The New Testament of our Lord and Saviour Jesus Christ

Matius 1

1:1 Kapea Yesus Kristus ngota. E umdipki tepkae enila kaema. Yesus Kristus Ea Daud hon Abraham hon ikalono miikia. 1:2 Abraham tan Ishak paep aede. Ishak tana Yakub paep aede. Yakub tana Yehuda ningbelkait paep eede. 1:3 Yehuda tan Tamar dun Peres hon Zerah hona paep eede. Peres tana Hezron paep aedeekhe, Hezron tana Ram paep aede. 1:4 Ram tan Aminadab paep aedeekhea, Aminadab tana Nahason paep aede. Nahason tana Salmon paep aedeekhe, 1:5 Salmon tana Rahab dun Boas paep aede. Taekhe, Boas tana Rut dun Obed paep aede. Obed tana Isai paep aedeekhe, 1:6 Isai tana Raja Daud paep aede. Daud tana Uria aboku dun Salomo paep aekhe, 1:7 Salomo tana Rehobeam paep aede. Rehobeam tana Asa paep aedeekhe, 1:8 Asa tana Yosafat paep aede. Yosafat tana Yoram paep aedeekhe, Yoram tana Uzia paep aede. 1:9 Uzia tan Yotam paep aedeekhe, Yotam tana Ahas paep aede. Ahas tana Hizkia paep aedeekhe, 1:10 Hizkia tana Manasye paep aede. Manasye tana Amon paep aedeekhe, Amon tana Yosia paep aede. 1:11 Yosia tana Yekhonya ningbelkait paep eede. Taakodeekhe, Nebukadnezar tenakait tan Israelkaea Babel bakon dio wandiip. 1:12 Taiphe, Yekhonya tana Sealtiel paep aedeekhe, Sealtiel tana Zerubabel paep aede. 1:13 Zerubabel tana Abihud paep aedeekhe, Abihud tana Elyakim paep aede. Elyakim tana Azor paep aedeekhe, 1:14 Azor tana Zadok paep aede. Zadok tana Akhim paep aedeekhe, Akhim tana Eliud paep aede. 1:15 Eliud tana Eleazar paep aedeekhe, Eleazar tana Matan paep aede. Matan tana Yakub paep aedeekhea, 1:16 Yakub tana Yusuf paep aede. Taakodeekhe, Yusuf aboku enila Maria u tana Yesus, enila Kristus hela, paep aeduu. 1:17 Kauma pukon Abraham ea hinki, Daud ea miholki puo, Salomo ea hinki Yekhonya ea Babel bakon dio wandiip. Kauma pukon ea hinki heekhe, Kristus Ea miholki heekode. 1:18 Putamdo, Yesus Kristus paep aukhe, tibende. Yusufa Maria weng bap aiphe, dekhea, ua tena kumdul neduu. U hon Yusuf hona wop damon do tan, Allah Baee tana tena kumdul hep uede. 1:19 Taukhe, Yusuf ea kal heenonekno, dokae kali eon do tan bam tan kolop uon pukona pinong dakade. Yusuf ea kaka yepki, ea mahon tala hep uon pukon e-pinong dakade. 1:20 Taen, ea kolop uaano pinong daklo ihekhe, malaikat Tuhan tan dun paekhe, enipki tep heen dake kali aede. Malaikat tana, Yusuf, Daud takio, Maria dun om tongyon pukona e-ponoknep. Allah Baee tana tena kumdul hep uede. 1:21 U tana tena kaaki paep aokneduu. Taukhe, hep tana enila Yesus pelep aoknedeep. 1:22 E tana E hibilkae i tala min dun koten, yep hep eoknedee. Uhin Tuhan tana E nabi ben kauma tep heon pukon puonedeekhea, putaakode. 1:23 Nek, Allah Buku tan puonedea, wanang yepku, wop damon do tan tena kumdul hep uekhe, tena kaaki paukhe, enila Imanuel pelep aoknediip, puonede. Imanuel weng balbiton pukon mum tepa nup hon balinomaaki, Malaikat tan Yusuf pukon kali aede. 1:24 Malaikat tan kali aekhe, Yusufa tibende. Tibenonekno, Tuhan Malaikat kali aa min yuma putaakodee. 1:25 Taekhe, e tana Maria dunde puo, e-wop damediip. Taiphe, u tana tena kaaki paeduu. Taukhe, enila Yesus pelep aede.

Matius 2

2:1 Raja Herodes balinde dingme Maria ua Yudea bakon Betlehem aip tan Yesus paep aeduukhea, kaka dalokae enila majuskae, ia aton tibon bali kotena Yerusalem aip talendiip. 2:2 Tale diitameno I tana, Yahudi donkae pukon Raja paeduu. Tena Raja kapu Ea kopma yoko? Nua E pukon miikoa aton tibon bali tan atmen pema heme aon pukon talup nek, eediip. 2:3 Taiphe, Raja Herodes tana i wenga wenghenonekno, pinong bil hep aede. 2:4 Yerusalem aip balinonkae yum hela pinong bil hep eede. Taekhe, Raja Herodes tana Yahudi bakon dalo hemonkae yum hon, buku Taurat kal heonkae hona weng diek dun deekodiip. Taiphe, e tana Kristus ea mina bali tan paon pukona, kalin tame eede. 2:5 Putaekhe, i tan kali aediipa, Allah Buku bali kaka nabi tan puonedea Yudea bakon Betlehem aip bali keek bookode, aediip. 2:6 Allah Buku Nabi tan puonedea, Yudea bakon aip enila Betlehem aip kapua yambulki hon aip doki yuma aip kitki nek puo, hep aipa kapu muma dito mangopki. Hep balia kaka daloki tiboknedee. Tiben, E tana Ne tena Israel donkaea malip eoknede, puonede, aediip. 2:7 Taiphe, Herodes ea kaka majuskae hon mum weng depende. Taen, kalin tame eedea mina dingme tan miiko kapu tibende pukona ea kal heaano diitame eede. 2:8 Putaen, e tana Betlehem aip unio eek, ia wandiip. Taiphe, ia uni do tan kali eedea e tana, ipkaita uno pimkulo tena kapu atme aenonipnoa, ne hel kali neiphe, uno heme aoknehi, eede. 2:9 Raja tan kali eek wenghenonipnoa, ia wandiip. Wol uno miikoa aton tibon bali tan tibek atmendiipkia haluk tiben ikait hin kan unip bali uno, tena kapu balinaa ap dangol bali miiko kapua haluk balinekhe, atmendiip. 2:10 Taekhe, ia miiko kapu atmenonipnoa, dito pinong yep diop dakadiip. 2:11 Taen, ap tila himin tena kapu hon E oku Maria hon atmen dikbiten heme aediip. Taena i dito mangop buo talendiip mina emas hon, kemenyan hon, mur hona aendiip. 2:12 Taakohiiphe, Allah tana enipki ben Herodes bali e-unon pukon kali eekhe, ikel bakon unon pukon wol doki tan wandiip. 2:13 Taiphe, Malaikat Tuhan tana enipki ben Yusuf kali aedea, hepa tiben, Tena kape hon E oku hona Mesir bakon dio unoknep. Uno pabalindeephe, pema haluk talon pukona Ne tan kali heoknedi. Herodes tan tena kapea pimkulo alaano tamaa nek, kali aede. 2:14 Taekhe, Yusufa labun til tan tibende. E hon e aboku hon tena paeduuki kapu hona, 2:15 Mesir bakon uno, pabalindiiphe, Raja Herodesa dende. Kauma pukon Allah Weng tan pumon keek bookodeekia hihi heekode. Allah Buku tana, doo, Mesir bakon koton pukon Ne miikia weng diikodi, keek bookede. 2:16 I majuskaea haluk Herodes bali e-uniphea, Herodes ea atula dalo heekode. Taena, e tenakait pukon Betlehem aip uni, eekhe, wan bakon kapua tena kaka muk enonkae yuma yendiip. Herodes hon majuskae hona weng dependiipa, mina dingme tan miiko kapu tibende pukon ea kal henonekno, tena Yesus paon dingme pukon kol laoa hihi dedende ea kal heekode. Kauma pukon tena waak mum e-yendiip puo, muk enonkae yuma yendiip. 2:17 Nabi Yeremia tan kali eede min kauma tep mum heekode, 2:18 E tana, doo, aip enila Rama balia ikait alwema wenghendiip. Amediip alwema dalo tan wenghendiip. Rahel tana u tena dendiip pukon amenukhea, dokae tan yep lilok dakyu hiklip uona e-putaakodiip, keek bookode. 2:19 Yusuf tenakaita Mesir bakon pabalindiiphe, Herodesa denekhe, Tuhan Malaikata daken enipki ben Yusuf kali aede, 2:20 ipkaita tiben, hep hon, tena Yesus hon, tena oku hona, ip yum Mesir bakon kote, Israel bakon ngin uni. Tena Yesus alemnokaea dendiip, kali aede. 2:21 Taekhe, Yusufa tiben, tena kapu hon E oku hon i yuma Israel bakon ngin wandiip. Yudea bakon taliphe, Herodes taki enila Arkhelaus raja balinekhe, Yusufa wenghen, po hep aede. 2:22 Taekhe, Allah tana enipki bena doo, Galilea bakon bali uno pabalinoknedeep, kali aekhe, Galilea bakon ngin wande. 2:23 Yusuf tana aip enila Nazaret aip pabalinde kapua i pumon nabikae tan keek bookodiip tepa putaakode. I tana, doo, Ea kaka Nazaretki puonediip.

Matius 3

3:1 Taakodeekhe, Yohanes Pembaptisa tibenonekno Yudea bakon, kaka e-balinon balia kaka dun deiphe, kalinka eede. 3:2 E tan ipkaito, diplop yol tan ip tala min ihop baen kotni, balbite kotenonipno, yep mum hemni. Raja Tuhan abi dinglaki talokna, kalinka eede. 3:3 Yohanes Pembaptis tiben kalinka eon pukon Allah Weng pumon kalinka eedeeki enila Yesaya tan puonedea, aip do bali tan kaka makia tiben weng dalo tan kalinka eoknedea, ipkaita Tuhan Allah talon pukon wol heleen tutum heeni, kalinka eoknede, puonede. 3:4 Puonedeekhe, Yohanes ea unta kala kamil hoki tan ngul buen, sapi kal mum yambul heen, kubat heekode. Taen, ea omhul hon mong ok hona enenede. 3:5 Yohanes tan makae kalinka eekhe, Yerusalem aip balinonkae hon Yudea bakonkae hon Ok Yordan yakmal pabalindiipkae hona Yohanes balia wawanediip. 3:6 Taen, ikaita Ok Yordan yakmal aip do bali talenonipno, i tana Yohanes weng wenghen, i tala mina ihop bamediip. Putamiphe, Yohanes tana Ok Yordan bali tan ok bume eede. 3:7 Taekhe, Parisikae hon Sadukikae hon diopa ikait hel ok bup eon pukona Yohanes bali talendiip. Taiphe, Yohanes tana, ip awot tenakaeo, minaki tana Allah tan tala hep eoknehe nekot kali eekhea, ipa wenghen melpakan talenhiip yoko? 3:8 Ipa tala min ihop baen kotoknehiip domteka, yep mum hemni. Mahon tala mum hemo balinona e-putamni. 3:9 Ipkait tana, Abraham ea nup umdopki, puon hemip tepa mahon e-pinong dakloknehiip. Kauma pukon nea kali eokne, Allah tana tum kape ben Abraham tena mahon aon pukon tipnio eekhea, tiboknehiip. 3:10 Petamon kapak tana a hiing bali neton pukon ngol moen, a lop yepki hiton pukon doki yuma nete angol balia dungooknehee, Yohanes tana kali eede. 3:11 Taenonekno, Yohanes tana, nea hin tiben kalinka eikhe, ipa tala min pukon diplop yol heenonipno, ihop baee, balbiten, kotiphe, ok tan ok bume eoknehii hel nea yambulki puo, talokneheeki Ea daloki. Nek, E yon ngul buon min (sepatu) dio unon pukon nea podakloknehii. Nek, Ea Allah Baee Roh Kudus tana makae ok bume eoknede hon dokae pukon angol tana ok bume eoknede. 3:12 Nek, Talokneheeki, Ea sekopa hibilki. Jelai akup tilmo, sekop tan kan kulimekhe, aplum tana mol dingye bihaekhe, lopa daoknede. Kauma tep hemo Talokneheeki tana lop hon mol hon yuma lehongyoknede. Taen, E tana ekel jelai akup lop yuma mangop paon bali mupye deoknede. Putaen, E tana mol yuma angol dito e-hibonon balia dun dungooknede, Yohanes tan kalinka eede. 3:13 Yohanes ok bume ea dingmea, Yesus Ea Galilea bakon kote Ok Yordan bali Yohanes tan ok bup aon pukona talende. 3:14 Taekhe, Yohanes tana, Hepa ok bup heon pukona ne bali talep puo, ne tana e-ok bup heokne. Hep tan ok bup neoknep domteka, ne pinong yep, kali aede. 3:15 Taekhe, Yesus tana, doo, ok bup Neephe, nupkalono tana Allah pinong yep dakade min yuma putamokneho, kali aede. Putaekhe, Yohanes tana ok bup aede. 3:16 Taekhe, Yohanes tana ok til bali tan ok bup aekhe, Yesusa tibek, abia bikookode. Putaekhe, Allah Baee Roh Kudusa nal yalma tep heen, Yesus bali dake etekhe, Yohanesa atmende. 3:17 Taekhe, Yesus pukon weng abi dinglaki tana, Hepa Ne miiki, Ne diplop tilki. Hep pukon nea pinong yep mum daka hemeeki, puonede.

Matius 4

4:1 Yohanes tan Yesus ok bup aekhe, Allah Baee Roh Kudus tana, hepa kaka do bali une. Taephe, baee dito dalo talaki enila Iblis tana tala hep heaano tamoknehee, Yesus pukon kali aekhea, wande. 4:2 Yesus Ea kaka do bali aton til muma deng maki topa miholnen hon labun muma deng maki topa miholnen heekhea, Ea enon min weon do tan balindonekno, enon min pukon dito deni tep heekode. 4:3 Taekhe, tala min hep aano tamonki ea Yesus bali talen kali aedea, doo, Hepa Allah Miiki domteka, tum diop kapea roti heeni eephe, roti heim, kali aede. 4:4 Taekhe, Yesus tana, Allah Buku keek bookode mina, Kaka tana roti mum ben yepa e-balinoknede puo, Allah Wenga E belngal tan puonedeeki bena kaka ea yep balinoknede, kali aede. 4:5 Putaekhe, iblis tana Allah ap kitki apkon ding bali Yesusa dio ngin paep aede. 4:6 Taen, e tana, Hepa Allah Miiki domteka, pe tan tolpua ma dokne tame, kali aede. Taen, iblis tana, Allah tan puonedea, E tana Baee Malaikat pukon, malip aani kali eekhe, malip heoknip. Tum tana Hep yon hel e-hoknehee, i malaikat etul ding dakep dio ngi heoknip. Iblis tana Yesus pukon kali aede. 4:7 Taekhe, Yesus tana, Allah Buku puonedea, hepa pinong dalonon tan yep hep heon pukona Allah e-pis ae, puonede, kali aede. 4:8 Taekhe, iblis tana abenong dito himitki bali dio wa aen mangol hil bali kit min yuma kukup aede. 4:9 Taenonekno, Iblis tan, Hepa dikbiten, heme neoknep domteka, ne tana kapu yuma heokne, kali aede. 4:10 Taekhe, Yesus tana, iblis hepa do bali une! Allah Buku tan puonedea, hep tan hel hep Tuhan Allah pukon mum heme ae, puonede. 4:11 Taekhe, Iblisa Yesus kolop aekhe, malaikat tana daken Yesus pukon yep hep aediip. 4:12 Yesusa kaka dobali kotkoheekhe, Herodes tan Yohanesa nong daen, ap til bali paen yot ngoekhea, Yesus Ea wenghenonekno, puma koten Galilea bakon ngin wande. 4:13 Taen, E tana Nazaret aip kote okhit yakmal aip enila Kapernaum aip wan balinde. Zebulon donkae hon Naftali donkae hon pukon eende bakona Yesusa balinde. 4:14 Pumon kalinka eedeeki enila Yesaya tana keek bookode min, Yesus tana putaakode. 4:15 Nabi Yesaya tan puonedea, Israel donkae tan Zebulon donkae hon Naftali donkae bali hona okhit daloki yakmal pa hon Ok Yordan ngaama bali hona pabalindiip. Galilea bakon utara balia Israel don dokae pabalindiip. 4:16 I bakon kapu balinonkaea mimdop mum balindonipno, pipyam dalokia atmoknediip. Ia denon pukon meho baliniphe, pipyama tiboknedee, puonede. 4:17 Yesusa Galilea bakon unonekno, Allah Weng kalinka eedea, doo, Allah Raja hibil balinona talokna. Kauma pukon ip tala mina diplop yol tan ihop baen kotni, eede. 4:18 Taena, Ea ok hit enila Galilea tungul bali unoneknoa, kaning lao atme eede. Piki enila Simon Petrus hon ningki enila Andreas. Ikaloa ikan nganan donkae. Ikaloa ikan nganan don mena dun ok hit bali paiphe, Yesusa atme eede. 4:19 Taiphe, Yesus tan, ipkaloa Ne hon talen maniphea, kaka nganan donkae hep eoknehi, eede. 4:20 Taekhe, ikaloa ikan nganan don mena koten, Yesus bali uno, E hon mandiip. 4:21 Taiphe, Yesus tana kaning lao mahon atme eede. Zebedeus miiki enila Yakobus hon, e ningki enila Yohanes hon, ikaloa i olki Zebedeus hon ok manon min bali ikan nganan don mena wiidiphe, Yesus tana weng dip eede. 4:22 Taekhe, ikaloa ok manon min hon i olki hon koten, Yesus bali uno E hon mandiip. 4:23 Taiphe, Yesusa Galilea bakon yum manoneknoa, Allah Weng yepki Allah Ekel bakona hibil heon pukon kalinka eonekno, yolkae yuma yep hep eede. 4:24 Taekhe, E hemede mina Siria bakonkaea wenghenonipno, dito yol dalokae hon baee tala himindiipkae hon beeman dakandiipkae hon kumtolkae hon buo taliphe, Yesus tana yep hep eede. 4:25 Taekhe, kaka diopa Galilea bakonkae hon Dekapolis bakonkae hon Yerusalem aipkae hon Yudea bakonkae hon Ok Yordan yakmal ulalakae hona talen E hon mandiip.

Matius 5

5:1 Kaka diop dun deiphe, Yesus tan atme eenoneknoa, pom ding bali wan hipnekhe, E hon manonkaea Yesus hipnaa bali talendiip. 5:2 Taiphe, Yesus tan weng kaema kalinka eede. 5:3 I pinong yambul heonkae dit paep eekhea, ia abi dingla, Allah raja hibil balia himinip. 5:4 I diplop yolnonkae dit paep eekhea, ia diplop yol do tana yep balinoknediip. 5:5 I bam tan balinonkae dit paep eekhea, hibil heoknediip. 5:6 Allah pinong yep daklon min pukon enon min hon ok hon denon tep hihi eoknede. 5:7 Makae tana i dokae kukun min pukon diplop yolno yep hep 5:8 I diplop til bali dangdong min balinon dokae dit paep eekhea, Allah atme aoknediip. 5:9 Bilon dokae tana bilomipkae pukon bilona kotni eip kotiphea, dit paep eenonekno, Allah mulpelki hep eoknede. 5:10 I Allah pinong yep daklon min hemonkae pukon I dokae tan pinong tala daklo mok dame eonipno, tala hep eiphe, pinong yep tan heon balia himinip. Yesus tan puonede. 5:11 Ipkait heme nee hemipkae pukona i dokae tan weng tala paka eo, eiphea, ipa pinong yep dakni. Abi dingla tana yep mina diop eoknede. 5:12 Hina ip umdipki tana Allah Weng kalinka eediipkae pukon tala hep eediip tep, ip pukon hela tala hep eip. Kauma tep ipkaita putam eip hela eoknede, Yesus tan kali eede. 5:13 Yesus tana, ip mangol hilkaea enim tepkae. Enima koknekhe, haluk enim yepki heon pukona mina heoknehee yoko? Doe, e-putani tep nek. Enim kokia bihaen, kaka yon tana bikye kotoknehiip. 5:14 Ip mangol hilkaea pipyam tepkae. Mina aipa pom ding bali neekodiipki kapua e-deenitep aipa. 5:15 Nek, kaka tana lampu pii paena e-mamdooknehiip puo, dam bali paiphe, pipyam diop heoknehee. 5:16 Kauma tep, ip tan hel kaka dokae pukona pipyam diop heeni. Putaiphe, i tana ip yep hemon pukon kopkulonipnoa, Allah ip olki abi dinglaki pukon pinong yep daklo heme aoknediip. 5:17 Nea Musa pumon keek bookode weng enila Taurat weng hon Allah Weng pumon kalinka eediipki wenga dedenek koton pukona e-talendii. Kapua e-pinong dakni. Nea dedenek koton pukona e-talendi puo, hihi yep heon pukona talendi. 5:18 Nea pen pukon wenga kali ee, Musa pumon keek bookode weng enila Taurat, Allah Buku balia, weng maki dito yambulki, edo huruf maki hela dito e-dedenoknede. Allah Weng yuma putaoknede. 5:19 Minaki tana Allah Weng maki pukona doononki edo dokae pukona, mangop do min, kalinka eedeekhea, abi dingla Allah raja hibil bali tana yambul hep aoknede. Puo, minaki tana Allah Weng yuma putamonekno, dokae pukona, Allah Wenga mangop putamni kalinka eedeekhea, abi dingla Allah raja hibil balia kaka daloki hep aoknede. 5:20 Nea mahon kali eokne, ip tana i ahli Tauratkae hon Parisikae hon yep balinon tep mum hemoknehiip domteka, abi dingla Allah raja hibil balia e-himinoknediip. Ipkaita yep balindonipnoa, ikait Tauratkae hon Parisikae hon dangola heen himinoknediip, kali eede. 5:21 Yesus tana, pumona ip umdiipki kal heekodiip mina kaema: kaka alona alut. Minaki tan alekhea, dokae kal heenonipnoa, ea talaki puonoknediip. 5:22 Puo, Ne tan kali ee, minaki tan doki pukon anganoneknoa, ea tala heoknehee. Hon minaki tan doki pukon, hepa mangop doki kali aenoneknoa, ea dito tala balinoknehee. Taen, mahon minaki tan doki pukona, doo, hepa dito ne talaki hepa biski, kali aedoneknoa, ea angol dito, tenon bali unoknede. 5:23 Hepa Allah pukon an heme aano dingmea, Allah ap talenonepnoa, hep ningki edo hep piki tan hep pukon pinong tala daka heehiip pukon hepa haluk pinong daklokneep domteka, 5:24 Allah pukon an heme aani do tan, Allah ap koten, hep ningki edo hep piki bali uno, e hon weng depephe, e tana pinong tala daka heona kotekhe, ipkaloa haluk lakon heoknehiip. Taen, Allah ap bali haluk uno Allah pukona an heme aokneheep. 5:25 Uhin hepa kaka maki tala hep aedeepki malona hep pukon tala hep heano tamekhea, hepa hapetnek uno e hon weng depephe, e tana pinong tala daka heona kotekhe, ipkaloa lakon heen yep balinoknediip. Ipkaloa lakon e-heon domteka, e tana tala hep heen lelamon bali paep heek, nong dap heenonipno, bui ap bali kolop heoknehiip. 5:26 Hep tala hemon min yuma hiikodoa, bui ap kotoknedeep. Yesus tana kali eede. 5:27 Taen, Yesus tana, uhin puonediip mina, wop hek damona doo puonediiphe, ipa wenghendiip. 5:28 Puo, Ne tan kali eoknea, minaki tana wanangku wop hek damon pukon kopkulo pinong daklo mok weenoneknoa, depe uon do tan e diplop til pinong daklon bali ea hihi wop hek dame uehe. 5:29 Hep hii kukmoki tana atmen mok weon domteka, hep hii lukan bihae. Hep kalhil balia maki mina dedena domteka kapua yep puo, kalhil yum angol dito tenon bali unoknedeep domteka, kapa dito tala nek. 5:30 Hep etul kukmoki tana tala heme hemep domteka, etul haklee, bihae. Hep kalhil balia maki mina dedena domteka kapua yep puo, kalhil yuma angol dito tenon bali unoknedeep domteka, kapa dito tala. 5:31 Uhin puonediip mina, kaka e aboku kolop uaano domteka, e tana surat koton pukonkia uen kotoknehee, keek bookode. 5:32 Puo, Ne tan kali eokneekia minaki aboku ua e-wop hek damukhe, e tana kolop uekhe domteka, ua malon doknehuuki hel wop hek mum damokneduu. Hon minaki tana kaka doki kolop uedeeku haluk ea du uenoneknoa, wop hek mum dame uoknede, Yesus tana kalinka eede. 5:33 Taen, Yesus tana, uhin puonip wenghendiip mina, hep tana putepatepa weng e-paklokneheep. Puo, hepa: Tuhan Allah pukona kauma putaoknehii, weng paklonepnoa, putamokneheep, puoniphe, ipa wenghendiip. 5:34 Puo, Ne tana kali eokne, ip tana, abi dingla balinaa tepa putaoknehii, e-puoni. Abi dingla balia Allah hipnon bali 5:35 edo, ip tana, mangol hil bali tan tepa putaoknehii, e-puoni. Mangol hil balia Allah hetmoen baline hemaa bali. Edo ip tana, Yerusalem aip bali tan putaoknehii, e-puoni. Yerusalem aip balia Raja dito daloki hibil bali. 5:36 Ip tana, ne abol bali tan putaoknehii, e-weng pakni. Ipa abol kamila biiki edo woki heon pukona e-putaanitepkae nek. 5:37 Kauma pukon ip tana, neko, putaoknehi, edo doe, e-putaoknehi, weng pakloknehiip domteka yep. Puo, mahon dalo tan weng pakloknehiip domteka tala. Yesus tan kalinka eede. 5:38 Taen, Yesus tana, uhin puonediip mina, hii tala hep heekhea, hii mum tala hep ae edo ningil tala hep heekhea, ningil mum tala hep ae, puonediiphe, ipa wenghendiip. 5:39 Puo, Ne tana kali eokne, kaka maki tan tala hep heekhea, e-aloknep. Minaki tan hep abon kulol kukmoki net paep heekhea, hep abon kulol tangmalki hela mahon net paep heon pukona balbitokneheep. 5:40 Minaki tana hep baju tilaki daano taen hep hon weng hakpamonekno pis nekhea, hep baju tengki hel ae. 5:41 Minaki tana, hepo, ne bungoa deng maki (satu kilometer) pukona dio une, puonekot pis heekhea, hep tana neng lao (dua kilometer) dio unokneheep. 5:42 Minaki tana hep min aon pukona pis heekhea, ae. Minaki tana hep mina tap aon pukona pis heekhea, e-kolop ae. Yesus tana kalinka eede. 5:43 Taen, Yesus tana mahon kali eedea, pumon puonediip puonediiphe, ipa wenghendiip. 5:44 Puo, Ne tan kali eokne, ip apomkae pukon hel ip tana ip tana Allah kali aani. 5:45 Kauma pukon putamonipno, ip tana ip Olki abi dingla balinomaaki tenaa heoknehiip. Allah E tana ekel atona kaka talakae hon kaka yepkae hon pukona moe, puonek moe hemaa. Yep hep eedeekae hon tala heme hemipkae hon pukona Allah tana, amoka be, puonekhe, be hemaa. 5:46 Ip tana minakae ip hel dit paep eomipkae mum dit paep eoknehiip domteka, kapu pukon mum Allah tana yep mina eoknede yoko? Pemerintah hiwol dundunonkae hel ia kauma tep heme hemip yoko? 5:47 Ip tana ip ningki piki hon mum yaa nene hemip domteka, ipa i dokae pukon hel mum tep heme hemip edo do yoko? Taen, Yahudi don dokae pukon hela putame hemipkae yoko? 5:48 Kauma pukon ipkaita yep mum hihinon pukona yep, ip Olki abi dingla balinomaaki tepa ip hela yep mum hemni. Yesus tana kalinka eede.

Matius 6

6:1 Taokno, Yesus tana, pinong dakni. Ipa i dokae tan kopkulo pinong yep daka eon pukon yep hemiphea, ip Olki abi dingla balinomaaki tana yep mina e-eoknede. 6:2 Mina dingme ip tan Allah aemnoa, i mok damonkae tep heena e-aoknehiip. I tana Allah Weng ap til bali edo aip wol til balia weng dalo tana pakliphe, i dokae dun deen kopka eiphe, Allah aon mina pinong dalonon tan paiphe, i dokae yuma pinong yep daka eediip. Nea pen pukon kali eokne malon tana ia mahon e-depoknediip. 6:3 Puo, ip tana Allah aon min aoknip dingmea ip etul waklaki tan etul kukmoki bali paen, aon pukona lulom domteka, yep. 6:4 Kapua ipa i dokae kopkulo kal heon do tan Allah aon min paiphea, ip Olki Allah, yum min kal heen kopkulonki tana eoknede. Yesus tan kali eede. 6:5 Taen, Yesus tana, ip Allah kali aona i mok damonkae tepa Allah e-kali aani. I tana Allah Weng ap til bali edo wol makot balia Allah pukon diop kalinka aiphea, i dokae kopkulo pinong yep daka eon pukon pinong yep dakadiip. 6:6 Nea pen pukon kali ee, malon tana ia mahon e-depoknediip. Puo, ip tana Allah kali aoknip domteka ap kukmut bali uno, yot ngoiphe dokae tan e-kopka eiphe, Allah ip Olki pukona kali aani. Ip Olki Allah Ea kukmut balinomaaki Ea yum mina kal heen kopkulonki tana eoknede. 6:7 Ip Allah kali aon mina damang wengaki mum tok diop diop e-kali aani. I Yahudi don dokae Allah lipmon dokaea i pinonga weng dito diop pakliphea, wenghoknehee, pinong daka hemip 6:8 puo, ipa i tep e-hemni. Ip Olki Allah Ea kal, ipa kali aani do tan hela ip kukun mina Ea kalki nek. 6:9 Kaema tep ip tana Allah kali aani: Nu Aetki abi dingla balinomepki. Hep enila dito kitki dangolki. 6:10 Hep raja hibil balinona mangol hil bali talephe, Hep pinong mina mangol hilkae yum putamiphea, Hepa abi dingla tep mangol hil tep heona nu pinonga yep. 6:11 Kamdika nu enon mina ee. 6:12 Nu tana i dokae tala hep eip min dun bihap eup tepa Hep tana nu tala hemup mina dun bihap ee. 6:13 Iblis tana nu tala hep eaano tamoknehee balia Hep tana e-kukup ee. Puo, tala hemon min koton pukona yep hep ee. Raja hibil heen balinona Hep helki, Hepa ngangmelki, kitki, dito dito balinoknedeep. Hihi. Amin. Kali aoknehiip. 6:14 Ip tana i dokae tala hep eehiip mina dun bihaoknehiip domteka, ip Olki Allah abi dinglaki tana ip tala mina dun bihap eoknede. 6:15 Puo, ip tana i dokae pukon tala hep eehiip mina e dun-bihap eoknehiip domteka, ip Olki Allah tana ip tala mina e-dun bihap eoknede. Yesus tana kalinka eede. 6:16 Taen, Yesus tana, mina dingme ip tana enon min kotoknehiip domteka, i mok damonkae tep e-hemni, I tana enon min koton dingmea ok paplon do tan balino, bapii diiphea, i dokae kopkulo, enon min kotipma, pinong daka eiphe, ipa pinong yep daka hemip. Puo, Ne tana pen pukon kali ee. Malon tana ipa mahon e-depoknediip. 6:17 Puo, ip tana enon min kotoknehiip domteka, ebilkal okdokyen, kamil bali minyak hot paiphe, 6:18 i dokae tana kopkulo e-kal heoknehiip. Puo, ip Olki Allah kukmut balinomaaki, Ea yum mina kal heen, kopkulonki tana eoknede, Yesus tan kalinka eede. 6:19 Taen, Yesus tana, mangol hil balia bungo diop e-mangop paani. Mangol hil balia okheklep tan men enehemip hel, bungoa bakoton bali hel, makae tana hek doknehiip. 6:20 Puo, ip tana abi dingla bali bungo mangop paoknediipkia, okheklep tana e-enoknediip hon bungoa e-bakotoknede hon makae tana e-hek doknediip. 6:21 Kopma hep bungoa mangop pae hemep balia hep diplop hela puma baline hemaa. 6:22 Kalhil pukona pipyam bali kapa hiikop nek, hep hiikopa yep domteka, hep kalhil balia pipyam heoknehee. 6:23 Puo, hep hia tala domteka, hep kalhil balia mimdop mum heoknehee. Hep til balia pipyam non mina mimdop nekhea, mimdop mum hepa baline hemep. 6:24 Kaka maki tana kaka lao e dangolkae heenonekno, heme eona e-putaani tep. Nek, putaoknehe domteka, e tana laoki kama mum heme aonekno, doki pukon pinong tala daklo, kolop aoknehee. Kanek, ipkait tana Allah hon bungo hona e-hemni tep. 6:25 Kauma pukon Ne tana kali ee, hep balinona, enon min pukon edo, ok pukon edo e-pinong bilne. Hep kalhil ngul buon min pukon hela e-pinong bilne. Ip balinona enon min mum yoko? Ip kalhila ngul buon min mum yoko? 6:26 Nal a damla manon min kopkulni. Ia mion mina dokae, boneng hel dokae, buo talen mangop paon min hel dokae. Puo, ip Olki abi dinglaki Ea wakop ee hemaaki. Nek, nal i mum pukon Allah E mangopkae edo ipkait pukon hel Allah mangopkae yoko? 6:27 Minaki tana ea mahon balinon pukon pinong bilnekhea, haluk deng til tep mahon (setengah meter) himit hep aoknede yoko? 6:28 Mina min pukon ipa ngul buon min mum pukona pinong bilnip yoko? Bok mina kopkulni. Ia hemon min dokae, nong tan wiion min hel dokae. 6:29 Puo, Ne tana kali ee, Salomo ea kit balindeeki puo, ea kit yambul tep mum, bok mina dito kit ngul buon min. 6:30 Nek, Allah E tana tibon min kamdika yep balinho dopa puknekhea, dungookneheeki kapu pukona kit ngul bue hemaaki domteka, ip Allah pukon yambul lipme aiphea, yep mum malip eoknede yoko? 6:31 Kauma pukon ipa e-pinong bilni. Ip tana, doo, nupa mina min weoknup yoko? edo oka mina heen enoknup yoko? Edo, mina min tan ngul buoknup yoko? Neno e-pinong bilni. 6:32 Ikait Israel don dokae, Allah Weng e-hemonkae tana kauma min yuma demno putame hemip. Puo, ip Olki abi dinglaki Ea ip kako balinon min yum kalki. 6:33 Puo, hin tana Allah raja hibil heen balinon hon Allah dito yep balinonki hona pinong daka dakni. Putaiphea, kauma min yuma eoknede. 6:34 Dopa pukon mina min heoknehi edo nekot e-pinong bilni. Dopa putaoknehee mina dopa mum kal heoknehiip. Kauma pukon dingme yuma kukun mina putame hemaa. Yesus tana kalinka eede.

Matius 7

7:1 Taen, Yesus tana, doo doki pukona, E pua talaki e-pinong daklokneheep. Taephe, Allah tan hep pukon hel e-pinong tala daka heen, e-tala hep heoknede. 7:2 Hep tan dokae pukon kupa eephea, Allah tana kupa heonekno, tala hep heoknede. Hep tana yambul mum kupa eephea, yambul kauma tep mum hep pukon hel kupa heoknede. Hepa diop tan kupa eephea, hep pukon hel diop tan kupa heoknede. 7:3 Mina pukon Hep tana hep ningki hii dangdong pukon muma kopkaheep yoko? Hep hel hii dangdonga daloki yambula do puo, hep helkia ap kulol daloki tep, e-pinong daka hemep yoko? 7:4 Hep tana hep hel hii dangdong dalo min e-kopkulo e-pinong dakaheep domteka, mina heen hep tana hep ningki pukona kopkaheep yoko? Hep hii dangdonga dun bihaokne, kali aoknep yoko? 7:5 Doe! Hepa mok damaheep! Hina hep hel hii dangdong dalokia dun bihaenonepno, hep hel pukon hii yep tana hep ningki hii dangdong pukona kopkulo dun bihaokneheep. 7:6 Allah pukon mina kaam pukona e-aoknehiip. Hep dito mangop mina kang pukon hela e-eokneheep. Doneka, i yon tan yakbakyen, tilmonipno, wep heemno tamoknehiip maedo? Yesus tana kalinka eede. 7:7 Taen, Yesus tana, ipa Allah kalin tame aiphea, eoknehee, pim kuliphe, kukup eoknehee. Yot bali dimen dakliphea, yot bioknehee. 7:8 Minaki tan kalin tame aenoneknoa, doknehe, pim kuloneknoa depoknehee, yot dimen daklekhea, yot biek unoknehee. 7:9 Ip kaka tana pinong dakni. Hep tena tan talen, roti enon pukona kalin tame heekhea, tum aoknep yoko? 7:10 Edo, hep tena tana ikan pukon kalin tame heekhea, kumiim ngana aoknep yoko? 7:11 Ip kaka tala min heme hemipkae tana ip tena pukona yep mina ee hemip domteka, ip Olki abi dingla balinomaaki tan neka diimin ia yep depemno kalin tame ae hemipkae pukona aoknehee. 7:12 Mina min i dokae tan heme heon pukon hepa pinong yep daka hemep, kauma tep mum i dokae pukon hela heme ee. Kauma tep ip tana putamiphea, Taurat weng yum hon Nabikae tan keek bookodiip weng yum hona hihi heoknede. Yesus tana kalinka eede. 7:13 Taen, Yesus tana, Allah raja hibil heon bali himin balinon pukona yota yambulki nek puo, yot kauma mum himini. Yakbakap eoknede balia yota daloki hon wol hela daloki nek diopkae himine hemip. 7:14 Puo, yep himin balinon bali pukona, yota yambulki hon wol hela yambulki puo, yot kapu himin, mane hemipkae ia lao mum. 7:15 Mok min weng kalinka eonkae pukona pinong dakni. I tana domba tep heen ip dimona taloknehiip puo, ia kaam hoki tep mum yen weemno balinonkae. 7:16 I tana lop hiton tep min hemoknehiip puo, ipkait tan hii tan heon min pukon kopkulo, kal heoknehiip. Ipa bangnong lik min bali tan wan anggur lopa bume hemip yoko? Edo, tengnong bali tan yopa hitkodeek haka hemip yoko? 7:17 A yepki yum tana lop yepki hitoknediip puo, a talaki tana lop talaki mum hitoknede. 7:18 A yepki tana lop talaki e-hitoknede hel a talaki tana lop yepki e-hitoknede. 7:19 Mina adea tan lop talaki hitekhe domteka, kaka tana meten dungooknede. 7:20 Kauma pukon lop hitekhe, ipa kopkulo kal heoknehiip. 7:21 Makae tan Ne pukona, Tuhano, Tuhano, kali neoknediip puo, abi dingla raja hibil heen balinon balia e-himinoknediip. Puo, minakae tana Ne Olki abi dingla balinomaaki puonede mina putame hemipkae muma dio wa eoknede. 7:22 Tungul heon dingme diopkae tana, Tuhano, Tuhano, nua Hep enila mum kalinka eedo hon, Hep enila ben mum baee tala hilim eedo hon Hep enila bena kit dalo mina hemedokae, kali neoknediip. 7:23 Taiphe, Ne tana, ipkaita Ne tenaa do. Ipkaita tala hemenediip. Kauma pukon kolop neeni, kali eoknedii. 7:24 Minaki tan Ne wenga wenghenoneknoa, putame hemaaki domteka, ea kaka kal heekodeeki. Ea mangol yep bali ap nenedeeki. 7:25 Nek, ap neekodeekhea, amok dito dalokia bonekno, oka dalo hitnekhe, apluma dalo tan dinde puo, ap kapua mangol yepki bali neekode, kauma pukon e-pilande. 7:26 Nek, minaki tana Ne wenga wenghenonekno puo, e-putame hemaaki domteka, kaka kapea ea lulomki mum tepa, e tan mangol tala ok nimnimki bali ap neekodeeki tep heekode. 7:27 Taekhe, amok dalokia boneknoa, ok dalo tana hitnekhe, apluma dito daloki dino, apa pilan, dito yakbakyede. Yesus tana kalinka eede. 7:28 Taen, Yesus tana kalinka eekhe, i diop dun deekohiipkaea wenghen podakanonipno, bamoonediip. 7:29 Yesus tana i Taurat weng dito kal heonkae tepa e-kalinka eede puo, ngangmel tana hibilki tep heen, kalinka eede.

Matius 8

8:1 Yesus tan kalinka ee honeknoa, pom bali koten dakekhe, kaka diopa E hon wandiip. 8:2 Taen, Yesus Ea wol unekhea, kaka kusta beng tenomki makia wol dakan Yesus pukon dikbiten, heme aede. Putaenonekno, e tana, Tuhano, Hepa pinong yep domteka, ok dokyen yep hep nee, kali aede. 8:3 Taekhe, Yesus tan etul balwen depe aede. Taen, E tana, Nea pinong yep nek, yep hep heokne. Kali aekhe, kusta yola hapetnek ok dokyek yepnede. 8:4 Taekhe, Yesus tana, kaka dokae e-kali ee puo, hep tana Allah ap kit dangdong do bali hemonki mum wan kukup aen, Musa puonede mina an hemephea, ikait kit dangdong do bali hemonkae tana kal heoknehiip, kali aede. 8:5 Taakoho, Yesusa Kapernaum aip talekhe, tentara deng wii topa tiinen ngaama (100 tentara) abolkia wol dakan kalin tame aedea, 8:6 Tuhano, ne apa hemonki ea yola dito dalo nek, e-mani tep heekhe, ea ap tila mum ihen kote hemaa, kali aede. 8:7 Taekhe, Yesus tan, kaneka hep hel ap uno yep hep aokne, aede. 8:8 Putaekhe, tentarakae abolki kapu tana, Tuhano, nea yambulki nek, Hepa ne apa unon pukona doono pinong daklee puo, Hep tana weng maki mum kali neephe, ne ap hemonki ea yep noknehe. 8:9 Nea tentara denga wii topa tiinen ngaama pukona nea i abolki puo, ne hela kaka daloki taopki nek. Ne tentarakae pukona, kaka makia une, puoaikhea, unoknehee edo tale, puoaikhe, taloknehee edo ne apa hemonki pukon hela heme, puonikhea, hemoknehee. Yesus pukon kali aede. 8:10 Taekhe, Yesusa wenghenonekno, podakan bamoonede. Taenonekno, E hon manonkae pukon, Nea pen pukon kali eokne, abolki kapua dito dalo tana kal heen tutum heme nee hemaaki, Israelkaea kaka kapu hemede tepa e-putamiphe, nea kal heekodi. 8:11 Mahon Nea kali eokne, balindeek diopkae tana aton tibon bali hon aton dake unon bali tan hona talen, Abraham hon Ishak hon Yakub hona abi dingla raja hibil balinon balia hipno enoknediip. 8:12 Uhina Allah tana Israelkae pukona raja hon hibil heen balinon pukona ngol mookode puo, dum pa dito mimdopnon bali bihap eekhea, amo ia ningil demoknediip. 8:13 Taen, tentara abolki pukon haluk kali aedea, hep hel ap unokneheep. Kauma pukon hepa tutum heme nee hemep pukon Allah tan heoknehee, aede. Taekhe, kali aa atona kauma tan mum ap hemonkia yepnede. 8:14 Taen, Yesusa Petrus apa talenonekno, Petrus aboku okua teng hep uek, piino ihenhua atme uede. 8:15 Taen, u etula depe uekhe, teng diopa dede uekhe, ua tiben ikait pukon ap til mina hemeduu. 8:16 Olbekhe, Yesus dimona baee tala depe eediipkae diopa dio wa aiphe, weng maki tan muma hilip eede. Yolkae yum hela yep hep eede. 8:17 Putamekhe, uhin Nabi Yesaya tan puonede mina, nup kukun mina dunde, nup yol mina dun bihaakode, keek bookodeekhea, Yesus tana dingme kapua putamde. 8:18 Taakoheekhe, kaka diopa Yesus bali dun deiphe, Yesus tan E hon manonkae pukon, ok hit yakmal ulala unoknup, kali eede. 8:19 Taekhe, Taurat weng dito kal heonki makia Yesus dimona talen kali aedea, bapak Guro, kopma Hep unokneheep domteka, ne hela unoknehii, aekhe, 8:20 Yesus tana, kabong ia ahen bali amil hokae hon nala a damla ia amil neonkae puo, Kaka Miiki Ea iho abol paon bali hela doki nek, aede. 8:21 Taekhe, Yesus wenga kal heaaki maki tana, Tuhano, hin tana ne olkia denekhe, tum yot bali paenonikno, Hep hon muma manoknedii, kali aede. 8:22 Putaekhe, Yesus tana, Ne hon mum mane. Denon min tan mum denoknehiipkae kalhila tum yot bali paoknehiip, aede. 8:23 Taenonekno, Yesus tana ok manon min bali himinekhe, E hon manehemipkae hela himindiip. 8:24 Taen, ok hit til bali uniphe, aplum daloki dinekhea, ok limo ok manon min kapu balia oka himinekhe puo, Yesus Ea ihende mum. 8:25 Putaekhe, i tana Yesus pukon kaplep aip, hii banekhea, i tana, Tuhano, malip ee. Do domteka denoknup, aediip. 8:26 Taiphe, Yesus tana, mina pukon ipa yambul mum lipme neo ponhiip yoko? Eenoneknoa, tiben aplum hon, ok hit hon pukona, dimnio, eekhe, dimnediip. 8:27 Taekhe, ia podakan bamoonediip. Taen, ikait tana, E pea minaki nek? Aplum hon ok hit hon E wenga wenghen putaip yoko? Neno, weng dependiip. 8:28 Ok hit yakmal balia bakon kapu hibilkae enila Gadarakae bali uno, Yesus tana ok manon min kote wol unekhea, kaka lao baee tala tan depe eediipkae ikaloa kaka denonkae tum yot kulon bali balindoa koten, wol taliphea, dakandiip. Ikaloa ngangmel kit heen, yemno atul niphea, ikaita wol kapu manona pono kotkodiip. 8:29 Putamdiiphe, Yesus talek, atme aenonipno, ikalo tana, Allah Miiki, Hepa mina min nua hep eano talep yoko? Nu tala hep eon dinga kabol tana tala hep eano talep yoko? Kalin tame aeediip. 8:30 Putaiphe, pua kanga diop enon min pimkuliphe, baee talakae tana Yesus nop aediipa, 8:31 doo, Hepa nu hilip eoknep domteka, kang bali kaema hilii dokop ee, kali aediip. 8:32 Taiphe Yesus tana, uni, eekhea, kaka balia kolop een, kang bali wan himindiip. Taiphe, kang yuma melpakan wan kot dokno ok hit himin ok dikno dendiip. 8:33 Taiphe, i kang malionkae tana melpakan wan aip balinonkae yum ngotaka eediip. I baee tala depe eediipkaea yep baliniphe, kali eediip. 8:34 Taiphe, aip pabalinonkae tana Yesus pukon, Hepa nu bakona kapea koten une, kali aediip.

Matius 9

9:1 Taiphe, Yesusa Ekel aip unaano ok manon min haluk himinekhe, dio wan ok yakmal kolop aiphe, wande. 9:2 Taekhe, makae tana kaka ap hipnedeeki pelu heen, dio talendiip. Taiphe, Yesus tana i kal heen lipme aehiip pukona kal heenonekno, kaka ap hipnedeeki pukon, lakono, pinong yep dakle. Hep tala hemon min dun bihap heokne, kali aede. 9:3 Taekhe, Taurat weng dito kal heonkae tan pinong dakadiipa, kaka kapea Allah tep heekohee. Kauma pukon tala hemehee, pinong dakadiip. 9:4 Taiphe, Yesus tana i pinong daklip mina kal heenonekno, kali eedea, ipa mina min pukon pinong tala daka neip yoko? 9:5 E pukon Ne tana, hep tala hemedeep mina dun bihaokne edo hepa tibe mane, kali aokne domteka, weng lao kapua ponga minaki yoko? Doo, weng laonoa mum tep. 9:6 Puo, Kaka Miikia mangol hil balinon dingmea tala min dun bihap eon pukon ngangmel dependii, ipkait kal heon pukona putae, kali eenoneknoa, kaka ap hipnedeeki pukon E tana, tibe! Ihon men dun dio hep hel aipa une, kali aede. 9:7 Taekhe, ap hipnedeekia tiben ekel aip wande. 9:8 Ap hipnedeeki kapua tibekhe, i diop dun deekohiipkae tan atmenonipno, i tana, Allah Hep muma kitki, Hep tana ngangmel hep aephe, kaka kapua yep hep aehe neno, Allah kalinka aediip. 9:9 Kaka ap hipnedeeki yep hep aenonekno, Yesus tana dum uno kaka enila Matius pemerintah hiwol aen kulon abe hipnek atme aede. Taekhe, Yesus tana, hepa Ne hon manoknup, kali aekhea, tibe uno Yesus hon mande. 9:10 Taekhe, Yesusa Matius ap bali hipno enekhea, pemerintah hiwol dundunonkae diop hon Allah Weng hemon dokae diop hona i hela Yesus hon E hon manonkae hona hipno enediip. 9:11 Putaiphe, i Parisikae atmenonipno, i tana Yesus hon manonkae pukona, mina min pukon ip Gurua pemerintah hiwol dundunonkae hon Allah hemon dokae hona mum tep balino ena yoko? eediip. 9:12 Taiphe, Yesusa wenghenonekno, E tana, yep balinonkaea yep hep eonki (dokter) balia e-unonkae. Puo, enendopkae muma yep hep eonki balia unoknehiip. 9:13 Ipkaito, Allah Wenga pinong dakan tamni. Allah tana, an hemon pukona Ne pinong yepa do puo, kaka makia kukun balino diplop yol nekhea, kaka maki tana yep hep aon pukon Nea pinong yep daklee, puonede. Nea Allah Weng hihi kal heen hemonkae lipmon pukona e-talendii puo, Allah Weng hemon dokaea kal heon pukona Nea talendii. Yesus tana kali eede. 9:14 Taekhe, Yohanes Pembaptis tenaa talenonipno, Yesus pukon kalin tame aediipa, mina pukon nu hon i Parisikae hon Allah pukona enon min kakta nedo puo, Hep tenakaita e-putame hemip yoko? aediip. 9:15 Taiphe, Yesus tana, om tongyon dingmea koo dunheekia e lakon laoa amo diplop yol noknediip yoko? Puo, balindeek, koo dunheeki nganan dio unoip dingme kauma tan ngol moen diplop yol tana enon min kotkoho wee noknediip, kali eede. 9:16 Taen, Yesus tana, men okyanopkia men mingilki bali e-wiion min. Wiioknehiip domteka, men mingilki kaklekhea, beeng dalo heoknehee. 9:17 Ok anggur okyanopki domba kal okmil mingilki balia e-boo paon min. Mingilki bali boo paoknehiip domteka, ngong pano, okmila pukoenonekno, ok yepkia bono tale uno, okmila dito tala heoknehee. Kauma pukon ok anggur yepkia okmil okyanopki bali mum boo paon min. Putaiphea, ok hon okmil hona yep balinon min. Yesus tan kali eede. 9:18 Taen, Yesus tan E hon manonkae hon weng depiphea, kaka daloki, Allah ap hemonkae abolki, talen Yesus heme aede. Putaen, e tana, petamon ne muukua denoo puo, Hepa talen, etul paep uephea, yepnoknehuu, kali aede. 9:19 Taekhe, Yesusa tiben, kaka daloki hon E hon manonkae hona wandiip. 9:20 Wol uniphe, wanang kol hiongnen ap dikip dalo tan balinduukua Yesus mak bali talen, E men opkala dependu. 9:21 Taen, u tana, E men opkal depokne domteka, yepnokne, pinong dakaduu. 9:22 Taukhe, Yesusa balbite atme uenonekno, kali uedea, kupo, pinong yep dakle. Kupa tutum kal heen lipme neheep. Kauma pukona yep hep heehe, kali uekhe, yepnedu. 9:23 Putaenonipno, Yesusa kaka daloki ap talen, i ngaobip weng kulonkae hon dun deen weng dependiipkae hona atme eede. 9:24 Taen, E tana, ipa uni! Ua e-denhuu, ihenhuu mum, kali eekhea, ikaita aban tuna aediip. 9:25 Putaiphe, ipa dum uni, eek uniphea, tena koo kapua ihenhuu bali unonekno u etul depekhea, tibendu. 9:26 Yep hep uekhe, i mupye deekohiipkae tana wan diopkae kali eiphe, bakon kapukae yuma wenghendiip. 9:27 Tena koo kapu yep hep ueho Yesusa wol manekhea, kaka hiopkae laoa Yesus mak bali talen wengka aediipa, Daud Miikio, mangopno, yep hep ee nenonipno, wengkulo malon wandiip. 9:28 Putaiphe, Yesusa ap maki himinekhe, ikalo hela himindiip. Taiphe, Yesus tana ikalo pukon, Ea putaani tepki ipkaloa pen pukon pinong daklip yoko? eekhe, i tana, neko Tuhan, aediip. 9:29 Taiphe, E tana ikalo hii bali etul paen kali eedea, kaneka ipkalo tana pen pukon pinong daka neip tepa yep hep eokna, kali eede. 9:30 Taekhe, ikaloa hii bandiip. Taiphe, Yesusa ngangmel tan kali eedea, ipkalo tan kaka maki hel e-kali aani! eede. 9:31 Puo ikaloa unonipnoa, dokae diop kali eiphe, bakon kapukae yuma wenghendiip. 9:32 Hiopkae yep hep eek wol uniphea, baee tala depe aedeekia dio tale aediip. Taiphe, baee talaki tan depe aekhea, e-weng pakade. 9:33 Baee tala hilip aekhe, kaka uhin weng e-pakadeeki tan weng paklekhe, i dun deekohiipkaea podakan bamoono weng dependiipa, do dingme Israel bakon balia e-putamde nek, puonediip. 9:34 Puo, i Parisikae tana, E pea baee tala dangolki bena baee tala hilip ee hemaaki nek, puonediip. 9:35 Yesus tana aip daloki bali hon aip yambulki bali hon yuma wan Allah Weng ap himihimino kalinka eede. Taena, Allah raja hibil heen balinon pukona weng yep kalinka een yolkae hon enendopkae yum hona yep hep eede. 9:36 Puo, i diop dun deekohiipkae pukon atmenoneknoa, diplop yol hep aede. Ia domba tepkae puo, malip eonkia kakokae. Kauma pukon ia kukun hep eek, diplop yol balinhiip pukona Yesusa mangop hep aekhe, pinong dakade. 9:37 Taenonekno, Yesus tan E hon manonkae pukon ngotaka eedea, yong balia diop diop hitkode puo, bumonkaea lao mum. 9:38 Ip tana Allah Weng bumonkae Dangolki pukona, bumonkae mahon dun paep ee, aani, kali eede.

Matius 10

10:1 Taokno, Yesus tana e hon manonkae hiongnena weng dip eek taliphea, ngangmel eende. Baee tala hilimon pukon hon yolkae yum yep hep eon pukon hon enendopkae yum yep heon pukon hon ngangmela eende. 10:2 I kaka hiongnen rasulkae enila kaema tep: hinkia Simon, enila Petrus pelep aede hon e ningki Andreas hon Zebedeus mulpelki lao, piki enila Yakobus, ningki enila Yohanes hon 10:3 Pilipus hon Bartolomeus hon Tomas hon Matius, ea pemerintah hiwol dundunonki hon Alpius miiki enila Yakobus hon Tadeus hon 10:4 Simon Zelotki hon Yudas Iskariot, Yesus dimon dokyedeeki hon kali eede. 10:5 I hiongnenkae pukon Yesus tana, uni, kali eek, neknoniphea, mahon kalinka eede. E tan, ipkaita Israel don dokae balia e-uni. Hon kaka Samariakae aip bali hela e-uni. 10:6 Puo, Israel donkae, ia domba tep wol do bali wan lulom balinip. Nek, ikait pukona uni. 10:7 Wol unonipno, ikait pukona, doo, Allah Raja hibil heen balinona talenhee! kalinka eeni. 10:8 Taen, yolkae yep hep eeni. Denhiipkae pukon tipnio eeni, kaka kusta beeng tenom tepkae okdokop eeni, baee tala hilim eeni. Ipa hion do tan ngangmel min kapea dependiip. Kauma pukon ipkait tan hel dokae pukona ban eeni. 10:9 Ip tana emas edo perak edo hiwol tumlopki edo dun e-mangop paani. 10:10 Ipkaita men e-dio uni, baju hel lao e-ngul buuni, sepatu hel e-dak buuni, a tuk lao hel e-dio uni. Ipa yep hemiphea, i wenghonkae tana malip eoknehiip. 10:11 Mina aipa daloki edo aip yambulki ipa tale unonipnoa, kaka yepki pukona pimkulo, e hon dingme yum balini. 10:12 Kaka yepki apa himinonipnoa, yep mum, kali aani. 10:13 Aip kapu balinonkaea yep domteka, yep hep eeni. Puo, ap kapu balinonkaea tala domteka, e-yep hep eeni. 10:14 Minakae i tana, nu aip kape edo nu bakon kapea ipkait wenga e-wenghoknup puoniphea, kote unonipno, ip yon bali mangol hakbul yelnonkia dingye kotni. 10:15 Pen pukon Ne tana kali ee, tala hep eoknede dingmea, uhin Sodom aipkae hon Gomora aipkae hon pukona yambul tala hep eede puo, aip kapua ip tana yon bali mangol hakbul yelnonki dingye kotkodiiphea, dito tala hep eoknede, kalinka eede. 10:16 Taen, Yesus tan, ipa domba tep heenonipnoa, kaam pilem atulkae balinon balia dun paep eokne. Kauma pukon ipa awot himitki pinong tep heon hon nal yalma (merpati) dimno balinonekno, tala min e-hemehemaa tep heen balini. 10:17 Taena, kaka yum pukon malip een betni. Putamiphea, i tana nong dap een, kaka kupa eonkae bali dio wa eoknediip hel Allah Weng ap balia makae tan nelme eoknediip. 10:18 Ne pukon hemoa, gubernurkae bali hon rajakae bali hona dio wa eiphe, ip tana i hon Yahudi don dokae yum pukona kukup eoknediip. 10:19 Taena, i tan ipa nong dap eiphea, mina wenga kali eoknehiip pukona e-pinong bilni. Ip tana mina atona kali eoknehiipkia, Allah Baee tana kukup eek kali eoknehiip. 10:20 Putamiphea, ip tan muma e-kali eoknediip puo, ip Olki Baee bena ipa kali eoknehee. 10:21 Taena, piki tan e ningki pukon hen hep aek talakae bali alon pukona dio wa aoknede. Hon olki tana e tena alon pukona dio wa aoknede. Taekhe, tena tan hela e olki oku yon pukona dio wa eekhea, yoknediip. 10:22 Taiphe, Ne enila lipmon pukona yumkae tan ipkait pukona engan kuloknediip. Puo, tungul dingme pukona ipa dimno yep balino mehiphe, Allah tana yep hep eoknede. 10:23 Ip aip baline hemipki tana ip pukona ngalno tala hep eemno tamiphea, aip doki bali melpakan unoknehiip. Ne tana pen pukon weng kali eokne, Israel bakon aip yum balia ipa wan kalinka eeni do tana Allah Miikia taloknede. Yesus tana kali eede. 10:24 Taen, Yesus tan, ban hemonkia e heme aonki dangolkia do, wenghonki ea kalinka aonki dangolkia do. 10:25 Puo, wenghonkia e kalinka aonki taop heon pukona yep, ban hemonki hela e heme aonki taop heon pukona yep. Puo, i tana ap bung maki abolki pukon, e pua Iblis kali aoknehiip domteka, e bunga yum pukona dito tala weng pakloknehiip. 10:26 Nek, ip tan i pukona e-ponoknediip. Mamdoon min yuma balindeeka ihop baek atmoknediip. Deeon min yum hela balindeek ihop baek kal heoknediip, 10:27 Nea mimdop bali tan kalinka ee mina ipa pipyam bali tan kalinka eeni. Kaum wenga tana ipa hiong bup eekhea, apkon ding bali tana weng dalo tan kalinka eeni. 10:28 Kaka kalhil yen puklonkae puo, kaka baee e-yani tepkae pukona e-ponoknediip. Puo, minakia kaka baee hon kalhil hon maki yen angol dito tenon bali dito pukon yoknedeeki pukon mum po aani. 10:29 Nal pipyaa laoa sen maki tan muma yep hiini tep min yoko? Neko puo, Allah ip Olki lulom tana nal pipyaa makia mangol hil bali e-daoknede. Ipkait abol kamila yum deng hien kal heekode. 10:30 Kaneka, ip tan dokae pukona e-ponoknediip. 10:31 Nal pipyaa pukon Allah Ea mangop domteka, ip kaka pukona dito dii min mangop eoknehee. 10:32 Nek, minaki tan dokae pukon, nea Yesus Kristus heme ae hemeeki nekot kalinka eekhea, Ne tana Ne Aetki abi dingla baline hemaaki pukon, e pua lipme nee hemaaki, kali aokne. 10:33 Puo, minaki tan i dokae pukon, nea Yesus Kristus lipmon doki, kalinka eekhea, Ne tana Ne Aetki abi dingla baline hemaaki pukon, kaka kapua e-lipme nee hemaaki, kali aokne, Yesus tana kali eede. 10:34 Taen, Yesus tana, doo, Nea mangol hil bali dimno balinon pukon Ea talende e-pinong dakni. Nea dimno balinon mina e-dio talendi puo, parang himitki dio talendii. 10:35 Miiki tana e olki hon biloknehee. Muuku tana u oku hon biloknehuu. Wanangku tana u kalwonku hon biloknehuu. 10:36 Kaka tana e tena hon e koimkae hona apomkae heoknehiip. Kauma pukon Nea talendii. 10:37 Nek, minaki tana e olki edo e oku pukon mum dito yep daka aoknedii. 10:38 Minaki tana e atalmon dun Ne hon manon pukon ngalnekhea, e-pinong yep daka aokne. 10:39 Minaki tana mangol hil balia yep balinaano taena, abi dingla kotoknede puo, minaki tana Ne pukona mangol hil bali yep balinona kotkodoa, abi dingla pukona yep balinoknede. 10:40 Ipkait tana kalinka eiphe, minaki tana, wenghen putamokne, kali eenoneknoa, ea lipme neede. Ne tana kalinka eikhe, minaki tana, nea wenghenhi nek, putamokne, puonoknehee domteka, ea Ne Olki dun paep needeeki pukona heme aoknehee. 10:41 Minaki tana, nea Allah Weng kalinka ee hemee puonekhea, maki tan wenghenonekno, kaneka ne hel putamokne, kali aekhea, Allah tan E wenga kali eonki hon, E wenga wenghen putamonki hon, ikalo pukona mum tep yep hep eoknede. Kaka maki Allah Weng tutum yep hemonki pukona minaki tana, talephe enem aoknehee domteka, Allah tana ikaloa mum tep amola eoknede. 10:42 Minakia Ne hon manonki e tana tena yambulkae kape pukona ok yepki eekhea, Allah tana amola aoknede, Yesus tana puonede.

Matius 11

11:1 Taen, Yesus tan E hon manonkae hiongnen pukon kalinka eehoneknoa, puma koten, i aip balia wan aip pabalinonkae pukon hel Allah Weng kalinka eede. 11:2 Putaen, Yesus Kristus kit min hemekhe, Yohanesa bui ap paip balindoneknoa, wenghen e hon manonkae pukona, Yesus bali uni, eek wan Yohanes pukona Yesus kalin tame aediip. 11:3 Taen, i tana, Hepa talokneheeki puonediipkika edo doki pukona nua mehokneho yoko? aediip. 11:4 Taiphe, Yesus tan, ipa uni. Mina min ipa wenghen atmenhiip mina Yohanes pukona kali aani. 11:5 Hiopkaea hia yepno kopkulip. Bangup edo kulol talakaea yep manip. Kaka kusta beeng tenomkaea okdokop eek yep balinip. Hiong lupkaea yep wenghip. Denhiipkaea yep tibip. Kakokaea Allah Weng yepa wenghip. 11:6 Minaki tana wenghen kal heenonekno, Ne pukon tutum hemo e-kotoknedeekia yep mum balinoknede, kali eede. 11:7 Taekhe, wol unip, Yesus tana i diop dun deipkae pukona Yohanes hemede ngota kalinka eede. Taen, Yesus tan, ipa kaka do bali tana minaki baline hemaa ono kopkadiip yoko? Aplum tana enong banglon tepki wan atmendiip yoko? 11:8 Minaki kopkulemno wandiip yoko? E pua men kitki ngul buekhe atmendiip yoko? Doe, men kitki ngul buonkaea ap kitki balinonkae nek. 11:9 Minaki kopkulemno wandiip yoko? Ip tana Allah Weng kalinka ee hemaaki wan atmendiip yoko? Neko, Ne tan kali eokne, Yohanes ea Allah Weng kalinka eediipkae yum pukona dangol baliki heekode. 11:10 Uhin tan Yohanes pukon Allah Buku tan bookodea, Daatame, Hep dake uni do tana dun paik unoknede. Putaikhe, ea dalononekno, Hep pukona wola tutum heon pukon ngol moen, dalo tan hemoknedee. Keek bookode. 11:11 Yohanes ea kaka mangol hil tibendiipkae yum pukona ea dangol baliki kali ee. Puo, kaka kit hemon doki tana Allah raja hibil heen balinona himinoneknoa, ea Yohanes dangol baliki heoknede. 11:12 Allah raja hibil heen balinona Yohanes Pembaptis tan kalinka eedeekhea, Ne tan hela kalinka eikhe, mahon ngangmel heen, mahon dalo nehemaa hon makae tana ngangmel heekodiip. Puo, makaea ngalno yakbakmo tala hememno tame hemip. 11:13 Yohanes tipnido dingmea, Musa keek bookode min hon, Nabikae keek bookodiip min hona Yohanes talon pukon kalinka eediip. 11:14 Ipa wenghen pinong yep daklip domteka, Elia taloknede, puonekot Nabikae tan keek bookodiip kapua Yohanes ema pukon putaakodiip. 11:15 Kaneka minakae hiong hokaea wenghen kulni! 11:16 Mangol hil baline hemipkae pukon nea mina tepkae ngota heen kali eokne yoko? Ia tena tep heen, himon bali (pasar) hipne hemipkae tep. Taen, tena i tana dokae pukon weng dip ee hemipa, 11:17 ipkait pukon nua wos damuphea, ipa e-mel pakadiip. Nua dendeeki pukon baa pakluphea, ip tana e-amenediip, puoeediip. Kaneka ipkaita i tenaong kauma tepkae. 11:18 Yohanes Pembaptis ea talenonekno, roti e-enede, ok anggur hel e-enede. Putaekhe, ipkait pinonga, baee talaki tan depe aedeeki! puonediip. 11:19 Putamdiiphe, Kaka Miikia talen roti hon ok anggur hon enekhe, ip tana, e pua enon min diop enonki, ok anggur hel diop tan eno pinong uap ne hemaaki! Taen, pemerintah hiwol dundunonkae hon talakae hona lakon heen balinonki, puone hemip. Putamde puo, Allah pukon hemede min yum tana Allah tep kit kal heon mina kukup eede. Yesus tan kalinka eede. 11:20 Taen, Yesus tana mina aip balia Ea kit dalo min heme heekhe, ia kopkulo puo, i tala mina e-ihop baen kotiphe, Yesus tana aip balinonkae pukon kupa eede. 11:21 E tan, Khorazim aipkae, ipkait pukon dito tala hep eoknede! Betsaida aipkae, ipkait pukon hela dito tala hep eoknede! Kit dalo mina Nea Tirus aip tan edo Sidon aip tan hemikhe, ikel tala min pukona diplop yolno, ihop baen, men yepki ngul koten men karung talaki ngul buen, ik hoten kotkodiip. 11:22 Puo, Ne tan kali eoknee, Allah tana pinong daklo tala hep eoknede dingmea, ipkait pukon dito dalo tan tala hep eoknedee puo, Tirus aip pukon hona Sidon aipkae pukona yambul tan tala hep eoknede. 11:23 Kapernaum aipkae, ip pukon hel Allah tana abi dingla dio ngin uno dalo hep eoknede yoko? Doe, angol dito tenon balia bihap eoknede. Kit dalo mina Nea Sodom aip bali pumon tana hemedie domteka, ia yon do tana balindo, kamdik hela yep pabaline hemiphe. 11:24 Puo, Ne tan kali eokne, Allah tana pinong daklo tala hep eoknede dingmea, ip pukona dalo tan tala hep eoknede. Sodom aipkae pukona yambul tan tala hep eoknede. Yesus tan kali eede. 11:25 Taenonekno, Yesus tana, Aetkio, Tuhan abi dingla hon mangol hil hon Hibilki, Hepa dito kitki. Hep tana kauma tep mina kaka pinong dalo tan kal heekodiipkae pukona deekoheep. Puo, tena yambul pukona ihop baen kukup eeheep. 11:26 Nek Aetkio, kauma tep hemona tutum yep pinong dakaheep, Allah kali aenonekno, i dun deekohiipkae pukon, 11:27 Ne Olki tana Ne tan hibil heon pukon yum mina neende. Miiki pukona Olki muma dito tutum kal heekode. Olki pukona Miiki muma dito tutum kal heekode. Puo, dokaea Allah kal heon pukon Miiki pinong yep tana kukup eoknede. 11:28 Nek, ipkaito, Ne bali talni! Minakaea bamno, diplop yolno baline hemipkae Ne bali taliphea, yep hep eokne. 11:29 Nek, ipkait tana Ne hon mum mano, Ne wenga kal heiphea, ip baee hela yep hep eokne. Nea bam tan hemonki, pinong dalonon hel atulnon hel doki. 11:30 Ne hon malien manona kukuna do. Ne dio unon mina pongki nek, Yesus tana weng dip eede.

Matius 12

12:1 Yahudikae ngangki kulon dingmea, Sabat dingme, Yesus tana gandum, akup tep min, yong bali wol manekhea, E hon manonkae ia enon min deni tep hep eekhe, gandum ngukando enediip. 12:2 Putamiphe, Yesus pukon Parisikae tana, mina pukon Hep hon manonkae tana Sabat dingme doonediip min putamip yoko? aediip. 12:3 Taiphe, Yesus tan, ipkaita Daud putaakode mina Allah Buku bali e-kopkulo kal heekodiip yoko? Enon mina diplop tetenekhe, Daud tenakaita mina heekodiip yoko? 12:4 Daud tana Allah Weng ap himinde. Taena, e tenaa pukon roti kapua Lewi donkae mum pukon yep enonkia dun ween eekhe weekodiip. 12:5 Taiphe, Sabat dingmea Allah ap til hemonkae tana waklon min yen dungoen diop hemiphea, Allah tana e-kupa eoknede. Ipa Musa pumon keek bookode buku balia e-kopkulo kal heekodiip yoko? 12:6 Kaneka, Nea weng maki kali eokne, Allah ap kapea dito kitki puo, yambul mum kitkia dito dalo kitkia pema talenhee. 12:7 Allah tana, an hemon muma do puo, dokae yep hep eon pukona pinong yep dakle, puonedeekhea, ipa kal heekodiip domteka, ip tana tala e-hemehiipkae pukona e-kupa eiphe. 12:8 Nek, Kaka Miiki hel Ea Sabat dingme pukona hibilki, kali eede. 12:9 Taakodo, Yesus Ea i dokae Allah Weng apa maki himinekhea, 12:10 kaka etul mapa dikii deekodeekia puma balindee. Taekhe, Yesusa dikipno i makae tan, Sabat dingmea kaka yep hep eon pukona Allah tana neko nede yoko? Puonekot diitame aediip. 12:11 Taiphe, Yesus tana, ipkaito, Sabat dingmea domba wol bali ngatlek dake alekhea, minaki domba hibilki tana kal heen uno yep hep aoknehee edo do yoko? 12:12 Domba mangop min puo, kaka domteka, dito mangop min. Kauma pukon Sabat dingme hel yep hemon pukon Allah tana neko nede. Yesus tan puonede. 12:13 Taenonekno, etul dikii deekodeeki pukona Yesus tana, hep etul balwe, kali aekhe, etula balwek yepki tep mum heekode. 12:14 Taekhe, i Parisikae tana dum wan Yesus alon pukona i dokae hon weng dependiip. 12:15 Taekhe, Yesusa alemno weng depiphea, Ea puma koten unekhe, diopkaea E hon wandiip. 12:16 Putaiphe, Yesus tana yum yep hep eede. Taen, E tana, i yuma kopkulni! Puo, dokae e-kali eoknehiip, eede. 12:17 Putaen, Yesusa Nabi Yesaya tan puonede wenga hihi heekode. 12:18 Allah tana, kopkulni! Ne hemonkia lipip aedi. Ea Ne mangopki. E pukona pinong yep daka ae hemeeki. Ekel mak balia Ne Baee paep aoknedii. Taakohiikhe, E tana Israel don dokae pukona yep balinona kalinka eoknede. 12:19 E tana e-biloknede. E tana weng dalo hel e-pakloknede. Aip wol til bali E tana weng e-pakloknede. 12:20 Beeng heekode min E tana mahon e-tala heoknede. E tana angol yambula hetmoekhe, e-hibonoknede. E tana yep balinon mina kalinka eo balindo hihi heoknede. 12:21 Taekhe, E enila pukona Israel don dokae tana heme aonipno, balindeek yep hep eoknede dingme pukona mehoknediip. Yesaya tan puonede. 12:22 Yesusa kalinka eekhe, makae tana baee talaki tan depe aedeeki kaka hiopki weng paklon hel lupki, Yesus balia dio wa aediip. Taiphe, Yesus tana yep hep aekhe, lupki kapua weng paklo yep tan kopkadee. 12:23 Taekhe, i dun deekohiipkae tana podakan bamono weng dependiipa, Ea Daud Miikia taloknedeeki puonediip ka maedo? nediip. 12:24 Weng depip min kapua i Parisikae wenghenonipno, i tana, kaka kapua baee talakae yum dangolki enila Beelzebul bena baee tala hilim ee hemaa, pinong daklo weng dependiip. 12:25 Putamiphe, Yesus tana i pinong daklip min kal heenonekno, kali eedea, kaka maki tenakaita apom heen yakut bilonipnoa, yakbakyen tala heoknehiip. Edo aip makikae tana, do aipkae hon ia apom heen bilonipnoa, yep e-balinoknehiip. 12:26 Iblis tana Iblis hona bilo hilip aokna domteka, ekel tan bilo lehongyenoneknoa, yep balinoknehee yoko? Doe. 12:27 Ne tana Beelzebul bena baee tala hilim ee hemee domteka, ip makae tana minaki bena hilip eediip yoko? Baee talakae tan putamdiip domteka, ikel baee talakae mum kupa eoknehiip. 12:28 Puo, Ne tana Allah Baee ben baee tala hilim ee heme domteka, Allah raja hibil heen balinona ip balia hihi talenhe. 12:29 Mina heen kaka maki tana kaka ngangmelki apa himinonekno, e bungoa hek dun dio unoknehe yoko? Hin tana ea kaka ngangmelki nong dap aenoneknoa, e bungoa hek du aoknehe. 12:30 Minakia Ne hon mum tep hemon doki domteka, Ne pukona apomki heoknehee. Minakia Ne hon dun demon doki domteka, yakbak yoknehee. 12:31 Kauma pukon kali ee. Kaka tala hemon min yum hon weng tala paklon min yum hona Allah tana dun bihaoknede. Puo, Allah Baee pukona weng tala pakadeekhea, Allah tana tala min kapua e-dun bihap aoknedee. 12:32 Minakae tana Kaka Miiki pukona weng talaki paklekhea, Allah tan tala min kapua ok dokop aani tep. Puo, minaki tana Allah Baee pukona weng talaki pakadeekhea, Allah tana petamon edo balindeek hela e-dun bihaen ok dokop aoknede. 12:33 Aa lop hilmonkia yepki domteka, lop hela yepki puonoknehiip. Puo, a makia lop talaki hitoknehee domteka, lop hela talaki puonoknehiip. Aa lop wee tamena yepki domteka, a hela yepki. 12:34 Ip awot tenakaitkaeo! Mina heen ip talakae tana yep wenga pakloknehiip yoko? Mina min ip diplop til bali ngong panekhea, belngal bena weng pakloknehiip. 12:35 Kaka yepkia e mangop paede min bali tana yep mina putamoknehee. Kaka talaki tana e-mangop paede min bali tana tala mina putamoknede. 12:36 Kanek, Nea ip pukon kali eokne, kaka tana putepatepa weng pakadoneknoa, kupa aon dingmea mina wenga Allah kali aoknede yoko? 12:37 Ipa weng yepki pakadonipno domteka, yepkae heoknediip. Puo, ip wenga talaki pakadonipno domteka, talakae heoknediip, Yesus tana i Parisikae pukon ngotaka eede. 12:38 Taekhe, Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikae hona Yesus pukon i tana, Guruo, Hep tana dalo kit min hemephe, nua atmem, kali aediip. 12:39 Taiphe, Yesus tan, kamdika mangol hilkae diopa tala mum hemo wop hek mum dame hemipkae ia dalo kit mina atmemno putame hemip. Puo, dalo kit min makia kukup eedo mahona e-kukup eoknede. Allah Weng kalinka eedeeki enila Nabi Yunus kukup aede tepa kukup eokne. 12:40 Yunus e tana dingme wii, aton til hon labun hona ikan daloki kumdul balia balindee tepa Kaka Miiki hela dingme wii aton til hon labun hona mangol balia balinoknede. 12:41 Ninewe aipkae uhina dendiiphe, kamdik mangol hilkae hela dendonipnoa, kupa eon dingme heekhe, i Ninewekae hon maki tiboknediip. Ninewekae tana kamdik balinonkae pukona kupa eoknediip. Kauma pukon Yunus tana Allah Wenga kali eekhe, i tala hemediip min pukona diplop yolno ihop baen kotkodiip. Puo, kopkulni, Yunus dangolkia pema hihi talende. 12:42 Selatan bali raja wanangku tana ukel bakona koten, Salomo kal heekode mina weng hon pukona kam bali tan Israel bakon wanduu. Ua uhin dendu. Putaakoduukhea, kamdik balinonkae hel dendonipnoa, kupa eon dingmea u hon maki tiboknediip. Taen, u tan kamdik balinonkae pukona kupa eokneduu. Kauma pukon Salomo kal heekode mina ua wenghaano wandu. Puo, kopkulni. Salomo dangolkia hihi talende! 12:43 Baee talakia kaka bali koten dumla unoneknoa, ok do bali yep balinon pukon pimkan manheek do heekode. 12:44 Taekhe, baee talaki kapu tana, nea uhin ap kotkodiiki bali mum haluk unokne, puonede. Taen, ap kotkodeeki ea haluk unekhe, ap kapua kako dangdong hel do tan dito yep heleekode. 12:45 Putaekhe, baee talaki kapua unonekno, i baee tala dokae petnen mahona dito talakae dio puma mum paep eek balindiip. Taekhe, kaka kapua uhina tala min yambul hemo balindeeki. Puo, petamona dito dalo tan tala hemede. Nek, kamdika mangol hil balinonkae hel kauma tep mum tala balinoknediip. Yesus tan ngotaka eede. 12:46 Yesusa i dun deekohiipkae pukon kalinka eekhea, Yesus oku hon E ningbelki hona dumla talenonipno, Yesus hon weng depemno talup, puonediip. 12:47 Putaen mehiphe, Yesus pukon kaka maki tan, Hep oku hon Hep ningbelki hona Hep hon weng depon pukona talen dumla mehip, kali aede. 12:48 Taekhe, Yesus tana, Ne okua minaku yoko? Ne ningbelkia minakae yoko? kali aede. 12:49 Taen, E hon manonkae pukona etul tan kukmo, Ne oku hon Ne ningbelki hona kopkulni. 12:50 Minaki tana Ne olki abi dingla balinonki wenga kal heen putamonki kauma ea Ne ningki edo Ne nengku edo Ne oku tepkae, kali aede.

Matius 13

13:1 Dingme kapua Yesus Ea ap kote ok hit tungul bali wan hipnede. 13:2 Taekhe, kaka dito diopkaea dun deiphe, Ea ok manon min balia himin hipnekhe, i dun deipkaea ok tungul balia balindiip. 13:3 Taiphe, Yesus tana ngot heen kalinka eedea, doo wenghen kulni. Kaka tana don min haa dokyon pukona wande. 13:4 Haa dokyekhe, don makia wol bali dakendee. Taek, nal tana talen kuu weekodiip. 13:5 Don makia tum diop puo mangol yambul mum balia dakendee. 13:6 Taen, dona hapetnek tibende puo, aton moekhea, bun buna yelnek, hiing yepkia do, kauma pukon puknedee. 13:7 Don makia lik min bali dakende. Taekhe, don min hon lik min hona yalum buen tibendiip. Taen, don makia dun taop buukodee. 13:8 Don makia mangol yepki balia daken tibende. Taena, lop diop hitkode. Maka deng wii topa tiinen ngaama tep, 100, hitkode. Maka deng lao topa bangupnen tep, 60, hitkode. Maka deng maki topa wii tep, 30, hitkode. 13:9 Minakia hiong hoki domteka, wenghoknehee, kali eede. 13:10 Taekhe, Yesus hon manonkae tana dun deen Yesus pukon kali aediipa, Mina pukon Hep tana ngot mum kali eep yoko? kalin tame aediip. 13:11 Taiphe, Yesus tana, ipkait pukon Allah raja Ekel hibil heon wenga deeon do tan eende. Puo, i dokae pukona ngot mum kalinka ee hemee. 13:12 Minaki ea hibilki heek, mahon aekhea, ihom heoknehee. Puo, minaki ea yambul min mum hibil heekhe, ekel hibil min kapu dekhea, ea kako muma balinoknedee. 13:13 Kauma pukon Ne tana ngot mum heen kalinka eehii. Taikhe, ia kopka hemip puo, yep e-kopka hemip. Hon ia wenghenka hemip puo, yep wenghen e-kal heekohiip. 13:14 Hon i pukona Nabi Yesaya tan hihi heen bookode mina, Ipa wenghenonipno, puo, e-kal heekohiip. Hon ipa kopkulonipno puo, yep e-kopkahiip. 13:15 Israelkae pukona i pinong daklon tila nimin pitomki tepkae ia hiong mipyen, ia hii binonkae. Kauma pukon ia e-wenghenka hemipkae hel e-kopka hemipkae hel pinong daklon balia e-kal heen, e-balbitkodiip. Kal heen balbitiphe domteka, yep hep eokne, puonede. 13:16 Puo, ipkaita hii tana kopka hemip hel hiong tana wenghenka hemip. Kauma pukon yep hep eede. 13:17 Ne tana pen pukon wenga kali ee. Nabikae diop hon yep hemediipkae diop hona ipa kopka hemip mina kopkulemno puo, doheekhea, dendiip. Ip wenghenka hemip mina i hela wenghemno puo, doheekhea, dendiip. Don min mionki ngota weng balbiton pukona wenghen kulni. 13:18 Allah raja hibil heen balinon wenga kamaki tana wenghen, e-kal heekhe domteka, 13:19 talaki tana talen kaka e diplop til bali don haa dokyeheekia hapetnek dun dio unoknehee. Taekhe, kaka kapua don wol bali dakendeeki kauma tep heoknehee. 13:20 Don tum diop puo, mangol yambul mum bali dakendeeki kauma tepkia. Kaka kapua Allah Weng wenghen, hina hapetnek pinong yep daklo depenhe. 13:21 Puo, ea a hiing ngodon doki tepki. Tap mum Allah wola mano, Allah Wenga heme heekhea, makae tana tala hep aomip dingmea ea haptenek kotoknehee. 13:22 Don lik min balia dakendeeki kauma tepki heekodee. Kaka kapua Allah Wenga wenghen puo, mangol hil min pukon hon, Weng pukona kum deen lopa e-hitoknedee. 13:23 Don mangol yepki balia dakendeeki kauma tepki. Kaka kapua Allah Wenga kal heen, lop hitoknede. Makia lopa deng laplao topa tiinen ngaama tep, 100, hitkoknede. Makia lopa deng lao topa bangupnen tep, 60, hitoknede. Makia lopa deng maki topa wii tep, 30, hitoknedee, Yesus tana kalinka eede. 13:24 Taen, Yesus tan haluk ngot maki hon ngotaka eedea, Allah raja hibil heen balinona kaka don yepki mangol biiki bali haa dokyedeeki tepa. 13:25 Ea don haa dokyen ihekhe, e apomkia talen don yepki haa dokyehe balia don talaki hel haa dokyen wande. 13:26 Putaakoheekhe, don yepki tibenhee balia, noo don talaki hela tibende. Don yepkia lop bee dokyekhe, don talakia lop e-bee dokyede. Taekhe, yong kapu hibil heen hemonkae tana atmendiip. 13:27 Taekhe, i tana yong hibilki bali talen kali aediipa, Tuan, hep tana don yepki muma yong balia haa dokyedeep yoko? Mina pukona noo don talaki hela tibende yoko? aediip. 13:28 Taiphe, hibilki tan, kaneka apomki tan putaakodea uma puonekhe, i tana, kaneka nua noo hemem edo do yoko? aediip. 13:29 Putaiphe, hibilki kapu tan, ipa noo hemonipnoa, don yepki hela daaloknip. 13:30 Nek, ip tana kulon dingme pukon mum mesni. Kulon dingmea lop heekodo dingnek heme, Ne tana kulonkae pukona, doo, hin tana noo don talakia daan mupye deenonipno, nong daen angol dungooni. Putaen, ip tana don yepkia ne ap balia mangop paani, puonoknedii, kali eekhe, putamdiip. Yesus tan ngotaka eedee. 13:31 Taen, Yesus tana haluk ngot maki hon ngotaka eedea, Allah raja hibil heen balinona don dito yambulki tep. Kaka maki tana don kapua dun e yong tila pukwede. 13:32 Don min kapua don doki yum pukona dito daloki puo, don dito yambulki kapu tana pukwek tibe yong til min yum pukona dun taop buen dalonede. A kapua dalonekhea, nala a bali kauma tale amil nenediip, kali eede. 13:33 Taen, Yesus tana haluk ngot maki hon ngotaka eedea, Allah raja hibil heen balinona roti nginon min tep. Wanangku tana roti nginon min kapua dun okmil wii tepung bali paen, yuma yalum buukodu, kali eede. 13:34 Yesusa ngot mum heen, i diop dun deekohiipkae pukona ngotaka eede. Ngot heon do tana e-kalinka eede. 13:35 Putaen, kaka nabi tan puonede wenga Yesusa putaakode. Kapu tana, Ne tana ngot mum kali eokne. Mangol hil hetmookode dingme deekode mina ihop baokne, puonede. 13:36 Taen, Yesusa ngotokop een, dun deekohiipkaea kolop eenonekno, ap wan himindee. Taekhe, E hon manonkae tan talen kali aediipa, don yepki hon don talaki hona tibendiip ngota weng balbiten kali ee, aediip. 13:37 Taiphe, Yesus tana, don yepki haa dokyonkia Kaka Miiki pukon. 13:38 Hon yong mum tepa mangol hil yum pukon. Hon don yepki mum tepa Allah raja hibil balinonkae pukon. Hon don talaki mum tepa iblis tenakait pukon. 13:39 Hon apomki tana don talaki tale haa dokyedeeki kapua enila iblis pukon. Hon lop kulon dingme kapua mangol hil balinona tungul heon dingme pukon. Lop kan donkaea malaikat pukon. 13:40 Kanek, I tan don talakia daan, mupye deen angol dungookodiip kauma tepa mangol hil balinon tungul dingmea heoknede. 13:41 Kauma dingme Kaka Miiki tana Ekel malaikat pukona, uni, puo eekhea, uno Ekel raja hibil balinon balia tala min yum hon 13:42 tala heme hemipkae yum hona dun deen, angol dito tenon balia bihap eiphe, ia diop tan amo ningil demoknediip. 13:43 Putamiphe, yepkae tana aton dalo moon tep heenonipno, i Olki Allah raja hibil heen balinon balia balinoknediip. Ip hiong hokaea, wenghen kulni! Yesus tan kali eedee. 13:44 Taen, Yesus tana, Allah raja hibil heen balinona mangop min tep. Uhina maki tan mangop mina mangol tila paen, deekodo dende. Putaakodeekhe, kaka maki tana mangol paklo deekode min kapua atmende. Taen, mangop min kapua yuma hienonekno, hiwol dun mangol kapua hiikode, ngotaka eede. 13:45 Taen, Yesus tan, Allah raja hibil heen balinona tumlop mangopki tep min. Kaka himonki tana tumlop mangopki kulon pukona pimkahe. 13:46 Tum lop mangopki, dito kitki, pimkulo atmenonekno, e tana wan e bungo yuma hien, hiwol dun tum lop mangopki kapua hiikode, ngotaka eede. 13:47 Putaen, Yesus tana, Allah raja hibil heen balinona ikan nganan don tep min. Makae tana ikan nganan don men dalokia ok hit bali paen mehiphe, ikan don kukmut kukmuta diop tan men til bali himindiip. 13:48 Taiphe, men kapu ngong panekhea, ia dio ngin ok tungul balia unonipno, mangol bali hipno ikan lehongyediip. Yepkia mangop paediip, talakia bihaakodiip. 13:49 Mangol hil tungul balinon dingme hela kauma tep. Malaikat tana talen lipmo talakae dun, 13:50 angol tenon balia bihap eiphea, i tana diop ame noknediip hel ningil demoknediip. Yesus tan kalinka eede. 13:51 Taen, Yesus tana, ipkaita puone min yuma kal heekohiip yoko? Taekhe, i tana, neko, nediip. 13:52 Taiphe, Yesus tana, Taurat weng dito kal heonki makia Allah raja hibil heen balinona kal heen Allah heme aoneknoa, ea kaka ap hibilki tep heekode. Ap hibilki tana ekel mangop paede mina dun okyanop min hon pumon min hona ekel tenaa pukon eoknehee. Yesus tan puonede. 13:53 Yesus tan ngotaka eehoneknoa, puma koten, 13:54 Ekel aip talen Allah Weng aip balia kalinka eede. Taekhe, ia podakan bamoono, weng dependiipa, kaka kapua kopma tan Allah Wenga kal heekode yoko? Edo kopma tana kit dalo min hemon hela kal heekode yoko? 13:55 Hon E pua a depmemaaki miikia ka maedo? Kaneka E oku enila Maria maedo? E ningbelki enila Yakobus hon Yusuf hon Simon hon Yudas hon maedo? 13:56 E ningbelki koa nup hona pema balinip maedo? Kopma tana kaka kapua kauma min yuma depende yoko? Nenonipno weng dependiip. 13:57 Putaenonipno, Yesus pukona pinong tala daka aediip. Taiphe, Yesus tan, Allah Weng kalinka eonki pukona diopkae tan pinong yep daka ae hemip. Puo, Nabika pukona ekel aipkae hon ekel apkae hona pinong tala daka ae hemip domteka, putamon min, kali eede. 13:58 Taekhe, ia Allah Weng kali ea pukona ngalno mok maedo pinong dakliphe, Yesus tana kit dalo min diopa puma ikait balia e-hemede.

Matius 14

14:1 Taakoheekhe, Raja Herodes tana Yesus kit hemede min wenghenoneknoa, 14:2 e hemonkae pukon e tana, Yohanes Pembaptis okbume eonki ea dende bali kote tibende. Kauma pukon ngangmel dalo mina heme hemaa, puonede. 14:3 Uhina Herodes tana Yohanes nganan, nong dap aen, dun ap paen yot ngookode. E ningki Pilipus aboku enila Herodias pukon hemo putap aede. 14:4 Kabol hin Yohanes tana, hep tana dunheepa tala heekoheep, kali aede. 14:5 Taekhe, Herodes tana alaano pinong dakade. Puo, kaka diopa Yohanes pukon, doo, ea nabi, aloknaa ono kal heekodiip. Kauma pukon alona pono kotkodiip. 14:6 Taakodeekhe, Herodes paep aedu dingme heekhe, muukua talen mel paklukhe, Herodesa pinong yep dakade. 14:7 Taen, e tana, mina min kupa daano pinong daklep mina kali neephe, pen pukon heoknehii, kali uede. 14:8 Taekhe, u oku tana kali dip uukhea, ua wan, Yohanes Pembaptis abola hakan ngulum bali paen nee! kali aedu. 14:9 Taukhe, Herodes ea diplop yol hep aede puo, kali uehee mina e lakon wenghenhiip. Kauma pukon ea koton do tan e hemonkae kali eede. 14:10 Taekhe, e hemonkae tana ap yot ngookode bali unonipno, Yohanesa kum hakandiip. 14:11 Taena, ngulum bali paen dio talendiip. Taiphe, Herodes tana dun uekhe, u tana depen, u oku bali dio wandu. 14:12 Taiphe, Yohanes Pembaptis hon mandiipkae tana talen, kalhil dun, wan buk paediip. Taen, i tana wan Yesus kali aediip. 14:13 Yesusa wenghenonekno, pua koten ok manon min himinonekno, kaka do bali wan Ekel muma pabalinde. Puo, kaka diopa Yesus wan pabalinhee balia kal heenonipno, ikel aip koten, Yesus bali wol tana wandiip. 14:14 Yesusa ok manon min balia koten, diopkae hukaa tan dun deekohiiphe, atme eede. Taena, i pukon diplop yolnonekno, yolkae yuma yep hep eede. 14:15 Taek Olbekhe, E hon manonkae tana talen kali aediipa, pea enon min hon kaka hon do bali hel mimdopnokna. Nek, kali eephe, ia aip uno enon min hioknip, aediip. 14:16 Taiphe, Yesus tana, mina pukon unoknip yoko? Ip tan enon min eeni! kali eede. 14:17 Taekhe, i tana, pea rotia elnen ikana lao mum, labalinhee, aediip. 14:18 Taiphe, E tana, kaneka dio tale neeni, eede. 14:19 Taena, E tana i dun deekohiipkae pukona enong bali hipni eennonekno, roti elnen hon ikan lao hona dun abi dingla kopkan nginoneknoa, Allah kali aede. Taen, enon mina tanglemo E hon manonkae een kulekhe, i tana dun deekohiipkae pukon een kadiip. 14:20 Taiphe, dun deekohiipkae yuma enehiip hihi hep eede. Taekhe, E hon manonkae tana tengnong tan wiion min hiongnen balia hakbul mupye deip ngong pandee. 14:21 Kaka muma lima ribukae enediip puo, wanang hon tena hona diop nek, e-deng hiikodiip. 14:22 Weiphe, Yesus tana E hon manonkae pukon kali eedea, ipa ok manon min himinonipno, ok hit ngaama ulala unoknip. Taiphe, Nea malon aboknehii, kali eenonekno, Yesus tana enehiipkae unon pukona pinong dakade. 14:23 Taen, ikait pukona, ip hel aipa uni, kali eek uniphe, Ea abenong bali tan Allah kali aon pukona ngin wande. Taekhe labunek, Ekel mum pabalinde. 14:24 Putaekhe, ok hit til balia aplum dino, oka limekhe, ok manon mina yep e-uni tep heekode. 14:25 Putaakoheek dameka mimdop bamnido tana i bali unaano ok ding bali tana etkoto wande. 14:26 Yesusa ok ding bali tan etkoto talekhe, E hon manonkaea atme aenonipno, pono weng dependiipa, kaka baee talaa! Nekot pono ngak pandiip. 14:27 Taiphe, Yesus tana, ngangmel heeni. Ne mum talee. Nek, e-ponoknehiip. 14:28 Taekhe, Petrus tana, Tuhan, Hep talep domteka, ok ding bali tan etkoto, Hep bali abon pukona weng dip nee, kali aede. 14:29 Putaekhe, Yesus tana, tale, aek Petrus tana ok manon min bali koten, ok ding bali tan etkoto e hel Yesus bali wande. 14:30 Taekhe, apluma dalo tan dinek, po hep aekhe, ok tila dake unon pukon nikwo dake unekhe, ngak daenoneknoa, Tuhano, depe nee, aede. 14:31 Taekhe, Yesus tana etul depen dio ngi aenoneknoa, hepa yambul mum lipme neeheep. Mina pukon pinong bil hep heehe yoko? aede. 14:32 Taekhe, ikaloa ok manon min bali talen himiniphea, aplum dinhee puo, kotkode. 14:33 Taekhe, i ok manon min bali balinhiipkae tana Yesus heme aediip. I tana, pen pukon Hepa Allah Miiki puo aediip. 14:34 Taena, ia ok yakanonipno, Genesaret bakon talendiip. 14:35 Taiphe, bakon kapukae tan Yesusa talekhe kal heenonipno, haman haman balia weng dip eiphe, i tana yolkae yuma dio talendiip. 14:36 Taenonipno, Yesus pukon i tana, Hep men tungul balia depemno, kali aenonipno, ia depen yep nediip.

Matius 15

15:1 Taakodiiphe, i Parisikae hon i Taurat weng dito kal heonkae hona Yerusalem aip koten, Yesus bali talen kalin tame aediip. 15:2 I tana, doo mina min pukon Hep hon manonkae tana kaka uhin umdipki putamdiip mina e-putame hemip yoko? Ia etul okdokni do tan ene hemipkae, kali aiphe, 15:3 Yesus tana, doo, kaneka mina pukon ipkait tana Allah puonede mina koten, kaka uhin umdipki putamdiip min mum putame hemip yoko? 15:4 Allah tana, olki oku pukona pinong yep daklo i wenga wenghen, i hon bamtan balini. Olki oku pukona minaki tan weng tala paka eekhea, alni, puonede. 15:5 Puo, ipkait tan kalinka ee hemipa kaema tep; olki oku pukon miiki tana, ne mina ipkalo pukon e-eokne. Puo, eenoneknoa ne min yuma Allah aendi, puonekhe domteka, 15:6 miiki tana e olki oku yep hep eona koten, ipa Allah Wenga hakpatkodiip. Taen, uhin kaka ip umdipki putamdiip min mum putame hemip. 15:7 Ip pinong laokae pukon Yesaya tan pen pukon wenga keek bookodea, 15:8 Kaema tep hemonkaea i belngal tan Ne pukona wenga yepki 15:9 Ia damang mum weng paklo heme nee hemip. I tana Allah Weng tep hemo, kaka mum puonediip mina kalinka ee hemip. Yesaya tana keek bookode. Yesus tana kalinka eede. 15:10 Taen, i Parisikae pukon kali eenonekno, Yesus tana i diop dun deekodiipkae pukona, talni, eek taliphe, E tana, wenghen kal heeni. 15:11 Kaka tana enon min enekhea, e-tala hep aoknede. Puo, kaka tana weng talaki paklekhea, tala hep aoknede maedo? kali eede. 15:12 Taekhe, E hon manonkae tana Yesus pukon kali aediipa, Hepa weng kauma puonephe, i Parisikae tana pinong tala daka heipa kal heekoheep yoko? kalin tame aediip. 15:13 Taiphe, E tana, Ne Olki abi dinglaki tana tibon min e-miikodeeki tibekhea, E tan tupan kotoknede. 15:14 I Parisikae pukona kolop eeni. Ia kaka hiopkae mum hel i malip eonkae hela hiopkae. Nek, kaka hiopki tana kaka hiopki mum makia wol bali malien dio wa aoknehee domteka, ikalono ngatlip yoknehee, kali eede. 15:15 Taekhe, Yesus pukon Petrus tana, ngotaka eep mina kukup ee, kali aede. 15:16 Putaekhe, Yesus tana, ipkaita e-wenghen kal heekohiip yoko? 15:17 Nek, enon mina belngal bali paen weiphe, kumdul balia dake unekhe, malona ol waokneheep. Nek, kapua petamon ipa lulom yoko? 15:18 Puo, weng talakia kaka pinong daklon bali hon diplop til bali tan hona tibekhe, e belngal bali tan weng talakia paklonekno, kaka tala hep eoknehee. 15:19 Nek, kaka diplop til bali hon pinong daklon bali tan hona tibekhe, weng talaki paklonki hon kaka yonki hon wop hek damonki hon hek min dun-dunonki hon mok min damonki hon kaka pukon weng talaki paklonki hon tibekhea, kaka tala hep aoknehiip. 15:20 Puo, etul okdaklon do tan enoknehee domteka, kaka e-tala hep aoknehee, kalinka eede. 15:21 Taen, bakon kapua koten, bakon doki aip enila Tirus hon Sidon aip hona wande. 15:22 Taekhe, wanang Kanaan bakonku tana ukel aip koten, Yesus bali talen kali aedua, Tuhan Daud Miikio, diplop yolno depe uen, tala heme ue hemaa nek, kali aedu. 15:23 Taukhe, Yesus tana weng dimnede. Taekhe, E hon manonkae tan talen kali aediipa, kolop uep unuk. Nu pukona pis eehuuku, nekot pis aediip. 15:24 Taiphe, Yesus tana wanangku kapu pukona, Israelkae ia domba tep wol pap wandiipkae pimkulo ikait mum malip eon pukona Allah tana dun paek dakendii, kali uede. 15:25 Taekhe, u tan E yon bali tale dikbiten, hipno puo aedua, Tuhano, malip neon mumo, aeduu. 15:26 Taukhe, Yesus tana, tena enon mina tenaong weeni do tana kaam pukon dun eon domteka, tala min puonekot, ngot heenonekno, kali uede. 15:27 Taekhe, u tana, neko, puonekot, Tuhano, ap hibilkia meja bali tan enekhe, hakbula apil bali dakonki kauma kaam ia weon min, puo aeduu. 15:28 Taukhe, Yesusa podakan bamoono kali uede, E tana, kupo, kupa Allah pukona kit kal heen heme ae hemepku. Kauma pukon kup pinong yep daklon mina putap heokna, kali uekhe, muukua hapetnek yepnedu. 15:29 Putaakohonekno, bakon kapua koten, ok hit Galilea dimona unonekno, abenong bali ngin uno hipnede. 15:30 Taekhe, diopkae tan Yesus bali yolkae diopa dio talendiip. Makae ia kulol talakae nek, hapetnek e-mani tepkae. Makae ia dito tala nek, e-mani tepkae. Makae ia hiopkae. Makae ia lupkae nek, e-weng pakni tepkae. Yolkae kapu yuma Yesus bali dio haluk haluk niphe puo, yum yep hep eede. 15:31 Taekhe, i dun deekodiipkaea podakan bamonediip. Lupkaea weng paklip, dito tala nek e-mani tepkaea yepnip, kulol talakae nek, hapetnek e-mani tepkaea hapetnek yep manip, hiopkae hel yep kopkadiip. Taiphe, ia kopkulonipnoa, Allah Israelki pukon pinong yep daklo heme aediip. 15:32 Taen, E hon manonkae talon pukona weng dip eek een diplop yolnehii. Ia dingme wii Ne bali enon min weeni do tan balinhiip. Enon min weon do tana, aip unio, eokne domteka, wol balia bama diop hep eoknehee, kali eede. 15:33 Taekhe, E hon manonkae tana, pea enon min hon aip hon do bali. Nek, kopma tan enon min diopa duphe, enehiip hihi hep eoknaa yoko? aediip. 15:34 Taiphe, Yesus tana, enon min pabalinheekia mina tep balinhee yoko? eekhe, i tana, rotia petnen, ikan yambulkia lao mum labalinhee, kali aediip. 15:35 Taena, roti aiphe, Yesus tana i dun deekohiipkae yum hipnon pukona kali eek hipniphea, 15:36 roti petnen hon ikan hon dun Allah kali aenonekno, tanglemo E hon manonkae een kulekhe, i tana dun deekohiipkae eenkadiip. 15:37 Taiphe, i yuma enehiip hihi hep eekhea, Yesus hon manonkae tana tengnong tan wiion min petnen balia hakbula mupye deip ngong pande. 15:38 Enediipkae kaka muma empat ribukae wanang hon tena hona diop e-denghiikodiip. 15:39 Weiphe, aip uni, kali eek, uniphe, Yesus Ea ok manon min himinonekno, bakon enila Magadan wande.

Matius 16

16:1 Taekhe, Parisikae hon Sadukikae tan hona talen, Yesus kalin tame aup tala hemokono, ia pinong yep daklo kalin tame aediip. 16:2 Taiphe, Yesus tana, olben abia utongnaa nek, ip tana, abia utongneho dameka ap yep heoknehee, puone hemip. 16:3 Puo, dameka, abia dak buekhe, ap wali heoknehee, puone hemip. Ipa abi bali tan kukmii heen, kukup eon mina kal heenonipno puo, hinipa heekohe min hon kamdik hea min hon witil heoknehee min hona Allah tan kukup ee hemaa pukon ipa lulom yoko? 16:4 Kamdika mangol hilkae diopa tala mum hemo wop hek dame hemipkae, i tana dalo kit mina atmemno puo, dalo kit min makia kukup eedoneknoa, mahon e-kukup eoknede. Yunus kukup aede tepa kukup eoknede. Kali eenoneknoa wande. 16:5 Taekhe, Yesus tenakaita ok hit yakmal bali unonipno, i hon manonkae tana roti lukyekoten, e-buo talendiip. 16:6 Putaiphe, Yesus tana, Parisikae roti bali nginon min pukon hon Sadukikae roti bali nginon min pukon hon daatamen kotni, kali eede. 16:7 Taekhe, i tana, rotia do nek, kauma pukon puonaa nekot, weng dependiip. 16:8 Putaiphe, Yesusa kal heenonekno, E tana, ipa mina pukon roti donek pukona weng depip yoko? Ipa yambul mum Allah heme ae hemip yoko? 16:9 Kanek, petamon hel ipa lulom balnip yoko? Roti elnena tangleen eik lima ribukae eip weiphea, tengnong tan wiion min balia mina tep hakbula paediip yoko? 16:10 Edo roti petnen tangle eik, empat ribukae eip weiphea, tengnong tan wiion min bali hela mina tep hakbula mupye paediip yoko? 16:11 Kanek, mina pukon ipa lulom nehiip yoko? Ne tana roti pukona e-puonee puo, Parisikae hon Sadukikae hona roti bali nginon min pukona do ulbom min daatamen koton pukon kali eehii, puonede. 16:12 Taekhe, i tana, Yesusa roti bali nginon min pukon muma e-kali ea. Puo, Parisikae hon Sadukikae hona puone hemip min. Kauma pukon kali ea nekot, ia kal heekodiip. 16:13 Taiphe, Yesusa Kaisarea Pilipi bakon balia talen E hon manonkae pukon kalin tame eede. Taen, E tana, kaka tana Kaka Miiki pukona Ea minaki puone hemip yoko? eede. 16:14 Taekhe, i tana, doo, makae tana Hepa Yohanes, ok bume eedeeki puone hemip. Makae tan Elia puone hemip. Makae tan Yeremia edo Allah Weng pumon kali eonki puone hemip. Makae tana nabi maedo puone hemip, kali aediip. 16:15 Taiphe, Yesus tana, kaneka ipkait pinonga te yoko? Ne pukona minaki pinong daka hemip yoko? nekot kalin tame eede. 16:16 Taekhe, Simon Petrus tana, Hepa Kristus, Allah balinomaaki Miikia uma, aede. 16:17 Puonekhe, Yesus tana, Yunus miiki Simon, hep pukona yep hep hee hemaa. Kapu kalhil hon yapi hon bena hepa e-kal heekoheep puo, Ne Olki abi dinglaki tan mum kukup heek kal heekoheep. 16:18 Ne tan kali heokne. Hep enila Petrus, (weng balbitona tum yambulki). Pe tum daloki kape ding bali Ne tana Ne Gereja nenoknedii. Baee talakae edo baee dendiipkae edo talakae edo i tana Ne Gereja e-yakbak yoknediip. 16:19 Ne tan hep pukona abi dingla raja hibil heen balinon bali himinon pukona kunci heokne. Putaakodiikhea, mangol hilki maki pukona doonephea, nong daoknede edo mangol hilki maki pukona nekonephea, nong baen abi dingla ngin unoknede, kali aede. 16:20 Taen, E hon manonkae pukona, doo, Ne pukona Ea Kristus puonekot ip tana dokae e-kali eeni, eede. 16:21 Taenonekno, Yesus tan E hon manonkae pukon mahon kali eedea, Nea Yerusalem aip unoknedii. Taikhe, puma tana Israel don dalokae hon Lewi don dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae tan tala hep neen noknediip. Putaakohiiphe, dingme wiikia Allah tan, tibeo, neoknede, kali eede. 16:22 Taekhe, Petrus tan Yesusa kukmut bali dio wa aen kupa aede. E tana, doo, weng kauma tep e-pakloknep. Puonep mina dito e-putap heoknede, kali aede. 16:23 Taekhe, Yesusa balbiten, Petrus pukona, ibliso, do bali une! Ne pukona hepa wol til balia tum pil tana kaka yehemaa tep hep tana heekoheep. Hepa kaka hemon min mum pinong dakaheepki, Allah hemon min pukona e-pinong dakaheepki, kali aede. 16:24 Taen, E hon manonkae pukona, Ne hon manonki ekel pinonga kotoknehee. Ea mangol hil bali yep balinon pukona e-pinong dakloknehee puo, e a dun denon pukon hel pinong yep daklo Ne hon malien manoknehee. 16:25 Kaka tana mangol hil balinona dito mangop min pinong dakloknedeeki domteka, yum min dedenekhea, ea kaaki hel denoknede puo, Ne pukona e tana mangol hil balinon pukona mangop do min pinong dakloknedeekia, ea dito yep balinoknede. 16:26 Puo, kaka maki tana mangol hil bali bungo yum deknedeeki domteka, donekhea, bungo tana e baee yep hep aoknediip yoko? Edo, mina min tana kaka baeea yep hep aoknede min yoko? 16:27 Kaka Miiki tana E Olki Allah Kitok hon E malaikat hona talenonekno, kaka yum ikel hemediip tep mum hep eoknede. 16:28 Nek, pen pukon makae laetkohiipkaea deni do tan Kaka Miikia Ekel raja hibil heen balinona talekhe, atmoknediip, kali eede.

Matius 17

17:1 Yesusa kalinka eeho, dingme bangupnen hihi heekhea, E hon Petrus hon Yakobus hon e ningki Yohanes hon ikait muma abenong himitki bali dio wa eede. Abenong bali ngi unonipnoa, 17:2 Yesus E kalhila okyanop kitki heekhea, ikaita atmendiip. E ebilkala aton moon tep heekode hon E men hela pipyam tep heenonekno dito kolnede. 17:3 Putaekhe, Musa hon Elia hona daken Yesus hon weng depiphe, i wii tana atmendiip. 17:4 Taen, Petrus tan Yesus pukon kali aedea, Tuhano, nu wiia yep talenho. Kanek, Hepa pinong yep domteka, ne tana ap yambul wii nenokne. Makia Hep pukon, makia Musa pukon, makia Elia pukon nenokne. 17:5 Taen, Petrus tan Yesus pukon kalinka aekhe, ibin kolnon kitki tana aton tale ngiekhe, weng makia ibin bali Nea pinong yep mum daka ae hemeeki. E wenga pukon wenghen kulni! puonede. 17:6 Taekhe, Yesus hon manonkae wia wenghenonipnoa, ia po hep eekhe, himtu mangol dien balindiip. 17:7 Taiphe, Yesus tan tale, depe een kali eedea, tiben, e-poni, eede. 17:8 Taekhe, hii bano dupooen, Yesus mum atme aediip. 17:9 Taiphe, abenong bali koten dakenonipno, Yesus tan weng bop eedea, nea denho tipni do tana atmenhiip mina dokae e-kali eeni! Kaka Miiki denho tiboknehee dingme tan muma dokae kali eoknediip, eede. 17:10 Taekhe, i tan Yesus pukon kalin tame aediipa, mina pukon Taurat weng dito kal heonkae tana, Elia kabol hin tana taloknede, puone hemip yoko? aediip. 17:11 Taiphe, Yesus tana, pen pukon Elia tana talen, yum min hihi hep eoknede. 17:12 Puo, Ne tana kali eokne, Elia ea hukaa talenhee. Talekhe, i tana atme aen puo, e-kal heekodiip. Taen, ikel pinong tana tala hep aediip. I tana putap eediip tepa malona Kaka Miiki pukon hel mum tep tala hep aoknediip, kali eede. 17:13 Taekhe, Yesus hon manonkae tana kal heekodiip. Yesus tana enila Elia ben ngotaka eehee puo, Yohanes ok bume eedeeki kauma pukon kali ea puonekot, kal heekodiip. 17:14 I wiikae hon Yesus hona abenong bali koten dakiphe, kaka diopa E hon manonkae tiinen hona dun deiphe, balindiip. Taiphe, kaka makia talen Yesus yon balia dikbiten kali aedea, 17:15 Tuhano, ne miiki pukona diplop yolno yep hep ae. Ne miiki ea kalhila yol diop nek, bam mum baline hemaa. Tok diop ea angol balia dakende hel tok diopa ok wa hemaa. 17:16 Hep hon manonkae tana yep hep aon pukon dio talenhii puo, i tana e-yep hep aip, kali aede. 17:17 Taekhe, Yesus tana, mangol hil balinonkae ia e-kal heen lipmehiipkaea, dito meep talakae baline hemip. Nea dingme mina tep ipkait balia balinoknedii yoko? Hon dingme mina tepa kali eik, e-kal heoknehiip yoko? Kanek, tena kapa Ne bali dio talni! kali eede. 17:18 Putaek, dio taliphe, baee tala tena depe aedeeki pukon Yesus tana kupa aek dum unekhe, tena ea yep balindee. 17:19 Taekhe, E hon manonkae tana Yesus hon kukmut balinonipno, kalin tame aediipa, mina pukon nua baee tala e-hilip aani tep yoko? aediip. 17:20 Taiphe, Yesus tana, ipa yambul mum Allah heme ae hemip. Kauma pukon baee tala e-hilip aani tep heen, Nea pen pukon kali eokne, ipa don dito yambulki tepa Allah lipme ae hemip domteka, ip tana abenong kape pukona, do bali une, kali aiphe, do bali unokna. 17:21 Ipa Allah lipme ae hemip domteka, yum mina putaani tep, kali eede. 17:22 Taekhe, Yesus tenakaita Galilea bakon balinonipno, Yesus tana, Kaka Miiki pukon i tana nganan, aloknediip. 17:23 Taakohiiphe, dingme wiikia tiboknede. Kali eekhe, ia diplop yolnediip. 17:24 Taekhe, i tana Kapernaum aip bali taliphea, Allah ap pukona hiwol dun kulonkae tana Petrus bali talenonipno, kalin tame aediipa, hep guru Ea Allah ap pukona hiwol dinar lao hie hemaaki yoko? aediip. 17:25 Taiphe, Petrus tana, neko eenonekno, ea ap tan Yesus hon weng depaano talende. Puo, ap talekhe, Yesus tana hin kalin tame aedea, Simon, hep pinonga te yoko? Mangol hilkae raja tana minakae pukon hiwol du hemaa min yoko? Raja ekel tenaa pukon edo minakae tana hiwol aon pukona putamon min yoko? nekot kalin tame aede. 17:26 Taekhe, Petrus tana, i bakon dokae hela hiwol aona putamon min, aede. Putaekhe, Yesus tan, kaneka raja ekel tenaa domteka, aona do min. 17:27 Puo, ikaita lulomno nup pukona pinong tala e-daka eon pukon, hep tana wan ikan nganan don nonga ok hit bali bihaa dokyokneheep. Taephe, ikan hin talonkia yambul min kapu week, lik tan depe aoknehee. Taen, ikan kapu dun belngal baen, logam maki, empat dinarkia, dokneheep. Putaena, dun Allah ap pukon hiwol dundunonkae bali eokneheep. Taephe, i tana nupkalo pukona, hihio, heoknehiip, kali aede.

Matius 18

18:1 Taekhe, Yesus pukon E hon manonkae tan kalin tame aediipa, abi dingla Allah raja hibil heon balia minaki tan dito dalo dangolki heoknede yoko? aediip. 18:2 Taiphe, Yesus tana tena E bali talon pukon weng dip aek talekhe, dio i ngung til bali paep aen, kali eedea, 18:3 pen pukon kali eokne, ip tana diplop til hon pinong daklon til bali hona tena tep heen e-balbitoknediip domteka, abi dingla balia dito e-unoknediip. 18:4 Tena kape tep minaki tana pinong yambul heekodoneknoa, ea abi dingla bali dalo kitki balinoknede. 18:5 Ne enila ben minaki tan tena kape tep yep hep aoknehee domteka, ea Ne pukon hel yep hep neoknehee, kali eede. 18:6 Taen, Yesus tana, minaki tan tena heen, lipme neonki kape pukona tala hemon min kukup aoknehee domteka, dokae tan tum dalo yot hiloonki bali nong bungwen kaka kum kapu bungwen, ok hit bali bihaiphe, ea denon domteka, kapua yep. 18:7 Nek, mangol hil balia tala hep eon mina diop bali. Kauma pukon kukun hep eon mina putame hemaa puo, minaki tan doki pukona tala hep aekhea, malon Allah tana tala hep aoknede. 18:8 Kanek, hep etul edo yon tana tala heme hemep domteka, etul edo yon kapua hakan bihae. Etul edo yon makium tan balinoknep domteka, kapa yep puo, etul edo yon lao hon nedoa angol dito tenon bali unoknedeep domteka, kapa dito tala heoknedeep. 18:9 Hep hii tana atmen mok weoknep domteka, hii lu kote. Hii makium heon kapa yep puo, hii lao nedoa angol dito tenon bali unoknedeep domteka, kapa dito tala heoknedeep. 18:10 Kanek, ip tana tena pukon e-engan kulni! Ne tana kali eokne, abi dingla balia i tena pukon mali eonkae baee malaikata Ne Olki hona pabaline hemip. 18:11 Nek, ip pinonga te yoko? (Kaka Miiki dakendea kaka ngatan dumnediipkae pimkulo yep hep eon pukon dakende.) 18:12 Kaneka, kaka maki ea domba wakadeekia seratus deng wii topa tiinen ngaama wakade. Puo, domba makia dumnekhe domteka, hibilki pabalindiipkia deng wii topa pahiknen ngaama (99) mum heekode. Taekhe, hibilki tana domba pabalinhiipki kotenonekno, dumneheeki pukon pimkuloknehee yoko? 18:13 Taen, wan pimkulo dumneheeki kapu atmenoneknoa, dit paen pinong yep dakloknehee. Taenoneknoa, (99) deng wii topa pahiknen ngaama aip pabalinonkae pukona dumnehiip maedono e-pinong dakloknehee. 18:14 Kauma tepa ip Olki abi dingla balinomaaki Ea tena maki mum hel dedenon pukon e-pinong yep dakloknehee, kali eede. 18:15 Taen, Yesus tan kalinka eedea, hep ningki tan tala hep heekhea, hepa e bali unephe, ipkaloa kukmut bali tan wan weng depoknehiip. Taenonipno, hep tan kukup aephe, ea wenghen, neko nekhea, hep hon e hona yep balinoknehiip. 18:16 Puo, kukup aephe, ea wenghen ngal nekhea, hep lakona ngol kapu kal heekohiipkae hon hep ningki hona haluk wan weng depoknehiip. Taen, mina wenga hep tana kukup aephe, i tana, pen pukon puoniphea, hep ningki ea kal heoknehee. 18:17 Putaekhea, hep hon hep lakon hon puonip wenga hep ningki e-wenghaano domteka, ip tana wan gereja dun deomip bali tan ngotaka eeni. Taiphe, i gerejakae kal heen, neko niphe, hep ningkia haluk e-wenghano domteka, kolop aani. Ea lipmon doki tep heen, pemerintah hiwol dundunonki tep heekode. 18:18 Mina min ip tan mangol hil bali nong daoknediip domteka, abi dingla tan hel nong daoknede. Hon mina min ip tan mangol hil bali nong baoknediip domteka, abi dingla tan hel nong baoknede. 18:19 Nea haluk kali eokne, mangol hil balinonkae laoa pinong makium heen, Allah kalinka aiphe, ne Olki abi dinglaki tana wenghen putap eoknehee. 18:20 Kaka lao edo wia Ne heme neon pukon dun deiphea, Ne hel i hon balinoknedii, kali eede. 18:21 Taekhe, Petrus tan kalin tame aedea, Tuhano, tok mina tep ne ningki tana tala hep neekhea, ne tana mamdop aoknehii yoko? aede. 18:22 Taekhe, Yesus tan, hep pukona tok petnen mum e-kali heokne puo, 70 kali 7a mangop ae! 18:23 Allah raja hibil heen balinon balia tala min mamdoon pukona ngotaka eokne. Raja maki tana uhin hiwol eendeekae tan haluk bup aon pukona weng dip eede. 18:24 Putaek talip, weng depe eekhe, makia Sepuluh juta Rupiah, (Rp. 10,000,000) aendeekhe puo, e tan, nea hiwol doki, kali aede. 18:25 Taiphe, raja tana kalin tame aekhe, e tana, nea hiwol doki kali aede. Taekhe, raja tana, Kaneka e bungo yum hien, ekel hon e aboku hon e tena hon ban heme eon pukon himonkae bali tan wan hienonipno, dio talni, e hemonkae pukon kali eede. 18:26 Taekhe, kaka e-haluk bup aedeekia dikbiten diplop yol tana, mehephe, ne tana balindeek haluk bup heoknedii nekot, amo mangop tepno kali aede. 18:27 Putaekhe, raja hela diplop yol hep aekhe, e-haluk bup neona yepo, nekot kotkode. 18:28 Taekhe, kaka e-haluk bup aedeekia dum wan balinho, ekel tep hemonki makia atmen, e bali wan kum deen, kali aedea, hepo, seratus (100) Rupiah e-haluk bup needeepkia, petamon haluk bup nee nekot, kupa aede. 18:29 Taekhe, kaka seratus (100) Rupiah e-haluk bup aedeekia dikbiten, diplop yol tana, mehedeephe, ne tana balindeek haluk bup heoknedii puonekot, amo mangop tepno kali aede. 18:30 Taekhe, kaka seratus (100) Rupiah aendeeki tana ngalno, doo aekhe, i tana kaka kapua nganan bui ap paep aediip. Kauma pukon haluk bup aenonekno mum bui apa kotoknede. 18:31 Puo, raja pukon heme aonkae makae tana putap aehee mina atmenonipno, diplop yolno raja balia wan ngotaka aediip. 18:32 Taiphe, raja tana kaka sepuluh juta (Rp. 10,000,000) Rupiah e-haluk bup aedeekia haluk talon pukona weng dip aek, talekhe, kali aedea, hepa dito tala hemonki. Nekia hep tana e-haluk bup needeep. Kauma pukon hepa dalo mina diplop yolno kali neephe puo, kotkohii. 18:33 Kauma tep mum hepki e-haluk bup heedeeki pukona e tan kali heekhea, diplop yolnonepno, haluk bup heon pukona pisneheep, do heekhe, bui paep aedeep yoko? kali aede. 18:34 Taen, raja kapu tana kabino, bui ap hemonkae pukon, dio uni. E tana yum mina haluk bup neekhea, kolop aani, kali eede. Yesus tan ngotaka eede. 18:35 Taenonekno, Yesus tana, ipkaita ningbelki pukona diplop yolno e-mamdop eoknehiip domteka, Ne Olki abi dinglaki tan raja kapu tep heen, tala hep eoknede, kali eede.

Matius 19

19:1 Taenonekno, Galilea bakon koten, Ok Yordan ngaama pa Yudea bakon wande. 19:2 Taekhe, kaka diopa E bali uniphe, Yesus tana yep heme eede. 19:3 Putamekhe, Parisikae tana talen, Yesus kalin tame aup, tala hemoko nekot pinong daklo, kalin tame aediip. I tana, kaka tana e aboku kolop uona tala min edo do yoko? U tana wop hek damukhe mum kolop uona yep yoko? Edo, kaka tana wanang doku mok ween hinku kolop uona yep yoko? aediip. 19:4 Taiphe, Yesus tana, Allah Buku tan keek bookode mina kopkulo kal heekodiip yoko? Allah hetmookode dingme Allah tana kaka hon wanang hona hetmop eede. 19:5 Ip pukon Allah tana, kauma nek, kaka tana e olki oku kotenonekno, aboku duna kaklo balinoknediip. Putaena, i kalono kaklo makium heekodiip. Allah tan ikaloa kaklo maki mum dun dep eekhe, kaka tana biklemon kapua tala, kali eede. 19:6 Kauma nek, ikaloa kukmut e-balinoknediip puo, kaklo makium heen balinoknediip. Allah tana ikaloa kaklo maki mum dun dep eedeekhea, kaka tan biklemon kapua tala, kali eede. 19:7 Taekhe, i tan kalin tame aediipa, Musa tana, kaka e aboku kolop uaano domteka, e tana surat kotonki uen kotoknehee, keek bookode. Kanek, aboku kolop uona tala domteka, mina pukon Musa tana keek bookode yoko? aediip. 19:8 Taiphe, Yesus tana, ipa diplop tum tep, e-dit paep ee hemipkae, kauma pukon Musa tana weng kapua keek bookode. Nek, Allah tan hetmookode dingmea kaka tana i aboku pukon e-kolop eediip puo, malon ema tan mum ipa putamhiip. 19:9 Ne tan kali eokne, koo hinku tana e-wop hek damukhe, u imki tana kolop uen, doku doknehee domteka, malonku pukona wop hek mum damoknehee. Hon imki tana kolop uedeeku pukon kapu hel minaki tana doknehee domteka, e hela wop hek mum damoknehee, kali eede. 19:10 Taekhe, E hon manonkae tana, kaka tana aboku dundo e-kolop uuni tep domteka, kaka tana aboku e-doknediip maedo? kali aediip. 19:11 Taiphe, Yesus tana, Ne puonehii wenga kaka makae ia e-putaani tepkae. Puo, minakae putaani tep domteka, i tana aboku dona yep. 19:12 I makae tena e-paoknehiip domteka, i oku tan paep eedu dingme tana e-paani tepkae heekodiip. Makae kaka daloki tana nganan i bukolop paklekhe, ia tena e-paani tepkae heekodiip. Makae ia bukolop e-paklonkae puo, Allah raja hibil heen balinon bali dalo heon pukona ia koo e-dun, tena e-paoknediip. Minakaea aboku e-demno pinong daka hemipkae domteka, ip tana e-dani. Yesus tan kalinka eede. 19:13 Taekhe, makae tana i tena yambul abol balia Yesus etula paen, Allah kali aon pukon buo dupliphea, Yesus hon manonkae tana kupa eediip. 19:14 Putaiphe, Yesus tana, tena Ne dimona buo talona yep, e-kupa eeni! Abi dingla raja hibil heen balinon balia tena yambul pinong daklon tepkae mum baline hemip nek, kali eede. 19:15 Taen, tenaonga Yesus bali buo dupliphe, kukmut kukmut etul paen, Allah kali ae nede. Putamhoa, bakon kapua koten wande. 19:16 Yesusa wol unekhe, kaka makia talen kalin tame aedea, guruo, yep mina hemikhe, Allah tana dito yep balinona neoknede yoko? aede. 19:17 Taekhe, Yesus tana, mina pukon yep min hemon pukona kalin tame neep yoko? Yepkia maki mum puo, hep tana dito yep balinona daano domteka, Allah puonede mina putame, kali aede. 19:18 Taekhe, talenheeki tana, Allah Weng minaki putaokne yoko? kalin tame aekhe, Yesus tana, kaka e-ale, wanang e-wop hek dame, bungo e-hek de, mok weng e-pakle, 19:19 olki oku tan kali heomip mina wenghen dit paep ee hel, hep hel mangop nehemep tepa kaka yum pukon mangop ee, kali aede. 19:20 Putaekhe, talenheeki tana, kauma min yuma putame heme puo, kako tep baline hemeeki nek, mina min mahona hemoknehii yoko? kali aede. 19:21 Taekhe, Yesus tana, hepa kaka yepki hihi nonki heaano domteka, wan hep hel bungo yuma hienonepno, kakokae pukon eena, Ne bali hepa talen manokneheep. Putamdeephe, abi dingla tana diop min heoknede, kali aede. 19:22 Taekhe, talenheeki kapua diplop yolno wande. Kaka kapua ea kabee tepki puo, ihom heekodeeki. 19:23 Taekhe, E hon manonkae pukon Yesus tana, Nea pen pukon wenga kali eokne. Kaka ihomki abi dingla raja hibil heen balinon bali himinona dito kukun min. 19:24 Haluk kali eokne. Unta ea lik yota bali himinon pukona pong min puo, kaka bungo mum ihom nonki Allah raja hibil heen balinon bali himinon pukon kapua dito kukun min, kali eede. 19:25 Taekhe wenghenonipno, ia dito podakan bamoono kalin tame aediipa, kanek Allah tana minaki yep hep aoknede yoko? aediip. 19:26 Taiphe, Yesus tana i bali kopkulo kali eedea, kaka tan muma dito e-heeni tep puo, Allah tana yum mina putaonki nek, kali eede. 19:27 Taekhe, Petrus tan kalin tame aedea, nua yum mina kotkodo. Taen, hep hon mum mane hemupkae. Kaneka, mina min nua eoknede yoko? aede. 19:28 Taekhe, Yesus tana, Nea pen pukon wenga kali eokne. Ipkait Ne hon mum tep mane hemipkae pukona balindeek Kaka Miiki Ekel raja heen hipnon dingme dalonekhea, ip hel tana raja hipnon min hiongnen balia hipno, Israel don hiongnenkae pukona dalo heoknediip. 19:29 Minakae tana i ap edo i piklelki edo tena edo i mangol edo Ne enila dalonon pukon hemo kotoknehiip domteka, ea kauma min yuma tok mahon mahon seratus deng wii topa tiinen ngaama aoknede hon dito yep balinon hela eoknede. 19:30 Puo, kamdika kabol hin balindoipkae, ia balindeek malonkae heoknediip. Malon balindoipkae, ia balindeek kabol hinkae heoknediip. Yesus tan kalinka eede.

Matius 20

20:1 Taen, E tana, abi dingla raja hibil heen balinon balia kaema tep. Witil labun tan yong hibilkia wan e anggur yonga hemonkae pukon weng dip eek, talendiip. 20:2 Taiphe, ikait pukon e tana, kamdik hemoknip domteka, dinar maki maki eoknehi, kali eek, neko, nekot wan yong anggur balia hemediip. 20:3 Taiphe, daek, aton tiiki witil labun (jam sembilan pagi) yong hibilki tana himon (pasar) bali wan damang balinipkae atme eede. 20:4 Taen, ikait pukon e tana, ipkaita wan ne yonga hemiphe, hiwola yep eoknehii, kali eek, wan hemediip. 20:5 Taiphe, aton til nek, (jam duabelas) hon olben yingila jam tiga hona yong hibilki tana wan damang balinipkae pukon hel mum tep kali eekhe, wan hemediip. 20:6 Putaiphe, olbek jam lima yong hibilki tana wan damang balinipkaea atmen, kalin tame eedea, mina pukona damang mum balinip yoko? eede. 20:7 Taekhe, i tana, nu hemon pukona yong hibilki makia talen, hip eoknehii, e-kali eede. Kauma pukon nua damang balinho, kali aiphe, yong hibilki tana, kanek ne yonga wan hemni, eekhe uno hemediip. 20:8 Mimdopnekhe, jam enam sore, yong hibilki tana i hemonkae abol heekoheeki pukon weng dip aek talekhe, kali aedea, ne hemonkae yum talon pukona weng dip eep, taliphe, malon tale hemehiipkae pukona hin tan hip eokneheep. Puo, hin talen hemehiipkae pukona malon tan hip eokneheep, kali aede. 20:9 Taekhe, i malon jam lima heen olbekhe talen hemehiipkae hel taliphea, dinar maki maki eende. 20:10 Taekhe, ikait hin tan labun til hemehiipkae talen i tana, nu pukona dinar maki muma do puo, hiwol mahon hip eoknehee, pinong dakadiip. Puo, i pukon hela dinar maki maki eende. 20:11 Dinar maki maki eekhe depenonipno, i tana yong hibilki pukon pinong tala daklo ngal aenonipnoa, weng dependiip. 20:12 Taen, i tana, ikait malon tale hemehiipkaea aton (jam) maki mum puo, nua hin talen hemehokaea aton (jam) diop hemeho, aton teng diop dakanho puo, hep tan hiwola nu hon ikait hona mum tep eenheep, kali aediip. 20:13 Taiphe, yong hibilki tana, lakono, nea e-tala hep heehii. Labun tila nupkalo weng depenho hep tan dinar maki heon pukona neko neheep. 20:14 Kaneka, hihi heenhiiki mum dun unoknep. Ne tana malon talen hemehiipkae pukona mum tep hep pukon hon ikait hon eaano domteka, kauma mum. 20:15 Ne mina ne pinonga tan eon kapua tala yoko? Edo, nea pinong yep tan i malonkae dalo eon pukona ipa pinong tala daklo mok ween kopkahiip yoko? Yong hibilki tan kalin tame eede. 20:16 Kauma tep mum malonkaea hin heoknediip hon kabol hinkaea malon heoknediip. Yesus tana ngotaka eede. 20:17 Taakoho, Yesusa Yerusalem aip wol uno E hon manonkae hiongnen mum kukmut bali tana kali eede. 20:18 Taen, Yesus tana, Yerusalem aip unoknup. Taiphe, aip kapu Allah ap hemon dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae hona Kaka Miikia nganan alon pukon neko noknehiip. 20:19 Taena, Yesus Ea kaka Yahudi don dokae pukon kolop eiphe, E pukon i tana aban tunlo nelme aenonipno, atalmon bali paen alon pukon dio wa aoknehiip. Taakohiiphe, dingme wikia tiboknehee, kali eede. 20:20 Taekhe, Zebedeus aboku tana Yesus balia talendu. U hon, u mulpelki lao hona dikbiten, Yesus heme aonipno, kalin tame aediip. 20:21 Taiphe, Yesus tana, kupa mina min pinong daklep yoko? Taekhe, u tana, doo, Hep raja hibil heen balinon balia ne mulpelki laoa makia Hep etul kukmoki yingila, makia Hep etul waklaki yingila hipnon pukon putap eoknedeep, kali aedu. 20:22 Taukhe, Yesus tan ikalo pukon kali eedea, ipkalo tan kali neip min kapua ipkaloa lulom. Ne ok weoknehiikia, ipkalo hela weeni tepkae yoko? Kalin tame eek, i tana, neko, nukaloa putaani tepkae, aediip. 20:23 Taiphe, Yesus tana, pen pukon weoknehiikia ipkaloa weoknediip. Puo, ipkalo tana Ne kukmo yingila hon Ne wakla yingila hon hipnon pukona Nea e-putap eeni tepki puo, Ne Olki pinonga tan lipmo putap eoknede, kali eede. 20:24 Taekhe, Yesus hon manonkae dangolnen tana wenghenonipno, i kaning lao pukon pinong tala daka eediip. 20:25 Putaiphe, Yesus tana i yumno pukona weng dip eek, taliphe, E tana, Israel donkae tana kaka dangolkae heen, i taopkae pukona pis ee hemip hel i kaka dalokae heen, i taopkae pukona pisno dime ee hemip. 20:26 Puo, ipkaita e-putame hemipkae. Nek, kaka dalo heonki tana i dokae pukon heme eoknehee. 20:27 Minakia dangol heonki tana i yum pukon heme eoknehee. 20:28 Mum tepa Kaka Miiki hela i kaka tana heme aon pukona e-talende puo, i dokae heme eon pukona talende. I diopkae tala hemon mina dun bihaon pukona Kaka Miikia deno hip eaano talende, kali eede. 20:29 Taakoho, Yesus tenakaita Yerikho aip koten wol uniphea, diopkae hela i hon wandiip. 20:30 Wol uniphe, kaka hiopkae lao ia wol dimona hiplondiip. Ikalo tana Yesus talon pukon wenghenonipno, weng dalo tana weng dip aediipa, Tuhano, Daud Miikio, nukalo pukona diplop 20:31 Taiphe, i diopkae tana kupa eediip. Taen, i tana, weng kulip do, dimni! Taiphe puo, ikaloa mahon dito weng dalo tana, Tuhano, Daud Miikio, nukalo pukona diplop yolno dit paen yep hep ee! Neno pis aediip. 20:32 Taiphe, Yesusa wol manona koten dimno weng dip eek, taliphe, kalin tame eedea, ipkalo pukona mina hep eokne yoko? eede. 20:33 Taekhe, ikalo tana, Tuhano, nukaloa hii banemno, kali aediip. 20:34 Taiphe, Yesusa diplop yolno ikalo hii bali etul paek, hii bano yep kopkadiip. Taen, ikalo hel Yesus hon mandiip.

Matius 21

21:1 Yerikho aip koten Yesus tenakaita wol wandiip. Yerusalem aip mep balia Betpage aip, abenong enila Zaitun mep bali tan E hon manonkae lao pukona, hin unio, eek tibiphe, 21:2 ikalo pukon Yesus tan, kali eedea, ipkaloa aip ulala unonipno, kuda oku hon miiki hona nong beemen kulonki atmoknehiip. Taenonipno, ipkalo tana nong baa koten dio tale neeni, kali eede. 21:3 Taekhe, nong bamiphe, malionki tana, mina pukon nong bamip yoko? Eokna domteka, ipkalo tana, Tuhan tan kuda lao kapu daano, putamaa kali aani. Taiphe, malionki kapu tan, neko nekhe, dio talni, kali eede. 21:4 Kauma tep putaiphe, Allah tana uhin nabi puonede wenga hihi heekode. 21:5 Kaka nabi tan puonedea: Sion muuku kup pukon kali heokne. Kopkule! Kup pukona raja wol talaa. Raja kapu Ea bamki. Ea kuda ding bali tan hipno talaa. Puo, Ea hipno kuda taloknedeeki kapua kabeeki tan taloknede, puonede. 21:6 Taekhe, E hon manonkae lao tan wan Yesus puonaa tep mum putaakodiip. 21:7 Ikalo tana kuda oku hon miiki hona dun dio unonipnoa, i men opkala kuda ding bali paediip. Putaiphe, Yesusa kuda bali kapu ngin hipnede. 21:8 Taekhe, i dun deekohiipkaea yuma do puo, makae diop tana ikait menopkal wol bali palan dakliphe, makae tana a kon palokia amata bali tan wan hakan dio talen, wol bali pet dokyediip. 21:9 Putaen, hin tibipkae hon malon tibipkae hon i yum tana: Daud Miiki, Hosana! nenonipno, nili aediip. (Hosana, weng balbitona, petamon nu pukona yep hep ee, neno, nilinka aediip.) Taena, i tan, Tuhan Allah ngangmel tan Talepki. Hep pukon Allah tana yep hep hee hemaa. Kaneka abi dingla tep yep hep ee, Hosana! neno nili aediip. 21:10 Putamiphe, Yesusa Yerusalem aip talekhe, aip kapukaea pinong bilnonipno, minaki talaa edo, neno weng dependiip. 21:11 Putamiphe, Yesus hon dun deen talipkae tana, kaka nabi enila Yesusa puma talaa, Ea Nazaret aip Galilea bakonki, kali eediip. 21:12 Yesusa aip kapu uno Allah ap wan himinonekno, i ap til bali himehiipkae yuma hilii dum buukode. Hiwol himo balbimhiipkae pukona i meja balbitek hiwol yuma dingye dakende. Nal merpati himehiipkae pukon hel i hipnon mina balbitkode. 21:13 Putaen, Yesus tana, Allah Buku tan puonedea, Ne apa Allah hon weng depon bali, puonede puo, ipkait tana hek dun dunon apa tep hemehiip, kali eede. 21:14 Taekhe, kaka hiopkae hon kulol talakae yep e-mani tepkae hona Allah ap himin, Yesus bali taliphe, yuma yep hep eede. 21:15 Putamekhe, i Allah ap dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae hona Yesus dalo kit hemaa mina kopkulo ngal aediip. Allah ap balia tena ong diop tana, Daud Miikio, Hosana! neno nili aiphea, ia wenghen ngal aediip. 21:16 Taen, i tana, Hepa i kalinka heip wenga kal heep yoko? kali aediip. Taiphe, Yesus tana, Allah Buku keek bookodee wenga ipa e-kopkadiip yoko? Allah Weng kapu tana, tena yambulkae tan hon muk enonkae tan hona nili heoknediip, puonede. Yesus tan kali eede. 21:17 Taen, Yesusa ikait kolop eenonekno, Betania aip wan ihende. 21:18 Putaakoho dameka, Yerusalem aip haluk unonekno, enon min pukona diplop tete aede. 21:19 Taekhe, Yesus tana a enila ara atmenoneknoa, wan lop pukon pim kotek, lopa doheekhe, a ara kapu pukon Yesus tana, dito hepa lop do tan mum balinoknedeep, kali aekhe, a ara kapua puknede. 21:20 Taekhe, Yesus hon manonkae atmenonipno, podakan bamoono weng dependiipa, mina heen a kapua hapetnek puknaa yoko? neno weng dependiip. 21:21 Taiphe, Yesus tana, pen pukon kali eokne. Ipa Allah pukon tutum heme ae hemip hel, Allah Ea dito pen pukon doki puonekot, e-uaua nenoknehiip domteka, ipkait hel Ne tan a ara kali aik, puknaa tepa do puo, abenong kape pukon hel ok hit bali tiben nikwo une, puoniphea, putaoknehee. 21:22 Taena, ip pinong yep daklon min yum pukona Allah kali aenonipno, Allah Ea yep wenghonki, neno lipme ae hemip domteka, eoknede, kali eede. 21:23 Taen, Yesusa haluk Allah ap himin kalinka eekhea, Allah ap hemon dalokae hon Yahudi don ngolkae hona talen kalin tame aediipa, hepo, mina min ngangmel tan kapea heme hemep yoko? Hon minaki tana ngangmel min kapua heende yoko? aediip. 21:24 Taiphe, Yesus tana, ipkait pukon hel kalin tame eokne. Wenghen kali neoknip domteka, Ne tan hela ngangmel min neendeeki enila kali eokne. 21:25 Kaneka, Yohanes Pembaptis ok bume eedea abi dingla hemon min pukon edo kaka mum hemon min pukon yoko? aediip. Taekhe, ia pinong bilno weng dependiipa, doo, nup tana Abi dingla hemon min puonoknup domteka, E tana, kanek mina min pukon Yohanes wenga e-lipmediip yoko? kali eoknaa. 21:26 Puo, nup tana, doo, kaka mum hemon min, puonoknup domteka, dun deipkae tana yoknip, nenediip. Taen, Yohanes ea pen pukon Allah Weng kalinka eonki, puonoknup domteka, i dun deekohiipkaea kal heekodiip. Kauma pukon i dalokae tana, kaka mum hemon min puonon pukona podakandiip. 21:27 Taenonipno, Yesus pukon i tana, maedo, nua lulom aiphe, Yesus tana, kaneka Ne hel Ne ngangmel min neendeeki enila e-kali eokne. 21:28 Puo, ipa mina pinong daklip yoko? Kaka maki ea tena kaka lao hoki. E miiki uopki pukona, tena, hepa kamdik anggur yong bali wan heme, kali aede. 21:29 Taekhe, miiki tana, Neko, aetki, unokne. Kali aenoneknoa, ea wan e-hemede. 21:30 Taekhe, olki tana ningki pukon hel mum tep kali aekhe, miiki tana, aetkio, ne ngalo, aenoneknoa puo, diplop yol hep aekhe, wan hemede. 21:31 Nek, ngot kali ee kapea minaki tana e olki pinong yep dakahee mina hemede yoko? Kalin tame eede. Taekhe, i tana, ningki uma tan, puonediip. Taiphe, Yesus tana, pen pukon weng kali eokne. I pemerintah hiwol dundunonkae hon wanang wop hek mum damonkae hona Allah raja hibil heen balinon bali petamon une hemip puo, ipkaita kabol. 21:32 Yohanes tan Allah wola yep tutum manon pukona kukup eedeekhe, ipa e wenga pukon e-hemediip. Puo, pemerintah hiwol dundunonkae hon wanang wop hek mum damonkae hona lipmediip. Taiphe, ipa kopkulonipno, diplop yol e-hep eekhe, Yohanes wenga e-lipmediip. Yesus tana ngotaka eede. 21:33 Taen, Yesus tana ngota mahon kali eede. E tana, wenghen kulni! Yong hibilki tana anggur yonga heen miikode. Taenoneknoa, tum pil pakoo lupatkode. Putaakoho, anggur lop tilmekhe, biklemo, ok dake unon balia buk pakookode. Taena, ap yambulki hel yong kapu malion pukona neekode. Putakohonekno, hemo malionkae lipyen, yong kapu bali kolop een, kam wande. 21:34 Taakodo, kulon dingme heekhea, ekel bali dio tale aon pukon e tana hemonkae pukon wan dun dio talni! eekhe wandiip. 21:35 Taekhe, yong bali uniphe, i malionkae tana makia nelme koten, makia andiip. Taena, makia tum tan andiip. 21:36 Taakohiiphe, yong hibilki tana e hemonkae diop pukona, wan dun dio talni! eek uniphe, i malionkae tana hinkae yenhiip tep mum malonkae hela yendiip. 21:37 Taiphe, yong hibilki tana, i malionkaea ne miiki wenga wenghoknehiip, pinong daklonekno, miikia dun paede. 21:38 Putaek, yong bali unekhe, i malionkae tana tena kapu atme aen weng dependiipa, e pua yong hibilki taki. Nek, nup tana aloknup domteka, nupa yong hibilkae heoknup, puonediip. 21:39 Taena, miikia nganan dio wan pil dumla tan andiip. 21:40 Taakohiiphe, yong hibilkia ekel yong bali talen, i malionkae pukona mina heoknehee yoko? Yesus tan kali eede. 21:41 Taekhe, i tana hibilki pukona, dito tala hemediipkaea nelmo yen yakbakap eoknede. Taen, dokae haluk buukodeekhea, i tana lop aen kuloknediip, puoaediip. 21:42 Taiphe, Yesus tana, Allah Buku weng kaema e-kopkahiip yoko? Tum ap nenonkae tana tum koten bihaakodiipki kapua dito mangopki, ap kulol kitki tep heekode. Kapea Allah tana heekode min, dito kit mina atmen podakan bamoonoknedo. Yesusa Allah Weng tan puonede mina kali eede. 21:43 Taen, Yesus tana, Allah raja hibil heen balinon balia anggur yong kaema tep ngota heekode. Ipkait pukona Allah tana Ekel raja hibil heen balinon bali pukona kolop een, dun yep hemonkae eoknede. 21:44 Minakia tum ap kulol kitki bali dikin dakena diplop yola diop hep aoknede. Puo, minaki tum ap kulol kitki kapu tana dikin dake dee hikitonkia hakbutoknede, kali eede. 21:45 Taekhe, i Allah ap hemon dalokae hon Parisikae hona Yesus ngotaka ea min kapu wenghenonipnoa, nup pukon putama ono, ia kal heekodiip. 21:46 Taen, i tana Yesus nganemno tamdiip puo, pabalinhiipkae pinonga Yesus Ea nabi. Kauma pukon ia pono kolop aen, wandiip.

Matius 22

22:1 Taen, Yesus tana haluk ngot maki hon ngotaka eede. E tana, abi dingla raja hibil heen balinon pukona ngotaka eokne. 22:2 Raja maki tana e miiki om tongyon dingme pukona pesta heaano ngol mookode. 22:3 Pesta dingme heekhe, dokae tale enon pukona weng dip eede. Taekhe, e hemonkae tana wan dio talon pukon kali eiphe, diopkaea kotkodiip. 22:4 Taiphe, e hemonkae pukon raja tana, nea pesta hemon pukona ngol mookohii mina sapi hon waklon min doki hona yen upeekohii. Nea kabol hin kali eikhe, neko talokneho, puonediipkae ia haluk talon pukona kali eeni, eede. 22:5 Taekhe, i tana wan kali eiphe puo, i hel ngalno kotkodiip. Taen, makia ekel yonga wan hemede, makia himon min bali wan himede. 22:6 Taekhe, makae tana raja hemonkae nganan nelmonipno, yendiip. 22:7 Putaiphe, raja tana dito pinong tala daklo ekel ebonkae dun paekhe, wan raja hemonkae pukon hemo yendiipkae kapua yen aip piikodiip. 22:8 Taen, raja tan e hemonkae pukon kali eedea, enon mina la balinhe puo, weng dip eehiikae e-talenhiip pukona nea pinong tala daka eehii. 22:9 Kanek, ipkaita kaka dokae pukon wol bali pimkan uno atmenonipnoa, dun dio pesta bali talni, kali eede. 22:10 Taekhe, raja hemonkae kapu tana wol bali uno kaka yepkae hon talakae hon dun dio taliphe, upeon apa deekodiip. 22:11 Taiphe, raja ea ap himin talenhiipkae atmen puo, kaka menopkal pesta pukon e-ngul buukoheeki hel balinheek atmende. 22:12 Taen, kaka kapu pukon kali aedea, lakon hepa mina pukon men opkal talaki ngul buen talenheep yoko? aede. Taekhe, kaka kapua angno weng do tan balinde. 22:13 Putaekhe, raja tan e hemonkae kali eedea, ipkait tan e pua tabel hon yon hon nong dap aen, dito mimdop amo ningil demo balinon bali bihap aani. Raja tan kali eede. 22:14 Kauma pukon diopkae weng dip eede puo, lao mum lipme eede, Yesus tan puonede. 22:15 Taekhe, Parisikae uno ia weng deponipnoa, kukun weng Yesus pukon kalin tame aemno pinong dakadiip. 22:16 Taenonipno, i tenaa hon Herodiankae hon dun paip wan kukun min kapua kalin tame aediip. I tana Guruo, nua kal, hepa pen pukonki hon Allah hemon mina pen pukon kalinka ee hemeepki hon hepa dito dangolki nek, kaka yum pukon hel mum tep pinong daka ee hemeepki. 22:17 Kanek, nu pukona kali ee. Hepa mina tep pinong dakaheep yoko? Hiwol kapea Kaisar aon pukona yep edo tala yoko? Kalin tame aediip. 22:18 Taiphe, Yesusa pinong tala daklo, kali aip min kapu kal heen kali eedea, Ipkaita mokae! Mina min pukon ipa heetame neehiip yoko? 22:19 Hiwol tumki kapua dio talni, eede. Taekhea, hiwol maki enila dinar dio tale aendiip. 22:20 Taiphe, Ea atmenonekno, kalin tame eedea, ipkaito, hiwol bali kutu bookodiipki kapua minaki yoko? eede. 22:21 Taekhe, i tan, kapua Kaisar kutua, aediip. Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, kaneka Kaisar min domteka, Kaisar ekel mum aani. Hon Allah min domteka, Allah Ekel mum aani, kali eede. 22:22 Taekhe wenghenonipno, pono Yesusa kolop aen wandiip. 22:23 Taiphe, dingme kapua Sadukikae ia kaka denonkae pukon e-tiboknehiip puonediipkaea, Yesus bali talen kalin tame aediip. 22:24 I tana, Guru, nu umdopki Musa tana, kaka maki ea tena do tan balindo denoknehe domteka, e ningki edo e piki tana denheeki halipa dun tena e pukon pae haluk buen enil petoknehee. 22:25 Nua mahon kalin tame heoknup. Kaka kapu e ningbelkia kaka petnen pabalinhiip. Taiphe, uopki tana koo dunoneknoa, tena do tan mum dende. Taekhea, kahipki maki tan wanang halipku kapua dunde. 22:26 Taen, e hel tena do tan denekhea, laoki tan hel wanangku kapu mum dunde. Puo, e hela tena do tan dende. Taekhe, pabalinhiipkae hel mum tep puki tan du uenedo dendiip. 22:27 Taiphe, malona halipku kapu hela denduu. I yuma wanangku kapu mum dundiipkae. 22:28 Kanek, tiboknedo dingmea halipku kapu imkia minaki heoknedu yoko? Sadukikae tan Yesus pukon kalin tame aediip. 22:29 Taiphe, Yesus tan kali eedea, ip yuma pinong meepkae. Allah Weng hon Allah ngangmel hona e-kal heekodiip. 22:30 Tiboknediip dingmea aboku hon imki hon e-balinoknediip puo, malaikat tep mum heen balinoknediip. 22:31 Kaneka, dendiipkae tibon pukon Allah tan kali een, keek bookode mina e-atmendiip yoko? 22:32 Allah Weng tana, Nea Abraham hon Ishak hon Yakob hon i Allah hon heekodii. Hon Allah ea balinonkae Tuhan puo, Ea denonkae pukon Tuhana do. 22:33 Yesus tan i Sadukikae pukon kali eede. Taekhe, dun deekodiipkae wenghenonipnoa, podakan bamoonediip. 22:34 Taiphe, Yesus tana Sadukikae kali eek, i tana e-kali aani tep heekhe, podakan dimnon mum baliniphea, Parisikae hel wenghenonipno, Yesus bali dun deekodiip. 22:35 Taen, Parisiki maki tan heetamon pukon kalin tame aedea, 22:36 Guru, mina wenga Hukum Taurat balia dito kabol hin wenga yoko? aede. 22:37 Taekhe, Yesus tan kali aedea, hep diplop til hon hep 22:38 Weng kali hee kapea dito kabol hin wenga puma. 22:39 Weng laoki hela mum tep kali heoknea, kaka yum pukon 22:40 Hepa weng lao kali heehiiki kapua Buku Nabi hon Hukum Taurat hona i ap kulol tep mina puma. Yesus tan kali aede. 22:41 Taen, Yesusa Parisikae dun deekodiip pukon kalin tame eedea, 22:42 ipa Kristus pukon minaki pinong dakahiip yoko? Ea kamaki miikia yoko? eede. Taekhe, i tana, doo, ea Daud miiki, aediip. 22:43 Taiphe, Yesus tan kali eedea, kapea pen pukon domteka, mina pukon Daud e pinonga tana, Kristus ea ne Tuhan puonede yoko? 22:44 Allah Buku balia Raja Daud e tan keek bookodea, Tuhan Allah tana Ne Tuhan pukon kali aedea, Hepa Ne etul kukmo yingila hipnephea, Hep apomkae Hep yon taop bali paep eoknedii, puonede. 22:45 Kanek, Daud tan ea ne Tuhan puonede domteka, Dauda ekel miikia, nek puonede yoko? Yesus tana Parisikae pukon kalin tame eede. 22:46 Taekhe, kaka maki tan hel e-kali aani tep heekhe, dingme kapu tana kaka yum podakan, mahon e-kalin tame aediip.

Matius 23

23:1 Taiphe, Yesusa i diop dun deekodiipkae hon e hon manonkae pukona kalinka eedea, 23:2 i Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikae hona Musa hipnon min balia hipne hemip. 23:3 Nek, i tan kalinka eoknehiip mina yep hemoknehiip puo, ikait hemona atmenonipno, ipa e-hemni. Kauma pukon i Parisikae tana kalinka ee hemip puo, ikela e-hemonkae. 23:4 Taen, i tana kukun min nong daen, kaka dangol bali paep ee hemip puo, i ikel tana etul maki mum tan hel e-depen hemonkae. 23:5 Taen, ikait hemehiip min kaka yum tan kopka eon pukona Allah Weng hemo kukmii heon min nong daloki diloenonipno, men baju himitki bali bunglee dokye ngul buukodiip. 23:6 Pesta upeon dingme hon Allah Ap himinon dingme hona ia hipnon min kitki bali demno mum pinong daka hemip. 23:7 Pasar himon bali hon wol makot kaka dun demon bali hona balinonipno, Rabio, eon pukon ia pinong yep daka hemipkae. 23:8 Puo, ipkaita Rabio eon pukona tala. Maki muma ip abolki hon ip yuma ningki piki mum. 23:9 Kaka yum tan mangol hilki pukona nu aetki bapak daloki aenona tala. Kauma pukon abi dingla balinonki E pukona Aetki edo Bapak Maki puonona yep. 23:10 Kaka pukon mum abolki hep aona tala. Kauma pukon ip abolkia maki mum kapu enila Kristus. 23:11 Puo, minaki dito daloki heoknehee domteka, ip kaka yum pukon heme eoknehee. 23:12 Minaki ekel pinonga tan mum daloki heoknedeeki domteka, ea yambulki heoknede. Hon minaki ekel pinonga tan yambul heoknedeeki domteka, daloki heoknede. 23:13 Ip Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikae hona mokae nek, ipkaita yepma tala hep eoknede. Kauma pukon ip tana abi dingla himinon pukon yota ngoenonipno, ipkait hel pukona e-himinhiip. Putaena, ikait abi dingla himinemno wol pimka hemipkae pukon hel wol bop ee hemip. 23:14 Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikae hona mokae nek, yepma tala hep eoknede. Ipa pumon dalo tan Allah kalinka ae hemipkae puo, i halipkae aipa himin hek dunhiipkae. Kauma nek, Allah tan ipa tala heme hemip pukona dito dalo tan tala hep eoknede. 23:15 Ip Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikae hona mokae nek, ipkaita yepma tala hep eoknede. Mangol hil bali hon ok hit bali hon manonipnoa, kaka pimkulo dakanonipno, ea ip hemona kukup aiphe, talen ipkait hemon tep hemekhea, ip tana ea angol tenon bali unon pukonki tenaa heekodiip. Taiphe, ea tala hemona dito dalo mahon heekode. 23:16 Woe! Ipa abol heen wol kukup eonkae puo, hiiopkae ip tana kalin koton pukon puone hemipa, Allah ap enila ben putaoknedo puonoknehiip domteka, yep nek, weng kapu tana e-nong dap eoknehee. Puo, ipkait tana Allah ap bali aendiipki hiwol emas enila ben putaoknedo puonoknehiip domteka, tala nek, weng kapu tana nong dap eoknedee. 23:17 Woe! Ip pinong do lulom mum hiopkaeo! Mangopa mina min yoko? Hiwol edo Allah ap yoko? 23:18 Hon ipkait tana, minakae Allah pukon tuntun dokyen an hemon bali pukon hemo kalin kotoknehiip domteka, kapua yep nek, weng kapu tana e-nong dap eoknede. Puo, minakae ia Allah an hemon min ben kalin kotoknehiip domteka, ia weng kapu tana nong dap eoknedee. Ipkait tana tala puone hemip. 23:19 Woe! Ipkait hiopkaeo! Mangopa mina min yoko? An hemon min edo an dungoon balia mangop yoko? 23:20 Kanek minaki tana an dungoon bali ben kalin kotoknehe domteka, an dungoon bali hon an hemon min bali hon laono pukon kalin kotoknehee. 23:21 Hon minaki tana Allah ap enila pukon kalin kotoknehee domteka, e tana Allah ap enila muma do puo, Allah hon laono kalin kotoknehee. 23:22 Minaki tana abi dingla pukon kalin kotoknehee domteka, ea abi dingla pukon muma kalin kotona do puo, ea Allah hipnon min kitki pukon hon hipnon min kitki bali kapu Hipnonki pukon hona kalin kotoknehee. 23:23 Ip Taurat weng kalinka eonkae hon Parisikae hona mokae nek, yepma tala hep eoknede. Ipkaita Allah pukon aon mina tomat hon boneng hon himit hon mum ae hemip puo, dito mangop mina Allah pukon dito pen pukon tutum hemon hon mangopno dit paon hona kotona do. Dingme yum hemon pukona ipkaita kote hemip puo, makia koton do tan hemoknehiip domteka, doki pukon hela kauma tep mum koton do tan hemoknehiip. 23:24 Woe! Abol heonkae hiopkaeo! Ipa engak wiin pukona kal heen kotkohiip puo, unta pukona wee buukohiip. 23:25 Ip Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikaeo! Woe! Ipa mokae nek, yep ma tala hep eoknede. Ipkait tana okmil hon pelmen kulon min hona dumla pukona yep okdokye helee hemip. Puo, ip til balia mok weon hon hek don min hon ol bisnon hona ngong pandeekae. 23:26 Woe! Ip kaka Parisikae hiopkaeo. Hina ipkait tan ok mil hon pelmen kulon min hon til balia yep okdokyenonipnome, dumla pukon hela ok dakloknehiip. 23:27 Woe! Ip Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikaeo! Ipa mokae nek, yepma tala hep eoknede! Ip kalhila dumla kaka buk paonki bali tepkae. Puo, ip til balia kaka denonki kulol ulboma tep mina ngong pandeekae. 23:28 Kauma pukon kaka yum tan ip pukon kopkulonipnoa, ia kaka yepkae ono pinong dakahiip. Puo, pen pukon ip til balia mok min hon tala min hon mum baline hemaakae. 23:29 Woe! Ip Taurat weng dito kal heonkae hon Parisikae hona mokaeo! Yepma ipa tala hep eoknede. Ipkaita Nabikae paediip bali ap neenonipnoa, kaka yepkae nek, e-lukye kolop eon pukona hekye helem ka hemip. 23:30 Putamonipno, ipa weng kaema tep pakahiip, nua umdipki hon mum tep balindo domteka, nua nabikae e-yup dendiiphe, puone hemip. 23:31 Kanek, ipkaita pinong dokae nek, ip umdipki tana kaka nabikaea yendiip. Puo, ipkaita kaka nabi yendiipkae kan talona. 23:32 Kauma pukon ip umdipkia tala heekodiip domteka, i kan talona hel tala hemonkae. 23:33 Woe! Ip awot tenakaeo! Ipa mina heenonipno, angol dito tenon balia uno yep noknediip yoko? 23:34 Kauma pukon Ne tana nabikae hon kaka dito kal heonkae hona ipkait pukon dun paep eoknehii. Puo, ipkait tan makaea yip denoknehiip hon makaea atalmon bali paen yoknehiip hon makaea Allah Ap til balia nong petleng tan nelme eoknehiip hon makae hela aip diop tan ngal eoknehiip. 23:35 Ngol moen yen pukado ipkaita yoknede kabol hinkia Habel tan ngol mookodo tungulkia Zakharia ea Allah ap bali tan andiip. Kauma pukon ikait yapia ip abol balia paep eoknede. 23:36 Weng kapea ipkait pema balinhiipkae pukon kali eekia pen pukon mum putap eoknede. Yesus tan i Parisikae hon Sadukikae pukon hona kali eede. 23:37 Taen, Yesus tana Yerusalem aip pukona abenong bali hipnonekno puonedea, Yerusalem! Yerusalem aipo! Hep tana Nabikae yep dendiip hon Ne tan dun paep eediikae hel tum tan yendeep. Nea hep tenaa pukona nal ayam belul taop mupye deon tep heaano taikhe puo, hepa ngalnedeep. 23:38 Kaneka kopkulni! Ip aipa kapea kako mum balinoknede. Nea kali eokne, mahon Nea e-atme neoknediip. 23:39 Puo, ipkait tana Allah Buku tan puonedea, Allah enila ben taloknedeeki pukona nup tana yep hep aoknedo, puonediiphe, ipa Ne pukon atme neoknediip.

Matius 24

24:1 Yesusa Allah Ap bali koten dum unekhea, E hon manonkae Yesus bali talen kali aediipa, Allah ap kapea kitki neekodiip nek, kopkule! aediip. 24:2 Taiphe, Yesus tan kali eedea, Ne kali eehii weng yuma e-kal heekohiip yoko? Pen pukon kali ee, ap kapea tum yuma dakbitek maki mum hel pa e-balinoknede, kali eede. 24:3 Taen, Yesusa abenong Zaitun bali hipnekhe, e hon manonkaea ngulniki tan talen kalin tame aediipa, hepo, mina dingme tan kali eeheep mina putaoknede yoko? Hon hep talon pukon hela tungul dingme pukon kukup eona mina min dun paoknedeep yoko? aediip. 24:4 Taiphe, Yesus tan kali eedea, dokae wenga e-wenghani! 24:5 Diopkaea ne enila tan talen mok dame eoknediip. I tana, nea Kristuso nekot mok damo, dio wa eoknediip. 24:6 Bakon diopa biliphe, ipa wenghoknediip puo, ponon do tan balini, heoknede mum puo, tungul dingmea kabol. 24:7 Bakon diop bilon pukona ngol mooknediip. Taiphe, bakon diop hel enon mina dedenoknede hon diop balia bim hel diop heeoknede. 24:8 Puo, dingme kapea wanang tena kumdulku tena paano bome hemaa tep mum heme hemaa. 24:9 Taen, dingme kapua ipa nganan yen pukliphea, Ne enila pukon hemo Ne heme neonkae yum ngal eoknediip. 24:10 Dingme kapua Ne heme neonkae diopa kolop neen, tutum hemonkae pukona ngal eonipno, yon pukon uno kukup eoknediip. 24:11 Kaka nabikae puo, mokae mum, tiben diopkaea dio wa eoknediip. 24:12 Weng yuma hakpatenonipnoa, i dit paep eon mina dedenoknede. 24:13 Minaki tana tutum heme neekhe, yep hep aoknedii. 24:14 Allah Wenga bakon yum kalinka eip wenghiphea, tungul dingme heoknede. Yesus tan E hon manonkae pukon kali eede. 24:15 Yesus tan mahon ikait pukon kali eedea, kaka dito tala koknedeekia tiboknede. Weng kapea Nabi Daniel tan hel e pukon kali eedea, Allah ap bali ea etkoheekhe, atmenonipno, 24:16 Yudea bakon balinonkaea pono abenong bali hapetnek melpakan uni. 24:17 Kaka ap dam hiplaki balinonkae hel bungo don do tan melpakan uni. 24:18 Kaka yong hemoipkae hel wan men don do tan hapetnek uni! 24:19 Puo, tena kumdulkae hon muk dionkae hona dingme kapua amoknediip. 24:20 Dingme kapua koknedeeki amok do tan hon Sabat dingme e-talon pukon hona Allah kali aani. 24:21 Taen, dingme kapua yakbakyon mina dito daloki heoknede. Yakbakyon min kapua mangol hil kape ngol mookode dingme tan taakodo petamon hel e-hemek atmendiipki hon kapua mahon e-atmoknediipki. 24:22 Dingme kapua e-tuk heoknede domteka, yumkaea denoknediip. Puo, Allah tan lipme eedeekae pukon hemoa dingme kapua tuk heoknede. 24:23 Makae tan ipkait pukon kali eoknehiipa, kopkulni. Kristus Ea pema balinhee edo Ea ulalaema balinaa putamip hela ipkaita i wenga e-wenghoknehiip. 24:24 Balindeekhea, Kristus tep mokae hon nabi nabi tep heen mokae hon tibenonipno, kit min hemo Allah heme aonkae pukona mok dap eoknediip. 24:25 Ne tana heoknede min kape kabol tan kali ee. 24:26 Kauma pukon yakbakyon dingme kapua makae tana, Mesias ea kaka do bali balinhee nekot kali eiphe, ipa e-uni edo makae tana, Ea ap tila balinhee kali eiphea, i wenga kapua e-wenghoknediip. 24:27 Kaka Miiki talona mimakaa Ngalum yingila tan baekhe, pipyama kupel yingila wa hemaa kauma tep heen taloknedee. 24:28 Mina bali kaka denonkae tuka balinon balia, nal hilpita dun deoknediip. 24:29 Taekhe, yakbakyon dingme hihiheekhea, atona mimdop noknede hon ukol hel e-mooknede. Putaekhe, miiko yuma dakliphe, abi bali yuma bim tep heoknede. 24:30 Taekhe, Kaka Miikia kukmii mina abi bali heekhea, mangol hilkae yuma amo Kaka Miikia ibin bali ngangmel hon kitok hon talek atmoknediip. 24:31 Taen, Kaka Miiki kapu E malaikata dun paekhe, Allah tan lipme eedeekae pukon i tana weng dion min bali weng dalo tana weng diiphea, mangol hil tungul tungul yum wenghen, ibin bali dun deoknediip. Yesus tan kali eede. 24:32 Taen, Yesusa mahon kali eedea, petamon ipkait pukon Nea a ara ngota heokne nek, kal heeni. A ara kapua makol ngol moen bila tipmekhe atmenonipnoa, ap yep dinga heokna ipa kal he hemip. 24:33 Kauma tep kali ee min kapua hemekhe atmenonipnoa, E talon dinga hibil heek yot dimona hihi talenhee ipa kal heoknehiip. 24:34 Nek, kali ee min kapea pen pukon ipkait labalinhiipkae hel denon do tan kapu yuma heoknede. 24:35 Abi hon mangol hon yuma dedenoknede puo, Ne wenga muma e-dedenoknedee. Yesus tan kalinka eede. 24:36 Taen, Yesus tana, Ne kali eehii mina mina dingme heoknede pukon nup yuma lulom. Dingme hon aton hon yumkaea lulom baline hemup hon malaikat malaikat abi dinglakae hel Miiki kapu hela lulom puo, Allah nup Olki E muma kalki. 24:37 Kaka Miikia taloknede dingmea Nuh balinde dingme kauma tep mum heoknedee. 24:38 Puo, Nuh balinde dingme ok hitnon kabol tana i balindiipkaea upo enonipnoa, wanang dunduno omtanglo nediip tan mum Nuh ea ok manon min himinde. 24:39 Ok hitnon kabola ia e-kal heekodiip puo, oka hitne nginekhea, ia kal heekodiip. Kaka Miiki talon dingme hel kauma tep mum heoknedee. 24:40 Ne talon dingme kaka laoa yong bali hemeho makia dedenoknede puo, makia pabalinoknede. 24:41 Wanang lao hel don min mum tep tilmeho makua dedenoknedu makua pabalinokneduu. 24:42 Ip Tuhan Allah talon dingme ipa lulomkae. Kauma pukon ipkaita meho kopkulni! 24:43 Puo, ipa kal, ap hibilki ea hek donki talon pukona kal heekode domteka, ap hibilki tan betlekhe, hekia ap himin e-hek dunde. 24:44 Kauma pukon ipkait hela ngol mooni! Kaka Miiki talon pukon ip tana Ea petamon e-talokneheono, pinong dakliphea, taloknehee. 24:45 Ngota ap hibilki unoneknoa, e heme aonki tutum hemo, kal heonki pukon hep tan Ne heme neonkae pukona enon min malip ee kali aenoneknoa, wandee. 24:46 Taekhe, heme aonki tan tutum mum hemoknehe domteka, ap hibilki talenoneknoa, pinong yep dakloknehee. 24:47 Pen pukon kali ee, ap hibilki tana heme aonki pukon Ne min kape yuma malip nee, kali aoknehee. 24:48 Puo, heme aonki e pinonga, ap hibilkia hapetnek e-taloknehee pinong daklonekno, 24:49 hemonkaea yen puklo tala hemo ok atul ene hemaa. 24:50 Putamo, ap hibilkia petamon e-taloknehee ono pinong daklekhea, ap hibilki ea lulom tan talenonekno, heme aonki kapua nganan anonekno, moki hep aede. 24:51 Taen, amon bali hon ningil demon bali hona kolop aen, dun tala bali paep aoknede. Yesus tan e hon manonkae pukon kalinka eede.

Matius 25

25:1 Taen, Yesus tan E hon manonkae pukon kalinka eedea, Allah raja hibil heon balia wanang kabeekae dangolnen tep. I tana lampu dun kaka aboku daano tamheeki bali dio unip dakandiip. 25:2 Nek, Wanang elnen makia lulomkae hon wanang elnen makia kal heonkae. 25:3 Taen, ia unonipno, wanang elnen lulomkae kapua lampu pukon minyaka yambul mum dio wandiip. 25:4 Puo, I kal heekodiip wananga kapu tana minyaka diop boo paen, lampu pukon dio wandiip. 25:5 Taen, kaka aboku daano tamheeki pukon mehonipnoa, hiiwok hep eek ihendiip. 25:6 Taiphe, labun tila kaka tan weng diikodea, koo daano tamheekia hihi talenhee. Nek, yum talip e hon daklemo, nede. 25:7 Taekhe, wanang dangolnen kapua tiben, lampu tenon mina tupwo ngin paediip. 25:8 Taiphe, wanang elnen lulomkae kapu tan wanang elnen kalkae pukon kali eediipa, nukait lampu oka dedenitep nek, ipkia nu hon ma boo paep eenio, eediip. 25:9 Taiphe, wanang kal heonkae tan kali eediipa, doo, ip hon boo paep eokneho domteka, nukia dedenoknehee. Kaneka, ip tana minyak hionkae bali tan wan hiinio eediip. 25:10 Putaiphe, wanang elnen lulomkae kapua ok hion pukon unip tana koo daano tamheeki ikait ngol mookodiipkae hon omtanglo enon apa himiniphe, yot ngookode. 25:11 Taiphe, yot ngoen baliniphe, wanang elnen minyak himen wanhiipkae talena, tuano, yot biep nu hon himinemo, aediip. 25:12 Taiphe, koo daano tamheeki kapu tan kali eedea, pen pukon kali ee, ipkaita nea lulomkae, kali eede. 25:13 Ipa dingme hon aton hon lulomkae. Kauma pukon ipa ngol mooni! Yesus tan puonede. 25:14 Taen, mahon kalinka eedea, doo, ngot mapa pukona kaema tep, kaka makia kam bali wande. Taen, heme aonkae pukon weng dip eenonekno, e mangop mina eende. 25:15 Putaen, kaka heme aonki hinkia hiwol elnen aende. Hon laoki pukona hiwol lao aenonekno, malonkia maki mum aen wande. 25:16 Taekhe, hemonkae kapua hin heme deeki tan dingme kapua e hiwol elnen dun wan bungo wan hienonekno, do bali tan hiekhe, hiwol elnen kapua mahon heekhe, dunde. 25:17 Taekhe, dangolnen heekode. Hon laoki hela mum tep e hiwola lao wan hien, lao mahon heekhe, dunde. Taekhe, laplao heekode. 25:18 Putaekhe, malonki tana e hiwol makia dun mangol tila buk pakoenonekno, kaka ihomki hiwola kapua puma mamdookode. 25:19 Putamiphe, kaka hibilki kapua talen e heme aonkae pukon weng dip eenoneknoa, e hiwol pukon kalin tame eede. 25:20 Taekhe, e heme aonki hiwol elnen dependeeki talen hiwol elnen mahon aen kali aedea, tuan, hep hiwol elnena pinong yep tan nendeep puo, kopkule! Nea elnen mahon hel heokne, aede. 25:21 Taekhe, hibilki tan kali aedea, yep heme needeep. Taenonepnoa, yambul min tan yep malip needeep. Nek, petamona diop min heikhe, malip neoknedeep. Kauma pukon nea dito pinong yep daklik, balinoknedeep. Kali aede. 25:22 Taekhe, hiwol lao dependeeki hel talen, hibilki kali aedea, tuano, kopkule. Nea hiwol lao mahon dundii, aede. 25:23 Putaekhe, hibilki tan kali aedea, yep heme needeep. Taenonepno, yambul min tan yep malip needeep. Kauma pukon petamona diop min heikhe, malip neoknedeep. Kaneka, nea dito pinong yep daklik, hepa balinoknedeep. Kali aede. 25:24 Taekhe, hiwol maki mum dependeeki hel talen hibilki kali aedea, tuano, hepa kaka ngangmelki nek, don mina e-haadokyedeep puo, enon min pukon hepa dingme yum dundune hemep. 25:25 Kauma pukon pono, hep hiwola dun mangol tila buk pakoen mamdookodii. Kanek, hep mina kopkulephe, haluk heokne, kali aede. 25:26 Taekhe, kaka hibilki tan kali aedea, hepa tala heme needeepki. Hepa kal, nea don e-haadokyedii puo, enon mina dingme yum dundune hemee yoko? 25:27 Hepa kal heekodeep domteka, mina min pukon ne hiwola hiwol kulon bali e-paedeep yoko? Taakodeephe, ne talon dinga hiwol heendiiki hon tena hona dun deen neenheep. 25:28 Kauma pukon ne hiwola makia dun dangolnen neenheeki pukon aokneheep. 25:29 Kaneka minaki tan diop min depenhee domteka, mahon aoknedee puo, minaki tana yambul mum depenhee domteka, ea yambul mum nek, dedenoknehee. 25:30 Tala heme neonki dumla dito mimdop bali paep aani. Mimdop bali kapea amon hon ningil demon bali hona balinoknediip. Yesus tan E hon manonkae pukon kali eede. 25:31 Taen, Yesus tan mahon kalinka eedea, Kaka Miiki hon E kitok hon E malaikat yum hon daken E hipnon min kitki bali hipnoknedee. 25:32 Taekhe, bakon bakon yumkaea E bali dun deoknediip. Taiphe, E tana dun deonkae yuma lehongyoknede. Hibilki tana domba hon kambing hon lehongyon tepa kaka yuma lehongyoknede. 25:33 Taen, E tana domba E etul kukmo yingila paen, kambinga E etul wakla yingila paoknede. 25:34 Putaen, Raja tana E etul kukmo yingilakae pukon kali eoknedea, ipkaita Ne Olki tan yep hep eedeekae. Mangol hil hetmoon dingme tan taakodo petamona Raja Hibil bali hihi heen, yep hep eokne. 25:35 Nea enon min denee dingme ipkait tana enon min neendiip. Oka alolneekhea, yep neendiip. Nea ip lulom tan talikhe puo, ap himine kali neediip. 25:36 Men opkal do tan balinikhe, ip tana men opkal neendiip. Yol balindii dingme hel talen malip neediip. Bui ap balindii dingme hel talen kopka neediip. Raja tana kauma tep heen, kali eoknede. 25:37 Taekhe, yep hep eoknedeekae tan kalin tame aoknediipa, tuano, mina dingme enon min denephe heendo edo ok alol heekhea, heendo yoko? 25:38 Mina dingme lulom tan talephea, ap himine kali heedo edo men opkal do tan talephea, men opkal heendo yoko? 25:39 Mina dingme yol balinephe edo bui ap balinephea, talendo yoko? Kalin tame aoknediip. 25:40 Taiphe, Raja tan kali eoknedea, pen pukon kali eokne. Ip tana ne ningbelki pukon malip eediip domteka, ne pukon hel putaakodiip. 25:41 Raja tan etul kukmo yingilakae pukon weng kapua kali eoknedee. Taen, E tana i etul wakla yingilakae pukon kali eoknedea, ipa talakae kolop neen angol dito tenon bali iblis pukon hon ekel heme aonkae pukon hon hetmoo paediiki bali ipkaita uni. 25:42 Nea enon min denikhe, ip tana enon min e-neendiip. Ok hel alolneekhea, oka e-neendiip. 25:43 Lulom tan talikhea, kolop neediip. Men opkal do tan balinikhe, ip tana men opkal e-neendiip. Nea bui aip bali yol depen balinikhea, ipa e-talendiip. Raja tan wakla yingilakae pukon weng kapua kali eoknede. 25:44 Taekhe, i tan kalin tame aoknediipa, mina dingme nu tan enon min alol heekhe edo lulom tan talephe edo men opkal do tan balinephe edo yol hep heek bui aip balinephe edo nu tana e-malip heedo yoko? Kalin tame aoknediip. 25:45 Taiphe, E tana mahon kali eoknedea, pen pukon kali eokne. Ne ningbelki i pukon hel e-malip eehiip domteka, ne pukon hel e-putaakohiip. Kali eoknede. 25:46 Taen, wakla yingilakae pukona dito tala hep eon bali uniphe, i Allah pukon yep hemonkae dito yep hep eon bali unoknediip. Yesus tana E hon manonkae pukon kalinka eede.

Matius 26

26:1 Taen, Yesus tana E hon manonkae pukon weng kapu tungul heen kali eedea, 26:2 nek, ipa kal, witila Pesta Paskah hemonipno, Kaka Miikia a bali paen, alon pukon dio wa aoknehiip, kali eede. 26:3 Taekhe, Allah Ap hemon dalokae hon Yahudi ngolkae hon i yum tana Allah Ap 26:4 hemon daloki enila Kayafas ap bali dun deenonipno, Yesusa deen, nganan alemno pinong daklo weng dependiip. 26:5 Taen, i tana, doo, pesta dingme tan alokneho domteka, kaka tan yoknehiip maedo, neno weng dependiip. 26:6 Yesusa Betania aip Simon uhin beeng tenom dakandeeki ap balinekhe, 26:7 wanangku tan ok nenungbom dito yepki okmil tum yambulki tan buo talen, Yesusa meja bali hipnekhe, E abol bali boo paep aedu. 26:8 Taukhea, E hon manonkae tan atmenonipno, pinong tala daklo weng dependiipa, mina pukon minyak kapua damang mum boo paep aehuu yoko? 26:9 Minyak kaema hiikoho domteka, hiwol dunonupnoa, kakokae eokneho. Neno, weng deponipno, kupa uadiip. 26:10 Taiphe, Yesus tan weng depip kapu kal heen, kali eedea, mina min pukon kupa uip yoko? Ne pukon yep min heme neehuu. 26:11 Ipkait bali kakokaea baline hemip puo, nea ipkait bali dingme yum e-balinoknediiki. 26:12 Nea denon kabol tan Ne kalhil buk paon pukon u tana minyak yepkia boo paep neo. 26:13 Nea pen pukon wenga kali eokne, Allah Weng yep kalinka eoknediip bali bakon bakon yuma u hemehuu min pukona kalinka eoknediip. Taiphe, wenghoknediipkae u pukon pinong yep daka uoknediip, kali eede. 26:14 Taekhe, E hon manonkae hiongki enila Yudas Iskariot tan Allah Ap hemon dalokae bali wan kali eedea, 26:15 E kalhila ne tan kukup eoknehii domteka, mina min neoknehiip yoko? eede. Taekhe, i tana hiwol tumki tiga puluh (deng maki topa wii) aendiip. 26:16 Taiphe, Yudas ea Yesus pukon kukup eekhe, nganon bali pukon pinong dakade. 26:17 Roti bali nginon min e-paon dinga kabol hinki dingme heekhea, Yesus hon manonkaea talen Yesus pukon kalin tame aediipa, kopma tan Paskah dingme enon min ngol moen enokneho yoko? aediip. 26:18 Taiphe, Yesus tan kali eedea, aip til bali uno kaka maki dakanonipno, kali aoknipa, nu Guru tana, Ne hemona hihi nek, Ne hon manonkae hon hep apa tan Paskah enokneho kali aoknehiip, eede. 26:19 Taekhe, ia kali ea wenga tep heen Paskah ngol mookodiip. 26:20 Taiphe, hihi olbeka, Yesus hon E hon manonkae hona ap himinonipno, meja bali hipnediip. 26:21 Putaen enonipno, Yesus tan kali eedea, ipo, pen pukon kaka makia Ne hon pe enupki e tana Ne pukon kukuoknehee, kali eede. 26:22 Taekhe, E hon manonkaea diplop yol hep eekhe, maki maki tan, ne edo aekhe, kaka doki tan hel ne tan edo neno i yumno tan kali tame aediip. 26:23 Taiphe, Yesus tan kali eedea, kaka Ne hon rotia ngulum pet paon min maki bali tan dun tabioknaaki. 26:24 Epu tana Kaka Miiki pukon Allah Buku bali keek bookodiip tepa heoknehee. Puo, Kaka Miikia alon pukon kukuokneheekia e oku tan e-paep aedu domteka, kapua yep, kali eede. 26:25 Taekhe, kukuokneheeki, Yudas tan hel mum tep kali aedea, Rabio, ne tan maedo? aede. Putaekhe, Yesus tan kali aedea, hep tan puoneep kapua hihia puma, aede. 26:26 Taenonipno, Yesus tan roti depen pinong yep tan Allah kali aede. Taenonekno, tangleen eek, depiphe, kali eedea, ipkaito, weeni. Kapea Ne kalhila, puonede. 26:27 Taena, okmil hela dun Allah kali aenonekno, kali eedea, ipkait yum ok kapea weeni. 26:28 Ok kapea Ne yapi tep. Ne yapi duploknehee puonedeeki kauma tana kaka diopkae i tala hemon mina ok dokop eedeekhe, yep balinoknediip. 26:29 Pen pukon kali eokne, Nea ok anggur mahon e-weoknedii. Puo, balindeek Allah Raja hibil heen balinon bali tan mum ok anggura haluk weoknedii, kali eede. 26:30 Yesus tan kali eekhe, i yumno Allah baa paka kotenonipno, ap kapu koten, abenong Zaitun bali wandiip. 26:31 Taen, Yesus tan kali eedea, ip yuma kolop neoknehiip. Allah Buku tan puonedea, Ne tan domba malip eonki alikhe, domba yum haman haman pa pono talan unoknediip, puonedeekhe putaoknehiip. 26:32 Puo, Nea denhiik tibeo neekhea, tiben Nea hin tan Galilea bakon unikhe, ipa malon aboknediip, kali eede. 26:33 Taekhe, Petrus tan Yesus pukon kali aedea, ikait yum kolop heoknehiip domteka, ne muma dito e-kolop heoknedii, aede. 26:34 Putaekhe, Yesus tan kali aedea, hepo, pen pukon damek yingila nal ayam imkia weng kal dona tok laoki do tan hepa tok wii Ne pukon deeokneheep, kali aede. 26:35 Taekhe, haluk Petrus tan kali aedea, doe, ne hel hep hon maki noknehiip domteka, nea hep pukon e-deeoknehii, aede. Taekhe, Yesus tenakait dokae yum tan hel weng kauma tep mum kali aediip. 26:36 Putaekhe, Getsemani yong bali talenonipno, Yesus tana, ipa pema hipniphe, Nea ulauma tan Allah kali aokne, eede. 26:37 Taen, Petrus hon Zebedeus mulpelki lao hon unonipno, Yesusa diplop yol pinong bila diop hep aede. 26:38 Taekhe, i wii pukon kali eedea, Nea diplop yola diop deni tep hep neehe. Kaneka, ipa puma balino kopkulo malip neeni, eede. 26:39 Taena, ikait kolop een uno, mangol hil bali dikbiten iho Allah kali aedea, Aetkio, yum mina Hepa putaonki nek, okmil kapea dun dio une. Puo, Ne pinonga tana do, Hep hel pinonga tan mum hee, Allah kali aede. 26:40 Taenonekno, Ea wanho talekhea, i wiia ihenhiip atme eede. Putaena, Petrus pukon Yesus tan kali aedea, Simono, aton maki mum pukona hepa e-hii bani tepki yoko? aede. 26:41 Taen, i wii yum pukon kali eedea, ipa wok paon do tan dingme yum kopkulonipno Allah kalinka aani. E-putamdonipnoa, tala hemoknediip. Kaka pinong tana Allah kali aemno putame hemip puo, kalhila bam min, kali eede. 26:42 Taenonekno, haluk wan Allah kali aedea, Aetkio, okmil kapea do hel do weoknehii domteka, okmil kapea e-dio unokneheep, puo Hep hel pinonga tan mum putaokneheep, aede. 26:43 Taen, haluk wanho talen ihip atme eede. Ia hiikal balia kukuna diop hep eekhe, hii e-bani tep heekodiip. 26:44 Taen, tok wiikia haluk wan Allah kali aede. Ea huukaa kali aehee wenga mum haluk kali aede. 26:45 Putaen, talen kali eedea, ipa haluk iho ngangikahiip yoko? Hihio! Petamon atona hihi hea. Kaka Miikia tala heme hemipkae pukona kaka maki tan talen kukuoknaa. 26:46 Nek, tiben, unip unem. Petamon kopkulni! Ne pukon kukuonkia hihi talaa, kali eede. 26:47 Putamo Ea weng paklekhe, Yudas, Yesus hon manonkae hiongkia, talendee. E hon talendiipkaea diop parang himitki hon atuk daloki hon depen talendiip. Ia Allah ap hemon dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae hon Yahudi ngolkae hon tana unio, eip talendiip. 26:48 Yesus pukon kukuonki, enila Yudas tana e hon talipkae pukon hin tan kali eedea, bup paoknehiiki kapua alonkia puma nek, ip tan nganoknehiip, kali eede. 26:49 Taen, Yudas ea talen Yesus dimona uno hapetnek kali aedea, Rabio, aede. Taenoneknoa, bup paep aede. 26:50 Putaekhe, Yesus tan kali aedea, lakono, heano pinong daklo talep mina putae, aede. 26:51 Taekhe, ikait tana Yesusa nganandiip. Putaiphe, kaka maki tana parang himitki tupan Allah ap hemon daloki pukon ban hemonki hionga haka aede. 26:52 Taekhe, Yesus tan kali aedea, hep paranga haluk buu paokneheep. Minakae tana parang tan dun biloknehiip domteka, kauma tan bilo denoknehiip. 26:53 Edo hep pinonga Ne Olki tan e-malip aokna ono pinong dakaheep yoko? Puo, Ne tana nop aikhea, E Malaikata sembilan puluh enam ribu Ne pukon dun paek malip neoknip. 26:54 Puo, ia malip neoknip domteka, Allah Buku tan Ne pukon pumon puonediip mina e-putaoknehee, kali aede. 26:55 Taekhe, Yesus tan kali eedea, mina pukon ipa parang himitki hon atuk hon dio talen nganan nemno tamip yoko? Nea heki nek, noknip yoko? Dingme yum Nea ip hon balino, Allah Ap bali kalinka ee hemeeki puo, e-nganan neediip. 26:56 Allah Buku bali keek bookodiip mina pen pukon hihi heoknehee, kali eede. Taekhe, e hon manonkae yuma kolop aenonipno, pono melpakan wandiip. 26:57 Taiphe, dalokae yum hon ngolkae hon Taurat weng dito kal heonkae hon Allah Ap hemon dito daloki enila Kayafas apa dun deip bali Yesusa nganan dio wandiip. 26:58 Yesusa nganan dio hin uniphea, Petrus hel malona unonekno, Allah ap hemon daloki ap dimona talendee. Yesus dio wan ap pae betlipkae bali hipno mehede. 26:59 Putaekhea, Allah Ap hemon dalokae hon dun deekodiipkae yum tan hona Yesus alemno pinong yep dakadiip. 26:60 Taen, ia Yesus tala heon min pukon weng dependiip puo, donek e-kal heekodiip. Diopkae talen Yesus pukon mok damediip. Taiphe, kaka lao tibe eten, kali eediipa, 26:61 nukaloa Yesus wenga wenghenhoa E tana, Allah Ap kapea dakanonikno, dingme wii tan mum haluk neoknedii puonede, eediip. 26:62 Taiphe, Allah Ap hemon dito daloki tan tibe eten, Yesus pukon kali aedea, doo, ikalo lao tan nu kali eehiip mina Hep tana kali eoknep yoko? aede. 26:63 Taekhe, Yesus Ea dimnon mum balinde. Putaekhe, Allah Ap hemon dito daloki tan haluk kali aedea, Hepo, Allah enila tan kalin tame heokne, Hepa Kristus, Allah Dito Yepki, E Miiki maedo, aede. 26:64 Taekhe, Yesus tan kali aedea, hepa pen pukon puoneep. Puo, Nea mahon kali heokne, balindeek Kaka Miiki tana ngangmel heen, Allah kukmo yingila hipnona ipa atmoknediip hel Kaka Miikia ibin bali daekhe atmoknediip, aede. 26:65 Taekhe, Allah Ap hemon dito daloki tan ekel men opkal kakande. Taen, e tana, mina min pukon E tala heon mina nupa datamen weng depoknup yoko? Doe, hihi! Allah pukona E pea mok damo weng tala pakaheeki, ipa wenghenhiip. Nek, ipa mina pinong daklip yoko? eede. 26:66 Taekhe, ikait yum tan Yesus pukona, Ea talaki nek, alona yep, puonediip. 26:67 Taenonipno, makae tan ul tukan daka ao etul tan nelme aen, 26:68 kali aediipa, Kristus, nu pukon kali ee! Kama tan hen puklaa yoko? aediip. 26:69 Putamiphe, Petrus ea ap dimon bali pabalinekhe, Allah Ap hemon dito daloki heme aonku talen kali aedua, doo, hepa Yesus Nazaret aipki hon mandeepki, aeduu. 26:70 Taukhe, Petrus tan deenonekno, i yum wenghon pukon kali uedea, doe, kup puoneheep mina nea doki, uede. 26:71 Taena, ea yot dimona unekhe, Allah Ap hemon dito daloki heme aonku maku tan hel atme aen i yumkae pukon kali eedua, doe, kaka kapea Yesus Nazaret aipki hon mane hemaaki, kali eeduu. 26:72 Taukhe, ea haluk pinong tala tan kali eedea, dito doe, kaka kape pukon nea lulomki, eede. 26:73 Putaen balinekhe, pabalinhiipkae tan hel Petrus pukon kali aediipa, pen pukon hepa E tenaa makia puma. Kauma pukon hep wenga nua kal heekoho, aediip. 26:74 Taiphe, alut dokyen weng talaki hel kali eedea, kaka kapea nea dito lulomki eekhe, nal ayam imki wenga kaldekhe, wenghende. 26:75 Yesusa huuka tan kali aehee wenga tep mum, nal ayam imki weng kaldekhe, hepa tok wii deen, kolop neokneheep, kali aede. Weng kapua Petrusa pinong dokyen kal heekode. Taenonekno, diplop tetenek, wan diop tan amedee.

Matius 27

27:1 Daekhe, Allah ap hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae hon ia dun deen Yesus alemno weng dependiip. 27:2 Taen, Yesusa nong dap aenonipno, kaka daloki Gubernur enila Pilatus bali dio wandiip. 27:3 Taiphe, Yudasa atmenonekno, diplop yol tan hiwol tumki tiga puluh (deng maki topa wii) aendiipki kapua haluk Allah ap hemon dito dalokae hon ngolkae hon een kali eedea, 27:4 ne tana kaka yepki tala doki kukukohii, kali eede. Taekhe, i tana, nua mina pukon kali eep yoko? 27:5 Kaneka hep putaakoheep min pinong dakle! kali aediip. Taiphe, e tan hiwol kapua Allah Ap til bali bihaa dokop een wan kum nong heen dende. 27:6 Taekhe, Allah ap hemon dito dalokae tan hiwol bihaakoheeki dun weng dependiipa, hiwol kapea kaka yapi heekoheeki. Nek, Allah pukona e-paokneho, puonediip. 27:7 Taen, mahon weng deponipnoa, hiwol tumki tiga puluh (deng maki topa wii) kapua dun ikait kaka mangol hibil dokae deniphe paon bali pukona hiikodiip. 27:8 Putaakodiiphea, kamdik tan hela mangol kapu pukona enila Mangol Yapiki nene hemip. 27:9 Mangol kapu hiiphea, Nabi Yeremia kaka pumon balindeeki weng tan puonedeekhea, dingme kapua hihi heekode. 27:10 E tana, i Yahudi donkae tan hiwol tumki tiga puluh (deng maki topa wii) tan kaka yepki yapi duplon pukon dunonipnoa, Mangol Yapikia hiikodiip. Zakharia tan keek bookode. 27:11 Yesusa Gubernur dimona etekhe, e tan kalin tame aedea, Hepa Yahudi donkae pukon raja, kaka daloki yoko? aede. Taekhe, Yesus tana, neko, hep tan hihi puoneep, kali aede. 27:12 Putaekhe, Allah ap hemon dito dalokae hon ngolkae hon i yum tana Yesus pukon mok dame aiphe puo, Ea dimnon mum balindee. 27:13 Taekhe, Pilatus tan haluk kali aedea, Hep pukona ia diop tan hep hemon pukona kaldipa e-wenghep yoko? aede. 27:14 Puo, Yesus tan i kali aehiip mina maki mum hel e-kali eekhe, Gubernur kapua dito podakan bamoonede. 27:15 Paskah dingme kol yuma Pilatus tan bui ap paep aedomaakia kaka maki i tan nop aiphea, ea bui apa koten dun dum paep eenede. 27:16 Hon dingme kapua bui ap bali kaka enila Barabas dito tala hemedeeki hel pabalinde. 27:17 Putaakodeekhe, Yahudikae dun deiphe, Pilatus tan kali eedea, ipa minaki kolop aemno tamip yoko? Barabas edo Yesus enila Kristus petkodiipki kapu kolop aemno yoko? eede. 27:18 Taekhe, Allah ap hemon dito dalokae tan Yesus hemon min mok weekodiip. Kauma pukon ia nganan dio talendiip pukona, Pilatus ea kal hep eede. 27:19 Putaen, Pilatus ea hipnekhe, e aboku tan kali aedua, hepo, kaka yepki kapea kolop ae. Labun nea E pukon diplop yola dalo tan enipki paehii, kali aedu. 27:20 Taukhe, Allah ap hemon dito dalokae hon ngolkae tan hona dun deekodiipkae pukona, ipa Barabas mum lipmani, Yesusa alokneho mum, puonekot, pis eediip. 27:21 Taiphe, Gubernur Pilatus tan kalin tame eedea, kaka lao kapea minaki kolop aoknee yoko? eekhe, i tana, Barabas mum kolop ae, puonediip. 27:22 Putaiphe, Pilatus tan kali eedea, kaneka kaka kapea enila Yesus Kristus E pukon nea mina heokne yoko? eede. Taekhe, i tana, a bali paen alon mum, puonediip. 27:23 Taiphe, Pilatus tana, Ea mina min tala hemedeeki yoko? eede. Taekhe, i tana mahon tok diop weng dalo tan kabino, kali aediipa, alon mum, puonediip. 27:24 Taiphea, Pilatus tan i pinong daklip hon i weng dependiipki hona kal heenonekno, ikait kopkulip bali tana etul okdokyen kali eedea, kaka kape E yapia ne bali e-balinoknehee, ip hel bali mum balinoknehee, kali eede. 27:25 Taekhe, i tan kali aediipa, neko, E yapia nu hon nu tena bali hon balinoknede, kali aediip. 27:26 Taiphe, Barabas pukona kolop aen, Yesusa nong petleng tan nelmo atalmon bali paen alni, kali eede. 27:27 Taekhe, kaka ebonkae tan Gubernur Pilatus weng depon ap balia Yesusa dio wandiip. Taena, i lakon dokae pukon weng dip eip, talen lupatkodiip. 27:28 Taenonipnoa, E men opkal ngulan men nendelki ngul bup aediip. 27:29 Taen, lik min hel wiien E abol bali dak bup aena, a tuk hel etul kukmoki bali paep aenonipno, E dimona balino dikbiten, aban tunlo dikip dame aediipa, yep mumo, Hepa Yahudi donkae raja nek, kali aediip. 27:30 Taen, ul tukan daka aonipnoa, a tuk kapu tan hel abol bali nelme aediip. 27:31 Aban tuna aonipnoa, men nendel himitki ngulan Ekelki haluk ngul bup aenonipno, an a bali paemno dio wandiip. 27:32 Taena, kaka enila Simon, Kirene aip balinonki, atmen i tana Yesus a dun dio unon pukon ea nganan a kapua aendiip. 27:33 Taiphe, pom enila Golgota, weng balbiton pukona abol kulol, pom kapua a dio wan paen, 27:34 i tana nong lop ok obat atulki enila mur aiphe, tamoo tamen, kotkode. 27:35 Taekhe, a bali paen, bing moen anonipno, a dun dio ngin moo paediip. Taen, Yesus men don pukon i tana tumlop kanonipno, lipyen dundiip. 27:36 Putaen, ia hipno puma mum kopka aediip. 27:37 Taenonipno, E abol ding bali keek boo paediipa, Yesus Ea Yahudi Donkae Raja, puonekot boen paediip. 27:38 Taen, hekae kaka lao hon Yesus dimona a bali mum tep yen paediip. Yesus Ea til bali, kaka lao kapua kamaa kukmo yingila, kamaa wakla yingila paediip. 27:39 Putaiphe, wol mandiipkae tan hel weng talaki kalinka aenonipnoa, himtu dikmen dakadiip. 27:40 I tan, Hepa Allah ap dakan, dingme wii tan mum nenoknedii puonedeepki. Kaneka, Hepa a bali koten dake yep baline, puonekot, halop dame aediip. 27:41 Taiphe, Allah ap hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae tan hona aban tuna aediip. 27:42 Taen, i tana, Ea dokae pukon yep hep eedeeki puo, Ekel pukona e-yep heen, balinaa. Ea Kristus, Israel donkae raja domteka, a bali koten daekhe, nupa atmen kal heuphe, 27:43 Ea Allah pukon kal heekodeeki. Allah tana pinong yep domteka, E tana dake yep mane aoknehee, neno halop damo aban tuna aediip. 27:44 Putamiphe, Yesus dimona yendiipkae lao hela mum tep aban tuna aediip. 27:45 Aton til jam dua belas mimdopnekhea, Israel bakon yum bali mimdopnon mum balinde. Putaakoheek, olbek yingila jam tiga aton haluk mookoduu. 27:46 Taekhe, olben yingila heekhe, jam tiga, Yesus Ea weng dalo tan puonedea, Eloi, Eloi, lama sabachtani, puonede. Kapu weng balbitona, Ne Allah, Ne Allah, mina pukon kolop neeheep yoko? aede. 27:47 Taekhe, puma balinipkae makae tana, wenghen kulni! Ea Elia pukon weng dip aehe, puonediip. 27:48 Taiphe, kaka maki tan hapetnek ok atulki wan dun atuk bali tan tabien, Yesus weon pukon aende. 27:49 Taekhe, ikait tana, nupa mehem. Elia tan talen, dun dio dake aoknaa, maedo, puonediip. 27:50 Putamiphe, Yesusa haluk weng dalo tan ngak damekhe, E baeea unek dende. 27:51 Taekhe, Allah Ap bali yot ngomdiip min men himitki kapua damla tan bikoek, dake lao heekode. 27:52 Putaekhe, bim hel daloki heen tum hon bikleek, kaka paediip bali hon dakbitekhe, kaka dendiipkae diop tibendiip. 27:53 Taiphe, Yesus hel tibek Yerusalem aip himiniphea aip kapu balinonkae diopa atmendiip. 27:54 Yesus denekhea, ebonkae hon i abolki hon Yesus kalhila kopkuliphe, bima melpaklek atmendiip. Taen, kit min yum hel atmen ia podakan, dito bamoono weng dependiipa, pen pukon kaka kapea Allah Miiki, puonediip. 27:55 Wanang diop hel Yesus denhee dimona kopkulo balindiip. Wanang kapua Yesus hon Galilea bakon mano heme aediipkae. 27:56 Nek, i wanang kapu enila Maria Magdalena hon Maria maku ua Yakobus hon Yusuf hon ikalo okua hon Zebedus tena lao oku hona balindiip. 27:57 Olbekhe, Arimatea bakon kaka ihomki, e enila Yusuf, hel Yesus hon mandeeki puma talende. 27:58 Talenonekno, Yesus kalhila daano Pilatus bali wan kalin tame aede. Taekhe, Pilatus tana, dop aani, eede. 27:59 Taekhe, Yusuf tana Yesus kalhil dun menopkal okyanopki tan angeten Yusuf ekel denikhe, 27:60 paep neoknediipkio nekot, hilookodeeki tum yot bali paep aede. Taena tum dito daloki tan yot bali mipyen wande. 27:61 Taekhe, Maria Magdalena hon Maria doku hon ikaloa tum mep bali hipno balindiip. 27:62 Putaakohiip, dameka domba meo yen hemon pukon dio deekodiip dinga heekode. Kapua Sabat dingme Allah ap hemon dito dalokae hon Parisikae hona Pilatus bali dun deen weng dependiipa, 27:63 Tuano, kaka mok damedeeki kapea mangol hil balindee dingmea, Nea denoniknoa, dingme wiikia tiboknedii, puonedeeki. 27:64 Kanek, hep tana paep aehiip bali betlon pukon hep ebonkaea, Betni, kali eokneheep. Doneka, E hon mandiipkae ia talen E kalhila dun dio unonipno, yumkae pukona, doo, Ea denhoneknoa, tibenhe, kali eoknehiip. Kauma pukon i mok daoknehiip wenga dito dalo heekhe, uhin Yesus mok damede wenga yambul heoknehee. I Parisikae tana Pilatus pukon kali aediip. 27:65 Taiphe, Pilatus tan ikait pukon kali eedea, uno, paep aehiip bali ngangmel tan betnio, kali eede. 27:66 Taekhe, ia paep aehiip balia ngangmel tan betnio, eena tum bali kukmii heon pukona cap heekodiip.

Matius 28

28:1 Sabat dingme hihi heekoheekhe, dameka kabol hinki dingme hari Minggu, aton moekhea, Maria Magdalena hon Maria doku hon Yesus paep aehiip bali kopkulemno talendiip. 28:2 Puo, ikaloa paehiip bali kabol talni do tana bim dalo mel paklekhe, Allah Malaikata abidingla tan daken, tum dalo mipyehiipki dun heleen tum daloki kapu ding bali hipnede. 28:3 E kalhila mimak tep heekhea, men opkal hel dito kola kaka e-atmani tepki balinde. 28:4 Hipnekhea, i betadiipkaea dito po hep eekhe, buubuuno mangol bali daken denon tep mum heen balindiip. 28:5 Taiphe, malaikat tan wanang lao kapu pukon kali eedea, ponon do tan balini. Nea kal, ipkaloa 28:6 Yesus a bali paen anhiipki pukon pimkan talip. Ea pemaa do. Hihi tibenhee. 28:7 Ipkaloa paehiip bali kopkulni! Atmenonipno, ipkalo tana wan E hon mandiipkae pukon kali eoknehiip. Nek, Yesusa hin tan Galilea bakon unoknehee. Taekhe, ipa puma tan mum atme aoknehiip. Nea pen pukon kali ee. 28:8 Malaikat tan wanang lao pukon kali eede. Taekhe, ikaloa pono puo, pinong yep tan melpakan E hon mandiipkae bali wan kali eon pukon wandiip. 28:9 Ikaloa uno Yesus dakliphe, E tana, Yep mumo, eede. Putaekhe, E dimona dikbiten, 28:10 E yon depen heme aediip. Taiphe, Yesus tan kali eedea, e-poni! Ipkalo tana wan Ne ningbelki kali eiphe, Galilea bakon unim, ia puma tan mum atme neoknehiip, kali eede. 28:11 Wanang lao kapua wol uniphe, betadiipkae hel tiben aip uno Allah ap hemon dito dalokae pukona Yesus tibekhe, putaakohe mina yum kali eediip. 28:12 Taiphe, ngolkae hon Allah ap hemon dito dalokae hon dun deen, weng deponipnoa, hiwol diop ebonkae een, kali eediipa, 28:13 ipkait tana weng kaema tep mum kalin eeni. Nua ihuphea, E hon mandiipkae tan labun til talen, E kalhila dun buo wanhiip, puonoknehiip. 28:14 Gubernur Pilatus tan weng kapua wenghoknehee domteka, nua e hon weng depo, deep auphe, ipa e-yoknehee. Allah ap hemon dito dalokae tan betadiipkae pukon kali eediip. 28:15 Taiphe, ebonkaea hiwol depenonipno, mok wenga mum ngotaka eediip. Kauma pukon ngot kapua Yahudi donkae yum wenghendiiphea, kamdik hel ngot kauma mum heme hemip. 28:16 Taiphe, E hon manonkae kumnena Galilea bakon abenong kukup eedeeki bali wandiip. 28:17 Taen, ia Yesus atme aenonipno, heme aediip puo, makaea pinong bil eede. 28:18 Taiphe, Yesus tan i dimona talenonekno, kali eedea, Abidingla hon mangol hil hon yum pukona ngangmel min depenhii. 28:19 Nek, ipkaita bakon bakon yum uno, kalinka eiphe, ia Ne tena heiphea, Olki enila hon 28:20 Miiki enila hon Baee Roh Kudus enila hon bena ok bup eenonipno, Ne kalinka eedi mina ip tan hel kalinka eoknediip. Putamiphea, Nea ip bali balinenedo mangol hil tungul heon dingme tan muma kotoknedii. Yesus tan puonede. Nek, Matiusa kauma mum keek bookode.

Markus 1

1:1 Yesus Kristus weng yepkia ngotaka eokne. Yesus Kristus Ea Allah Miiki. 1:2 Nek, Allah Weng kalinka eedeeki enila Yesaya tan keek bookode mina, Kopkule. Ne wenga kalinka eonki Hep bali paep aoknedii. 1:3 Taikhe, e tana Hep pukon wola yep ngol moenonekno, heme heoknede. Taen, ea aip do bali balinonekno, weng dalo tan kalinka eoknedeekia, doo, ipkaita Tuhan Allah talon pukona wol taol haen, tutum heeni, kalinka eoknede, Yesaya tana puonede. 1:4 Puonedeekhea, Yohanes Pembaptis ea aip do bali balinoneknoa, kalinka eede. E tana kaka ikel tala heme hemip min pukon diplop yol tan ihop baen, koten balbitiphea, Allah tan i tala mina dun bihaoknehee. Taekhe, Yohanes tana ok bup eon pukon kalinka eede. 1:5 Putamekhea, Yudea bakonkae yum hon Yerusalem aip balinonkae yum hona Yohanes balia wawanediip. Taena, i tala hemediip mina ihop bamiphe, Yohanesa Ok Yordan bali tan ok bume eede. 1:6 Putamoa, Yohanes ea unta kal kamil hoki tan men opkal heen ngul buukode. Hon sapi kala yambul heen, kubat heekode. Taen enon min enedeekia omhul hon webiiok hona eno balinde. 1:7 Putamonekno, e tana, nea hin tibenhiiki puo, nea yambulki mum. Balineka, dito ngangmelki tibekhe, E yon sepatu bali dikbiten E sepatu nonga baon pukon nea podakloknehiiki. 1:8 Nek, nea ok tana ok bume ee hemeeki puo, Ea Allah Baee Roh Kudus tana ok bume eoknede, kali eede. 1:9 Yohanes tan ok bume eede dingmea Yesus hel Galilea bakon Nazaret aip koten, Ok Yordan bali talekhe, 1:10 Yohanes tana Ok Yordan bali tan Yesusa ok bup aede. Yohanes tan Yesusa ok bup aek tibekhe, abia biek, Allah Baee Roh Kudusa nal yalma tep heen dake Yesus ding bali etekhe, Yohanesa atmende. 1:11 Taekhe, Yesus pukon weng maki abi dingla tana, doo, Nea pinong yep mum daka hemeeki, puonede. 1:12 Taekhe, Allah Baee Roh Kudus tana aip do bali Yesusa une, aekhe wande. 1:13 Taen, dingmea deng maki topa hiinen (empat puluh hari) pukona kang hok tep min mum balinon bali Yesusa balinde. Pabalinde dingme Iblis tana Yesus tala hep aano heetame aede. Taekhea, malaikat tan daken, Yesusa yep hep aede. 1:14 Taiphe, makae tana Yohanes nong daen bui ap paen yot ngoiphe, Yesusa Galilea bakon wan Allah Weng yepa kalinka eede. 1:15 E tana, doo, Allah pinong dakade mina kamdika hihi heaama. Allah Raja hibilki heon bakona tiboknaa. Kauma pukon ip tala min koten balbitni. Allah Wenga yep wenghen, kal heen hemni, kali eede. 1:16 Taen, Yesusa Galilea okhit bali mano Simon hon e ningki Andreas hon ikan nganan don mena dun ok buip atme eede. 1:17 Ikalo kapua ikan nganan donkae. Yesus tan, ipkaloa talen, Ne hon mani. Taiphe, Ne tana ipkalo pukona kaka nganan donkae hep eokne, kali eede. 1:18 Taekhe, ikaloa hapetnek men koten, tibe E hon wandiip. 1:19 Taiphe, Yesusa mahon unoneknoa, Zebedeus miiki Yakobus hon, e ningki Yohanes hona ok manon min til bali tan ikan nganan don mena wiidiphe, atme eede. 1:20 Putaiphe, Yesus tan, ipkaloa talni, eekhe, i olki Zebedeus hon e hemonkae hona ok manon min bali kolop een, Yesus hon wandiip. 1:21 Taen, i yuma Kapernaum aip wandiip. Sabat dingme, edo hari Sabtua, Allah Weng ap himinonipno, Yesusa kalinka eede. 1:22 Taekhe, Yesus kalinka ea weng pukona ia podakan bamoonediip. Ea kalki, kauma pukon ngangmel tan hibilki tep heen, kalinka ea ia pinong dakadiip. Nek, Taurat weng Musa buku kali eonkae tepa, e-kalinka eede. 1:23 Allah Weng ap balia kaka baee talaki tan depe aedeeki talenonekno, weng dalo tan kali aedea, 1:24 Yesus Nazaret aipkio, mina pukon Hepa talep yoko? Nu yaano talepki yoko? Hepa nu kalki. Nek, Hepa Allah tan okdokop heeheeki puma, baee talaki tan kaka belngal bali kauma ben kali aede. 1:25 Taekhe, Yesus tan, dimne! Kaka bali kolop aen, dumla une! aede. 1:26 Putaekhe, baee talaki kapu tan kaka kapua okhang hep aen, kaka bali kotenonekno ngaak daakode. 1:27 Putaekhe, kaka yum podakan weng dependiipa, doo, kapea mina min hea yoko? Kapea kali eon min okyanopki maedo. Ea kaka daloki tep heen, weng tan mum kali eekhe, baee talakae hel wenghen putame hemip, neno weng dependiip. 1:28 Taiphea, Galilea bakon haman haman balinonkae yuma putaakohe mina wenghen aip bali tan hel weng dependiip. 1:29 Yesus Ea baee talaki tan depe aedeekia yep hep aena, Allah Weng ap koten dum wande. Taena, Simon hon Andreas hon ikalo apa himiniphe, Yakobus hon Yohanes hon ikalo hel ap kapu muma himindiip. 1:30 Simon aboku okua teng diop hep uekhe, piinonukno ihenhuuk, ia hapetnek Yesus pukon kali aediip. 1:31 Taiphe, Yesusa u bali uno, etul depek, tibe etukhe, teng min kapua dedenek, yepnonukno, ikait pukona ap til bali mina hemeduu. 1:32 Olbek yingila aton dake unukhea, diopkae enendopkae hon baee talaki tan depe eediipkae hon Yesus bali dio talendiip. 1:33 Taiphea, aip kapu hibilkae yuma yot bali dun deekodiip. 1:34 Putaiphe, enendopkae diopa yep hep eede. Taena, baee tala diop kaka til balikia hilip eede. Puo, baee tala ia Yesus enila kal heekodiip. Kauma pukon Yesus tana, dokae Ne enila kali eona doonede. 1:35 Putaakoho dameka, mimdop bamni do tan Yesusa tibe aip do bali tan wan Allah kali aede. 1:36 Taekhea, Simon tenakaita E pukon pimkan wandiip. 1:37 Taen, Yesus atme aenonipno i tana, doo, kaka yuma Hep pukon pimkahiip, kali aediip. 1:38 Taiphe, E tana, kaneka unip unem. Nupa aip diop bali manonupno, pumakae hela kalinka eano. Kauma pukon Nea talendii, kali eede. 1:39 Taena, Galilea bakon aip aip yuma mande. Taen, Allah Weng ap yuma himino, Allah Weng kalinka eonekno, baee talakae hel hilim eede. 1:40 Taekhe, kaka kusta, beeng tenomkia, Yesus bali talende. Talenoneknoa, diplop yol tan dikbite hipno kali aedea, Yesuso, ne pukon Hepa pinong yep domteka, yep hep neoknep, aede. 1:41 Taekhe, Yesusa dit paep aenoneknoa, diplop yol tan etul balwen depe aedea, Nea putaokne. Putaikhe, hep beenga dongnoknaa, kali aede. 1:42 Taekhe, beenga dongnek, yepnede. 1:43 Putaekhe, kaka kapu tutum tan unon pukon Yesus tan kali aedea, 1:44 hepa weng dimno do bali unonepno, dokae e-kali eokneheep. Taena, Lewi don Allah Ap hemonki bali mum wan kukup aoknep. Putaenonepno, yepneheep pukona Musa kali eede min wan an hemokneheep. Putamephe, hepa yepnon pukona ia kal heoknehiip, kali aede. 1:45 Taekhe, unonekno puo, e-dimno balinde. Taena, diopkae kalinka eede. Kauma pukon Yesusa kaka diop bali aip aip e-manaano tamde. Taena, Ea aip do bali kaka e-balinon bali mum balinde. Taekhe, bakon diopkaea E bali dupadiip.

Markus 2

2:1 Dingme mina tep puma balinhoa, Yesus Ea Kapernaum aip haluk wan Ekel apa balinde. Taekhe, diopkaea E talenhee pukona wenghendiip. 2:2 Wenghenonipno, ia hapetnek E bali talenonipnoa, ap tila hon yot bali hona deiphe, E tan weng yepa kalinka eede. 2:3 Taekhe, kaka laplao tan kaka ap hipnedeekia pelu heen, buo talendiip. 2:4 Taiphe, diopkae tan Yesus bali deekohiiphe, ia kaka kapua Yesus bali e-buo talni tep heekhe, apkon bali buo ngin wandiip. Taen, apkon dun deng deenonipno, kaka ap hipnedeeki kapua ihon men bali tan buo dakendiip. 2:5 Taiphe, ikait kapu kal heen, dit paon mina Yesusa kal heenonekno, kaka ap hipnedeeki pukon E tana, Lakono, hep tala hemon mina dun bihap heokne, kali aede. 2:6 Taekhe, Taurat weng dito kal heonkae puma hipno pinong dakadiipa, doo, 2:7 mina pukon kaka kapea weng kauma tep wenga paklaa yoko? Kapua mok wenga pakalaa. Allah muma kaka tala hemon min dun bihap eonki nek, pinong dakadiip. 2:8 Taiphe, i pinong daklip mina Yesusa haptnek kal heekode. Kal heenonekno, E tana, ipkaita mina pukon kaema tep pinong daklip yoko? 2:9 Kaka ap hipnedeeki kapu pukon Ne tan kali aokne mina wenga pong yoko? Hep tala hemon min dun bihap heokne aon ponga edo hep ihon men tibe dun dio une kali aon ponga yoko? 2:10 Puo, kaka Miiki Nea hibilki ngangmelki, kaka tala hemon mina dun bihap eonki ipkaita kal heon pukon Nea putaakohii. Taurat weng dito kal heonkae pukon kali eede. 2:11 Taena, kaka ap hipnedeeki pukon kali aedea, hep pukon Nea kali heokne, hep hel ihon men dun tibe, hep hel apa une! aede. 2:12 Taekhe, yep tan tiben, ikait yumkae kopkuliphe, dun dio ekel apa wande. Putaekhe, atmenonipno, kaka yuma podakan bamoonediip. Taena, i tan puonediipa, doo, Allah Ea daloki nek, putaakohee, kaema tep min nua dito e-atmendo, puonediip. 2:13 Okhit bali Yesusa haluk unekhe, diopkae E balia dupliphe, kalinka eede. 2:14 Taen, Yesusa wol unonekno, Alpeus miiki enila Lewi atmende. Ea pemerintah hiwol een kulon apa hipnede. Taekhe, Yesus tan, hepa tale! Ne hon manonki heokneheep, kali aede. Taekhe, Lewia tiben Yesus hon wande. 2:15 Putaen, Yesusa Lewi ap balia wan enon min enede. Taekhe, Pemerintah hiwol eon kulonkae hon Allah Weng hemon dokae hon Yesus hon E hon malien manonkae hona mum tep hipno enediip. Ikait kapua Yesus hon mum tep mandiip. Kauma pukon ia mum tep enediip. 2:16 Taiphe, Parisikae tana Yesus tenakait hon pemerintah hiwol een kulonkae hon Allah Weng hemon dokae hona mum tep eniphe, atmendiip. Putaiphe, Yesus hon manonkae pukon kalin tame eediipa, mina pukon Yesus Ea pemerintah hiwol een kulonkae hon Allah Weng hemon dokae hon mum tep enehee yoko? kali eediip. 2:17 Taiphe, Yesusa wenghenonekno kali eedea, doo, yep balinonkaea yep hep eonki (dokter) balia e-unoknehiip. Puo, enendopkae muma yep hep eonki bali unon min. Nek, Allah Weng hemonkae mum haluk hemon pukona Nea e-talendii puo, Allah Weng hemon dokae ia kal heen hemon pukon Nea talendii, kali eede. 2:18 (Ok bume eedeeki) Yohanes Pembaptis tenakait hon Parisikae tenakait hon dingme kapua Allah pukon enon min kotkodiip. Taiphe, makae tan Yesus bali wan kali aediipa, doo, Yohanes tenakait hon Parisikae tenakait hona Allah pukon hemo enon min kakta hemip puo, Hep tenakaita e-putamhiip. Kaneka, mina pukon Hep tenakaita i tep e-putamhiip yoko? kali aediip. 2:19 Taiphe, Yesus tana, doo, om tongyon dingme kaka koo dunheeki lakona talon domteka, ia enon min kaktoknehiip yoko? 2:20 Doe, ia koo dunheeki bali balinonipnoa, enon min diop ene hemip. Puo, balindeek, koo dunheeki nganan dio uniphea, diplop yol tan enon min kaktoknediip, kali eede. 2:21 Taen, Yesus tana, men okyanopkia men mingilki bali e-wii paon min. 2:22 Putaoknehiip domteka, men yot dakan, beeng dalo heoknehee. Kauma tep anggur oka miminong lop ok tepki, domba kala mingilki balia e-paoknehiip. Mingilki bali boo paoknehiip domteka, ok yepkia bono tale unoknehee. Taekhe, okmil hela beeng heoknehee. Kauma pukon ok enonkia okmil okyanopki bali boo paon min, kali eede. 2:23 Yahudikae ngangi kulon dinga, Sabat dingmea, Yesusa gandum, akup tep min, yong til bali wola wande. Taekhe, E tenaa tan gandum ngulan weekodiip. Taiphe, Yesus pukon Parisikae tana, doo, 2:24 Hepa mina pukon Hep tenaa tana ngangi kulon dingme doonon mina putaakohiip yoko? aediip. 2:25 Taiphe Yesus tana, doo, ipa Daud putaakode min Allah Buku bali e-kopkulo, kal heekodiip yoko? Ia enon min pukon diplop tetenekhe, Daud tenakait tana mina heekodiip yoko? 2:26 Allah ap dito dalo hemonki enila Abyatar balinde dingmea, Daud tenakaita Allah ap himindiip. Taena, roti kaka dokae pukon doononki Allah ap hemonkae pukon mumki dun weekode. Taen, E tenakait hel eekhe weekodiip, kali eede. 2:27 Taen, Yesus tana, doo, Sabat dingmea kaka hemon do tan ngangi kulon pukon Allah tana kaldekhe eende. Puo, dingme kapu pukon Allah tana kaka e-hetmop eede. (Dingmea kaka pukon Allah tan eende puo, kaka dingme pukon e-eende.) 2:28 Kauma pukon Kaka Miiki hel Sabat dingme pukona Nea hibilki, kali eede.

Markus 3

3:1 Taen, Yesusa wan Allah Weng ap maki himinde. Taekhe, etul dikii deekodeeki puma talekhe, Parisikae tana Yesus pukon kopka aediip. 3:2 Taena, Sabat dingme tan etul yep hep aoknehee maedo ia pinong daklonipno, E pukon weng talakia dokae kali eemno tamdiip. 3:3 Putamiphe, Yesus tan etul dikii deekodeeki pukon kali aedea, hepa tibe pema tale, aede. 3:4 Taen, Yesus tan ikait pukon kali eedea, Sabat dingmea mina pukon yoko? Yep hemon pukon edo tala hemon pukon yoko? Kaka yep heen balinon pukon edo kaka yon pukon yoko? eede. Taekhe, ia weng do tan dimnon mum balindiip. 3:5 Taiphe, Yesusa kabino atme eekhe, i diplop tila e-dit paen, diplopa tum tep heip, kauma pukon Ea diplop yol hep aede. Taena, etul dikii deekodeeki pukon Yesus tan kali aedea, Hepo, hep etul balwe, kali aede. Taekhe, ea etul balwen yepnede. 3:6 Putaekhe, Parisikaea dum unonipno, ia Herodes tenakait bali dun deen, Yesus alon pukon weng dependiip. 3:7 Taiphe, Yesus hon E hon manonkae hona ok hit bali uniphe, Galilea bakonkae diop hon Yudea bakonkae diop hona ikait bali wandiip. 3:8 Yerusalem aipkae hon Idumea bakonkae hon Ok Yordan ngaama pabalinonkae hon Tirus bakonkae hon Sidon bakonkae hona Yesus tan yep heme eehe min wenghenonipnoa, diopkae E bali wawanediip. 3:9 Taiphe, Yesus tan E hon manonkae pukon kali eedea, i diopkae tan Ne eton balia deoknip domteka, ok manon min yambulki Ne pukon ok bali nong daa paoknehiip, eede. 3:10 Hina diopkae yep hep eede. Kauma pukon enendopkae Yesus depe aemnonipnoa, wandiip. 3:11 Baee tala kaka depe eediipkae tana Yesus atme aen, dikbitenonipno, weng dalo tana, doo, hepa Allah Miikia puma, aediip. 3:12 Taiphe, E tan, weng bop eedea, Ne enila dokae e-kali eoknehiip, eede. 3:13 Taen, Yesusa abenong bali ngin unaano, E tana makae lipyekhe, E hon abenong bali ngin wandiip. 3:14 Taenonipno, kaka hiongnen E hon manonkae pukon Yesusa lipme eede. E hon balin manonkae pukon hel dokae kalinka eon pukon hel Ea lipme eede. 3:15 Taena, baee tala hilimon pukon hel ngangmela eende. 3:16 Ikait lipme eedeekae enila kaema tep: Simon, enila Petrus pelep aedeeki 3:17 hon Zebedeus miiki Yakobus hon e ningki Yohanes hon ikalo pukon enila Boanerges pelep eede. Boanerges weng balbiton pukona himon pakandon takae, puonede. 3:18 Andreas hon Pilipus hon Bartolomeus hon Matius hon Tomas hon Alpeus miiki Yakobus hon Tadeus hon Simon Zelotki hon 3:19 Yudas Iskariot, ea Yesus alon pukon dimon dokyedeeki, hona hiongnen lipip eede. 3:20 Putaen, Ekel ap talekhe, diopkaea talendiip. Diopkae pabaliniphe, ia hemon mina diop, kauma pukon Yesus hon E hon manonkae hona weeni do tan balindiip. Taiphe, E mabina wenghenonipno, ikel aip dio wa aemno talendiip. 3:21 I tana, Ea pinong uap heekohee maedo? pinong dakadiip. 3:22 Putaiphea, Taurat dito kal heonkae Yerusalem aip koten, tale Yesus pukon i tana, doo, Ea baee talaki tan depe aehee. Baee talakae abolki bena E tana baee tala hilim ee hemaa, puoeediip. 3:23 Taiphe, Yesus tan, Ne bali talni, kali eenoneknoa, ngotaka eede. E tana, doo, iblis ekel tana iblis pukon hilip aani tepki yoko? 3:24 Kaka daloki tenakaita weng dun daklo biloknehiip domteka, lehongyen ngung kukmut kukmut heen yep e-balinoknehiip. Kaka apbung maki hela kauma tep heon min. 3:25 Taena, apbung maki hela mum tep hemo dun deen e-balinoknehiip domteka, apbung kapua yep e-balinoknehiip. 3:26 Iblis ea ekel pukon mum biloknehee domteka, yep e-balino dito bam hep aekhe, ea hihi denoknede. 3:27 Kauma pukon kaka maki tana kaka ngangmelki ap himin, e bungo hek daano domteka, ea kabol hin tana kaka ngangmelki kapua nong dap aoknehee. Taenoneknoa, e bungoa hek doknehee, Yesus tan puonede. 3:28 Taen, E tana, pen pukon kali ee, kaka tala hemon min yuma Allah pukon mok damon hela Allah tana yep dun bihap eoknede. 3:29 Puo, Allah Baee Roh Kudus pukon mok weng paklo, tala hemoknehiip domteka, kapua Allah tana e-dun bihap eoknede. Kapua dito tala hemon min, kali eede. 3:30 Hina ikait tana, doo, baee talaki tan depe aehee, puonediip. Kauma pukon weng kapea kali eede. 3:31 Taekhe, Yesus oku hon E ningbelki hona talendiip. Taena, dumla tan, doo, Yesusa wan kali aip taloko, nediip. 3:32 Taiphe, kaka diop E bali hipnipkae tan Yesus pukona, doo, Hep oku hon Hep ningbelki hona dumla talen pimkulip, kali aediip. 3:33 Putaiphe, E tana, doo, kama Ne oku hon Ne ningbelki hon yoko? eede. 3:34 Taena, pahipnipkae kopkulo kali eedea, wenghen kulni! Pe balinipkae pukon hel ia Ne oku hon Ne ningbelki hona puma! 3:35 Minakae tana Allah pinong mina putamomaaki, ea Ne ningki edo ua Ne nengku edo ua Ne okua puma, kali eede.

Markus 4

4:1 Putaakoho dingme makia ok hit tungul bali tan Yesusa kalinka eede. Dito diopkae dun deiphe, Ea ok manon min himin hipnede. Taekhe, ikait yuma ok hit tungul balindiip. 4:2 Taiphe, Yesus tana ngotaka eede. Ngot kapua kaema: 4:3 E tana, doo, wenghen kulni! Kaka tana don haa dokyon pukon wande. 4:4 Don kapua haa dokyekhe, don makia wol til bali dakende. Taekhe, nal tana talen kuu weekodiip. 4:5 Hon don makia tum lop diop mangol yambul mum bali dakende. Kauma pukon dona hapetnek tibende. 4:6 Puo, aton moek, hiing dokia puknede. 4:7 Hon don makia lik min bali dakende. Taekhe, don min hon lik min diop hon mum tep tibendiip puo, don makia dun taop buiphe, himit e-tiben lop e-hitkode. Hon don makia mangol yepki bali daken tibende. 4:8 Taena, lop diop hitkode. Makia deng maki topa wii, tiga puluh, hitkode. Makia denga lao topa bangupnen, enam puluh, hitkode. Makia denga wii topa tiinen ngaama, seratus hitkode, puonede. 4:9 Ngot taklanonekno, E tana, doo, ip hionghokaea wenghen kulni! eede. 4:10 Putaekhe, diopkae uniphea, E hon manonkae hiongnen hon Yesus heme aonkae hon mum Yesus hona pabalindiip. 4:11 Taen, ngot kali eeheeki pukon kalin tame aediip. Taiphe, E tana, doo, ipkait pukona Allah Raja Ekel hibil heen balinon wenga eende puo, dumlakae pukona ngot mum heen, kali ee hemee, eede. 4:12 Taen Yesus tana, doo, Allah Buku tan puonedea, Ia kopka hemip puo, e-kal heoknediip. Ia wenghen kulon mumkae puo, e-kal heoknediip. Dito yepa ia diplop yolno i tala hemon min ihop baiphe, Allah tana ok dokop eoknede. Yesus tan kali eede. 4:13 Taen, Yesus tan, ngot kapea ipkaita lulom yoko? Kaneka mina heen ngot yuma ipkaita kal heoknehiip yoko? 4:14 Kaka don min pukwonki kapua Allah Weng don haa dokyonki. 4:15 Don mina hamen daklekhe, makia wol til bali dakendeeki tepa Allah Weng kali eip wenghiphe, iblisa hapetnek talen don mionkia dun dio wahemaa. 4:16 Makae ia tum lop mum mangol yambulki bali dakendeeki tepkae ia Allah Weng wenghena hapetnek pinong yep tan deponkae 4:17 puo, ia hiing ngodon doki tepkae. Kauma nek, ia tap mum Allah Weng hemehiip. Taakohiiphe, Allah Weng pukon dokae tana tala hep eomip dingmea ia hapetnek kotoknehiip. 4:18 Makae ia lik min bali don dakendeeki tepkae. 4:19 Ia Allah Weng wenghenonipno, mangol hil bali min pukon min mok enon hona dalo heen, Allah Weng pukona wol deekhe, lopa e-hitkode. 4:20 Makae ia mangol yepki bali don dakendeeki tepkae. Kapua ia Allah Weng wenghendiipkaea lopa diop hilmoknede. Makia deng maki topa wii, tiga puluh, makia denga lao topa bangupnen, enam puluh, makia denga wii topa tiinen ngaama, seratus no hilmoknede, Yesus tan puonede. 4:21 Taen, Yesusa mahon kalinka eedea, doo, aluk (lampua) bingin taop bali edo apil taop bali pii paen mamdoon pukon dio tale hemip edo dam bali pii paon pukon dio tale hemip min yoko? 4:22 Kaneka, mamdoon min yum malon tana atmokendiip. Diplop til paon wenga yum hel malon tana kal heoknediip. 4:23 Kauma pukon hionghokae wenghen kulni! Yesus tana puonede. 4:24 Taen, Yesus tan mahon kali eedea, ipkaita kaka wenga lipmo yep min mum wenghani. Ip tana lao mum eendoa malona lao mum depoknehiip. Puo, diop eendiiphea, Allah tan hel mahon diop eoknede. 4:25 Wenghen lipmonkae pukon mahon eoknede puo, yambul mum wenghen lipmonkae pukona yambul mum kapa dedenoknede. Yesus tan kali eede. 4:26 Taen, Yesus tana, doo, Allah Raja hibil heen balinon pukona kaema tep: Kaka tana mangol hil bali don haa dokyenoneknoa, 4:27 labun tila ihende. Taakoho daekhea, tiben dingme yuma kopka nede. Puo, mina min tan don talaki miikodea ea lulom tan tibende. 4:28 Mangol balia ekel tan mum tiben lop hiton min. Taen, kona hin tibenho het puten, lopa hitoknehee. 4:29 Taekhea, ea hapetnek lop bumoknehee, Yesus tan puonede. 4:30 Taen, Yesus tana, doo, Allah raja hibil heen balinona mina min tep yoko? Kukup eon pukon mina ngot heen kali eokne yoko? 4:31 Allah raja hibil heen balinona don maki enila sawi lop tep min. Nek, mangol bali haa dokyon dingme lop kapua dito yambulki, don doki yuma daloki. Don kapua haa dokyen tiben, dito dalonoknede. 4:32 Taenonekno, lakon moek, tangina dalo tan piioknede. Taekhe, nala a tangin bali amil nenoknediip, kali eede. 4:33 Taen, ia mahon kal heon pukona Yesus Ea ngot diop hemo Allah Wenga kalinka eede. 4:34 Ea ngot heon do tana e-kalinka eede puo, E hon manonkae mum balinomip bali tana ngot heen, kalinka eehomaaki pukona weng balbimo, kalinka eenede. 4:35 Dingme kapua olbekhe, Yesus tana, ok hit yakmal ulala unip unemo, eede. 4:36 Taekhe, Yesus tenakaita diopkae kolop eenonipno, ok manon min tan Yesus hin balinhee balia dio wa aediip. Taiphe, dokae hel ok manon min ikelki tan i hon wandiip. 4:37 Putaiphe, aplum daloki dinde. Oka limo ok manon min bali oka himino, ngong pani tep heekode. 4:38 Putamekhe, Yesus Ea ok manon min mak bali abol dun dupoon min balia ihende. Taekhe, kaplep aenonipno kali aediipa, doo, bapa guruo, nupkaita yoknaa nek, Hepa pinong yep yoko? 4:39 Taiphe, Yesusa tibenonekno, aplum pukona kote aen, ok hit pukon hel Dimno baline! kali aede. Taekhe, aplum hon ok hit hona dimno balindiip. 4:40 Taiphe, Yesus tan kali eedea, doo, mina pukon ipa podakanhiip yoko? Allah pukona e-lipmo pinong dakahiip yoko? eede. 4:41 Taekhe, ia diop tan podakan, weng dependiipa, Ea minaki nek, aplum hon ok hit hona E wenga wenghen putaip yoko? nediip.

Markus 5

5:1 Taen, okhit yakmal bali Gerasakae balindiip balia, Yesus hon E hon manonkae hona wandiip. 5:2 Putaen, Yesusa ok manon min koten, daekhe, kaka baee talaki tan depe aedeeki, ea denonkae paediip bali mum balinenemaakia, wol dakandiip. 5:3 Kaka kapua denonkae paediip buk bali mum balinemaaki. Ea e-nong daani tepki. Nong dito ngangmelki besiki tan hel e-nong dap aani tepki balinde. 5:4 Kaka tan tok diop nong dap aediip puo, tabel bali nong besi paediipkia bibi kotkode. Taena, yon bali hel ia besi min tan dak buukodiip puo, kapu hel ea haklee kotkode. Ea ngangmel diopki, kaka uhin nong daakodiipkae tana mahon e-nong dap aani tep heekode. 5:5 Labun hon aton til hon denonkae paediip abenong balia weng dalo tan ngaak damen manonekno, tum tan e kalhila beeng hemenede. 5:6 Putamdonekno, Yesusa kam bali talek atmenonekno, melpakan Yesus bali wan diplop yol tan dikbitkode. 5:7 Taena, weng dalo tan kali aedea, Yesus, Allah daloki Miiki, ne pukon mina hep neoknep yoko? Hep tana Allah enila ben hoknee e-kali nee, aede. 5:8 Taekhe, hina Yesus tan kali aedea, Baee tala kaka bali kolop ae, aede. 5:9 Taenonekno, haluk Yesus tan kalin tame aedea, hep enila minaki yoko? aede. Taekhe, e tana, doo, ne enila Diopki, nua diopkae, kali aenonekno, malona pis aede. 5:10 E tana nukaita bakon doki unon pukona e-hilip ee, kaka kapu bon bali tana puonediip. 5:11 Taiphe, katop bali kanga diop tan walim tangadiip. 5:12 Putaiphe, baee talakae tan, nua kang til bali hilip ee, aediip. 5:13 Taiphe Yesus tana, Neko, uni! Eekhea, baee tala kaka kapu bali koten, wan kang bali himindiip. Putaiphea, kang deng petnen topa kumnen kang dua ribu kapu bali himiniphe, kotdokno bolin dake okhit himin, ok dikno dendiip. 5:14 Taiphea, kang malionkae podakanonipno, melpakan aip wandiip. Putaiphe, diopkae aip kitki bali hon aip yambulki bali hon kalinkan maniphe, wenghendiipkae ia kopkan talendiip. 5:15 Yesus bali talenonipno, kaka baee tala kabol hin tan depe aediipki ia atme aediip. Kaka enila kabol hina Diopki kapua dimno hipno men ngul buen, pinonga tutum heekode. Taekhe, talen atmendiipkaea podakandiip. 5:16 Baee tala hilip eekhe, atmendiipkae tana baee tala kapu hilip eekhe, kang bali unip kanga ok wanhiip pukon ngota kalinka eediip. 5:17 Putaiphe, i tan Yesus pukon kupa aediip. Hepa bakon doki unoknep, aediip. 5:18 Taiphe, E tan ok manon min himinekhe, kaka kabol hin baee tala depe aediipki talen nop aedea, doo, nea Hep hon unokne, aekhe, Yesus tana do aede. 5:19 E tana, hep hel aip unoknep. Taen, hep bunga hon hep lakon hon pukona Tuhan Allah tan yep hep neen, diplop yol 5:20 Taekhe, ea wan Dekapolis bakon bali tana, doo, Yesusa kit min ne pukon hemehee, neno kalinka eede. Putaekhe, kaka yuma podakan, bamoonediip. 5:21 Baee tala depe aediipkia yep hep aenonekno, Yesusa okhit tangmal haluk yakan unekhe, diopkae talen E bali lupatiphe, Ea okhit tungul balinde. 5:22 Taekhea, kaka daloki, Allah Weng ap hemonki, enila Yarius ea Yesus bali talen atme aenonekno, Yesus yon bali diplop yol tan dikbiten, himtu mangol deekode. 5:23 Taen, e tana Yesus pukon kali aedea, Hepo, ne tena koa ua deni tep. Tale, Hep etul u kalhil bali paep uephe, ua yepno, e-denoknehuu, kali aede. 5:24 Taekhe, Yesus tan Yarius hon unekhe, diopkae ikalo dimona lelhekmen wandiip. 5:25 Taiphe, wanang kol hiongnen ap dikip mum yol diop balinduuku 5:26 ua dokter bali wan kalinka ee nedu puo, mahon yol mum pabalinduu. Taen, u bungo yum ikait eendu puo, e-yep hep uip, yol mahon hep uenede. 5:27 Putamdoa, Yesus yep hep eede mina ua wenghenduu. 5:28 Taenonukno, Yesus mak bali talen E men opkal dependu. U tana, doo, nea E menopkal depokne domteka, yepnokne, pinong dakaduu. 5:29 Taena, men depukhe, ap dikip balinduu yol mina dedende. 5:30 Taekhe, yepnonukno, u kalhil balia kal heekoduu. Taukhe, ngangmel mina Yesus kalhil bali kote unekhe, Ea hapetnek kal heekode. Taen, Ea balbiten E dimona manipkae pukon kalin tame eedea, kamaki tana Ne men depenhee yoko? eede. 5:31 Taekhe, E hon manonkae tana, doo, diopkae Hep dimona manhiip. Kanek, mina pukon Hepa kamaki tan Ne mena depenhee? Kali eep yoko? aediip. 5:32 Taiphe, E tan men depenhuuku pukon kopkulo pimkade. 5:33 Taekhe, wanangku kapu ua pono, kulol ok hang hep uekhe tale, E dimona dikbiten himtu mongol dien putao min yum ihop tan kali aeduu. 5:34 Putaukhe, Yesus tan kali uedea, kupa tutum kal heen lipme neeheep. Kauma pukon yep hep heehee. Nek, pinong bilnon do tan dimno une kup apdikip yol mina mahon e-balinoknedeep, kali uede. 5:35 Taekhe, kaka daloki Allah Ap hemonki pukon e hemonkae talen kali aediipa, doo, hep tena koa hihi denhuu. Kaneka, mina heen Bapa Guru pukon hepa diplop yol weng kali aen, dio wa aoknep yoko? aediip. 5:36 Taiphe, Yesus Ea i wenga kal heen, kaka daloki kali aedea, hepa e-diplop yolne, kal heen lipme nee, aede. 5:37 Taekhe, ikaloa kaka dokae kolop een, ikalo hon Petrus hon Yakobus hon e ningki Yohanes hon ikait mum wandiip. 5:38 Kaka daloki aip taliphe, diopkaea weng dalo tan amediip. 5:39 Taiphe, Yesus tan ap himinonekno kali eedea, mina pukon ipa diop tan amehiip yoko? Tena koo kapua e-denhuu, ua ihenhuu mum, kali eede. 5:40 Taekhe, ia aban tunadiip. Taiphe, i yum pukon dum uni eek, uniphea tena olki hon oku hon Yesus hon talipkae hon muma tena tupwehiip abea himindiip. 5:41 Taenonipo, Yesus tan tena koo kapua etul depenonekno kali uedea. Talita kum. Weng balbitona: Tena koo kapea tibeo, hee, uede. 5:42 Taekhe, hapetnek tena koo kapua tiben manduu. Ua kol hiongnen kabee balinduu. Ua yepno balinukhe, atme uenonipno puma balindiipkaea dito podakan bamoonediip. 5:43 Taiphe, Yesus tan kali eedea, ip tana dokae kaema min e-kali eeni. Tena koo kapea enon min mum uoknip, kali eede.

Markus 6

6:1 Taen, Yesusa puma kotenonekno, Ekel aip unaano wol unekhe, E hon manonkae hela unip yumno wandiip. 6:2 Sabat dingme, Allah Weng ap bali dun deiphe, E tan kalinka eekhea, ia wenghenonipno podakan bamoonediip. Taen, i tana, doo, kapea kopma tan dunhee yoko? Kal heekohee wenga kape hel kopma tan kal heekohee yoko? Dalo kit hemehee min kape hela kopma tan dun hemehee yoko? Nenonipno weng dependiip. 6:3 Taen, i tana, doo, Ea ap nenonki Maria taki maedo? Kaneka, Ea Yakobus hon Yoses hon Yudas hon Simon hon ikait ibea edo minaki yoko? Wanang balinhiipkae kape ibea maedoono pinong dakadiip. Taen, ia pinong tala daklo kabi aediip. 6:4 Putaiphe, ikait pukon Yesus tan kali eedea, doo, Allah Weng kalinka eonki kaka nabi pukon kaka wanang tena yum hamanpa tana pinong yep daka ee hemipkae puo, ekel bakon edo ekel mabinkae edo ekel aipkae tana ngalno kolop ae hemip, eede. 6:5 Taen, Ekel aipa kapua dalo kit min e-heeni tep heekode. Taekhea, enendopkae lao mum etul paen yep hep eede. 6:6 Ikaita e-kal heen lipme aehiip pukona Ea pinong bil hep aekhe, Yesusa aip aip mano kalinka eede. 6:7 E tenaa kaka hiongnen pukona, Ne dimona dun deeni, eek dun deiphe, E tana, ipkaita lao heokno mani, kali eede. Taena, baee tala hilim eon pukona ngangmel hep eede. 6:8 Taenonekno, E tana, doo, ipa bungo e-dio unoknehiip. Roti edo men edo hion min edo yuma e-dio unoknehiip. Ipa wol manon pukona atuk mum dio uni. 6:9 Sepatu ngul buoknehiip puo, men opkal lao e-ngul buuni, kali eede. 6:10 Taen, Yesus tana, doo, ipa aip himinonipnoa, ap maki bali mum balinoknehiip. 6:11 Taiphe, aip hibilkae tana ngalno kolop eiphe domteka, wol unonipno, ip sepatu bali mangol ikaitki hakbul dingye kotenonipno, i tala min pukona kukmii heen kolop eoknehiip, kali eede. 6:12 Taekhe, ikait tan wan kalinka eediipa, ipkait tala hemon pukona diplop yol tana koten, pinonga balbitni, kali eediip. 6:13 Taena, baee tala diop hilip eediip. Hon enendopkae diop pukona minyak mum abol bali peekoten, yep hep eediip. 6:14 Yesus tan kit min diop hemekhe, diopkae wenghen pinong dakadiipa, doo, Yohanes Pembaptis ea denona koten tibende. Kauma pukon ngangmel dalo mina heme hemaa, puonediip. 6:15 Taiphe, kaka daloki Raja Herodes hel kapua wenghende. Taekhe, Yesus pukon makae tana, Ea Elia, puonediip. Taiphe, makae tan hela, ea Allah Weng pumon kalinka eemaa tepki, puonediip. 6:16 Taiphe, kaka daloki Raja Herodes wenghenonekno, e tana, Yohanes kum haka aediiki kauma ea tibende, puonede. 6:17 Uhina Herodes tana e ningki Pilipus aboku enila Herodias hek dun heekhea, Yohanes tan kupa aeheekhea, Herodes tan e hemonkae pukon kali eedea, doo, ip tana Yohanesa nganan dio talni, eede. Taekhe, i tan Yohanesa nganan dio tale bui ap paediip. 6:18 Herodes tana e ningki aboku hek dun heekuu pukon hemo, Yohanes tana Herodes pukon kali aedea, doo, hep ningki aboku hek dunheep, kapua tala, aede. 6:19 Kauma pukon Herodias tana Yohanesa tangba dame aen alaano tamdu puo, e-andu. 6:20 Herodes ea Yohanes pukona pono balinde. Yohanesa ea kaka yepki hon Allah pukon tutum hemonki ono Herodes ea kal heekode. Kauma pukon Herodes tana Yohanes mangop aede. puo, wenghenoneknoa pinong bil hep aede. 6:21 Taakoheekhea, Herodes ea oku tan paep aedu dingme heekhe, e tana kapel dap eede. Taekhe, tentarakae hon e hemonkae hon Galilea bakon dalokae hona i kaka muma talen enon min diop enediip. 6:22 Taiphe, Herodias muukua tale mel pakaduu. Taukhe, Herodes hon e lakon hon pinong yep daka uediip. Putamukhe, Herodes tan kali uedea, 6:23 doo, kupa mina min daano domteka, kali neephea e-kotoknehii. Nek, nea pen pukon kali hee, kupa daano mina ne bungo yum lehongyen, nea tangmal kup pukona tangmal heon pukon nop neephea, heoknehii, kali uede. 6:24 Taekhe, wanang kabeeku kapu tana u oku bali wan kali uedua, mina min nea nop aokne yoko? ueduu. Taukhe, oku tana, doo, Yohanes Pembaptis ok bume eedeeki abola haka heon pukona nop ae, ueduu. 6:25 Putaukhe, kabeeku kapua hapetnek Herodes bali wan kali aedua, doo, Yohanes Pembaptis ok bume eedeeki abola mum hakan ngulum bali pae neoknep! aeduu. 6:26 Taukhea, Herodes ea diplop yol hep aede puo, kali uehee mina e lakon wenghenhiip. Kauma pukon e tana e-kotkode. 6:27 Taen, e hemonki kali aedea, hep tana wan Yohanes Pembaptis ok bume eedeeki kum hakan, abola dio tale aede. Taekhe, Yohanes bui ap bali yot ngoen paep aediipki wan kum hakande. Putaena, abola ngulum bali paen dio tale aende. 6:28 Taekhe, Herodes tana wanang kabeeku kapu uekhe, u tana dio wan u oku uenduu. 6:29 Yohanesa kum haklekhe, e lakonkae wenghenonipno, talen e kalhila dun tum yot bali dio wan paediip. 6:30 Yohanes anhiiphe, rasul-rasulkae pukona Yesus tan unio eekhe, wandiipkaea Yesus bali haluk dun deen, ikait hemediip min hon kalinka eediip min hona kali aediip. 6:31 Taiphe, Yesus tana, ipkaito, nup hel mum kaka do bali tan wan ngangi kuloknup, kali eede. Puo, kaka diopa tale hakwo wanediip. Kauma pukon Yesus hon E hon manonkae hona enon mina deni tep balindiip. 6:32 Taena, ok manon min bali tan ikel mum aip do bali wandiip. 6:33 Puo, diopkae ikait unip pukon atme eediip. Taiphe, Yesus hon E hon manonkae hona ok manon min tan kopma unip ia kal heen melpakan, ikait hin uno mehiphe, Yesus tenakaita malon wandiip. 6:34 Taen, Yesusa ok manon min koten diopkae atme eenonekno, ia domba tep heen, malionkia dokae. Kauma pukon 6:35 Taekhe, olbeka Yesus hon manonkae tan talen kali aediipa, doo, pea aip do bali nek, olbenhee. 6:36 Kanek, Hep tana unio, eephe, ia enon min himen unim, kali aediip. 6:37 Taiphe, Yesus tan E hon manonkae pukon kali eedea, doo, ip tana enon min eeni! Kali eekhe, i tana hiwol dua ratus dinar tan enon min wan hie tale eoknup yoko? aediip. 6:38 Taiphe, Yesus tana, doo, rotia mina tep pahe yoko? Wan madaatamni eekhe, atmenonipno, i tana, rotia elnen ikana lao mum lahee, kali aediip. 6:39 Taiphe, Yesus tana puma balinhiipkae pukona, ip yuma enong bali lelaen hipni. 6:40 Taen, ngung makia deng wii topa tiinen ngaama (seratus) heen, ngung maki hela denga maki topa elnen ngaam (lima puluh) heen hipnim, puonede. Taiphe, do bali hela kauma tep mum heen hipnediip. 6:41 Hipniphe, Yesus tana roti elnen hon ikan lao kapu hona depen, abi bali kopkan ngin uno Allah kali aedea, Tuhano, dito yep mumo, aen, roti tanglemo eenkade. 6:42 Taena, E hon manonkae eekhe, i tan hela yumkae hamanpa eenkadiip. Ikan lao hel mum tep haklemo eenkulekhe, E tenaa tan wan dokae eenkadiip. 6:43 Putaiphe, yumkaea enehiip hihinede. 6:44 Taekhea, teng nong tan wiion min hiongnen roti hon ikan hon hakbula mupye deekodiip. I enediipkae kapua kaka muma lima ribukae. 6:45 Taiphe, Yesus tan E hon manonkae pukon kali eedea, ipa ok manon min himinonipno, okhit ngaama pa Betsaida bali unoknip. Taiphe, Nea malon tan aboknehii, eede. Putaiphe, E tan enediipkae pukona, doo, iphel aipa uni, kali eede. 6:46 Taen, E tana, yep mum uni, kali eenonekno, Ea abenong bali Allah kali aon pukon ngin wande. 6:47 Putaek labunekhea, E tenaa ok hit bali ok manon min tan uniphe, Ekel muma mangol bali pabalinde. 6:48 Putaakoho, damen yingila mimdop bamni do tan Yesusa ok ding bali etkoto talen, E tenaa atme eede. Taekhe, ia ok manon min bali a baklon tan ok hakan dudiip puo, apluma dito daloki dinde. Kauma pukon ia dito kukun diop hep eede. Putaekhe, Ea mulpelki hon ok manon min tan e-unon pukon pinong dakade. 6:49 Ea ok ding bali tan manekhe, ia atme aenonipno ea dendeeki baea maedono pinong daklo ngak pandiip. 6:50 Taenonipno ia poniphe, E tana hapetnek kali eedea, doo, ipa ponona kotni. Ne mum talee nek, ngangmel heeni! eede. 6:51 Taena, E hon ok manon min bali himinek, apluma dimnekhe, ikaita podakan bamoonediip. 6:52 Putaena, hino Yesus tan roti tanglee paep eeheeki pukon ia lukye koten, e-pinong dakadiip. Kauma pukon ia lulom hep eekhe, kukun balindiip. 6:53 Ok hit ngaama Genesaret bakon talenonipno, ok manon mina a daloki bali nong bee paediip. 6:54 Putaen, ok manon min koten, ok dong ngin uniphe, mehediipkaea Yesus atmen kal heekodiip. 6:55 Taena, ikait tan aip diop bali wan kalinka eiphe, enendopkaea Yesus bali dio dupadiip. 6:56 Taiphe, Yesusa wol bali tan edo aip bali tan edo bakon kitki bali tan edo aip do bali tan edo enendopkae dio dupliphe, i yolkae yum tana Yesus pukon kali aediip. I tana, doo, nua Hep men yoneng bali depemno, kali aenonipno ia depen yepnenediip.

Markus 7

7:1 Taiphe, Parisikae hon Taurat weng dito kal heonkae hon Yerusalem aip koten, Yesus bali talendiip. 7:2 Putaiphe, Yesus tenaa makae etul okdokni do tana weiphe, Parisikae hon Taurat weng dito kal heonkae tan hona atmendiip. 7:3 Taiphe, Parisikae hon Yahudikae hona pumonkae putamdiip mina ia dito e-kotonkae etul e-okdokyen domteka, enon min e-enemipkae. 7:4 Ia himon (pasar) bali koten, aip unonipnoa, hina etul okdokyenonipnome, enon mina enemipkae. Putamonipnoa, ia uhin putamdiip min diop hemonipno, mangkok hon panci hon ok dakamip tep ia e-kote hemipkae. 7:5 Kauma pukon Parisikae hon Taurat weng dito kal heonkae tan kalin tame eediipa, mina pukon Hep tenaa kaka putamon min pukona e-putamonipno, etul okdokni do tan ene hemip yoko? aediip. 7:6 Taiphe, Yesus tan kali eedea, kaka nabi enila Yesaya tan pen pukon min ipkait pinong laokae kaema pukon keek bookodea, Ia belngal bali tan mum Ne pukon weng yepki pakahiip puo, Taen, ia damang mum pukon heme nee hemipkae. 7:7 I tana Allah Weng tep heen, kaka puonediip min muma kalinka ee hemip. Yesaya tana bookode. 7:8 Kanek ipa Allah Wenga kotenonipno, kaka putamon min mum lipmo heme hemipkae, kali eede. 7:9 Taen, haluk kali eedea, ipkaita Allah Wenga kukmut paen, e-hemediip puo, kaka putamon min mum mangop depen hemediip. 7:10 Uhin Musa tan puonedea, olki oku pukon pinong yep daklo, i wenga wenghen, bamtan balini. 7:11 Olki oku pukon kaka tana weng talaki pakloknehee domteka, alni, puonede. Puo, ipkait pukon kali eoknea kaema, olki oku pukon kaka tana, doo, ne mina ipkalo pukona e-eokne puo, korban (edo weng balbiton pukona Allah mum aoknee) kali eoknehee domteka, ea olki oku pukon e-yep hep eonki. 7:12 Kauma pukon ip tana Allah Weng kotkodiip puo, kaka putamon mina ipkaita lipmo dun hemonipno, 7:13 ip tenaa pukon hel kalinka eiphe, diopkaea kauma tep mum heme hemip, Yesus tan kali eede. 7:14 Taenonekno, pabalinipkae pukon Yesus tana, doo, Ne bali talnio, eekhe talendiip. 7:15 Taiphe, E tana, ipkait yuma wenghen kal heeni! Enon min yuma kaka tan enekhea, Allah tana e-tala hep aoknede. Puo, kaka weng hon hemon min hona putamo tala hemoknede domteka, kauma pukon hemo Allah tana tala hep aoknede. 7:16 Kaneka, ip hiong hokae wenghani! Yesus tan puonede. 7:17 Taen, Yesusa ikait bali koten ap himinekhe, E hon manonkae tana kali eehee min pukon kalin tame aediip. 7:18 Taiphe, E tana, doo, ipkaita lulom yoko? Kaka tan enon min enekhea, Allah tana e-tala hep aoknede. 7:19 Kauma pukon enon mina kaka diplop tila e-himinon min puo, ol kumdul bali mum himinekhe, ol waa koton min, kali eede. (Kauma pukon E tana, enon min yuma alut do min nek, yep enon mum, puonede.) 7:20 Taen, Yesus tana, doo, kaka weng paklon tana kapua kaka tala hep eon min. 7:21 Diplop til balinon mina kaema, pinong tala daklon hon kabeeku pukon wop hek dame uon hon hek min don hon kaka alon hon kaka doki aboku wop hek damon hon bungo mok weon hon 7:22 tala hemon min hon deemo mok damon min hon wanang pukon mok ween pinong dalonon hon olbisnon hon weng talaki paklon hon pinong dalonon hon oleton bino pinong do tan hemon hon, 7:23 kapu yuma kaka til bali balinon min. Kauma tan kaka tala hep eon min, puonede. 7:24 Taen, Yesusa puma kotenonekno, Tirus aip dimona wan balinonkae yum tan e-atme aon pukona ap himin mamdonaano tamde puo, Ea e-mamdoni tep heek, ihop talekhe, atme aediip. 7:25 Taiphe, tena wanang baee talaki tan depe uedeeku okua Yesus talekhe, wenghenonukno, hapetnek diplop yol tan Yesus yon bali wan dikbiten himtu mangol diikoduu. 7:26 Wanangku kapua ua Yahudi don doku. U bakon enila Siro-Fenisia bakonku. U tan Yesus pukona, Hepo, ne tena koa baee talaki tan depe uede, nek. Nekel apa tan wan hilip ae, kali aeduu. 7:27 Taukhe, Yesus tana, doo, tenaong ia enon min hin weonkae. Nek, tena enon mina kaam pukon dun eokneho domteka, kapua tala, kali uede. 7:28 Taekhe, u tana, Tuhano, pen pukon puoneep puo, kaam ia meja taop bali hakbul dun weonkae, aeduu. 7:29 Taukhe, e tana, doo, kup tan kali neep min pukon aip unoa kup tena wanangku bali baee talaki kolop uen unekhe, atmokneheep, uede. 7:30 Taekhe, ukel ap unukhea, baee talaki unekhe, u tena koa ihon min bali yep tan ihuk atmenduu. 7:31 Taen, Yesusa Tirus aip koten, Sidon aip ben Galilea okhit bali wan Dekapolis aip dimona balinde. 7:32 Taekhea, hiong hon weng paklon hon lupki dio talena, Yesus etul e bali paon pukon kali aediip. 7:33 Taiphe, Yesus tana diopkae kolop eenonekno, Ekel mum dio wande. Taen, etul nguma hiong yot bali paen, ula etul bali tukwen, etul nguma aplong bali paede. 7:34 Taena, Yesusa abi bali kopkan ngino, hepu heenonekno, kali aedea, Epata, (weng balbiton pukona, bie) puonede. 7:35 Taekhe, hapetnek hionga yepno aplonga baek, yep tan weng pakade. 7:36 Taekhe, Yesus tana, doo, ip tana dokae e-kali eeni, eede. Taekhe puo, i tana diopkae ngotaka eediip. 7:37 Taiphe, wenhenhiipkaea dito podakan bamoonediip. I tana, doo, Ea yep mum hemonki. Nek, hiong lupkae pukon wenghani puonekhea, wenghe hemip. Weng paklon hel lupkae pukona yep weng pakni, puonekhea weng paka hemip, neno weng dependiip.

Markus 8

8:1 Taakohiiphe, diopkaea enon min buon do tan dun deiphe, Yesus tan E hon manonkae pukona, talni, kali eede. 8:2 Taliphe, E tana, Nea ikait pukon dit paen, diplop yol eehii. Ia dingme wia Ne bali balinonipno, enon min weon do tan denitep heekohiip. 8:3 Kaneka ia enon min weon do tan, ip hel aipa uni, eokne domteka, wol balia bam diop hep eoknehee. Kauma pukon makae ia kam bali tan talenhiipkae, eede. 8:4 Taekhe, E tenaa tana, doo, pea enon min hon aip hona do bali nek, kauma pukon kopma tan enon min dun eokneho yoko? aediip. 8:5 Taiphe, E tana, doo, rotia mina tep pahee yoko? eede. Taekhe, i tana, petnen mum, aediip. 8:6 Taiphe, yumkae pukon mangol bali hipni eek, hipniphea roti petnen dun Allah kali aede. Taenonekno, roti tanglemo een kulekhe, E hon manonkae tana yumkae eenkadiip. 8:7 Ikan yambulki lao mum hel pabalinde. Yesus tan Allah kali aenonekno, yumkae pukon ikan hel E hon manonkae eenkulekhe, eenkadiip. Taiphe, yumkae enehiiphe, hihinede. 8:8 Taekhe, hakbula tengnong tan wiion min petnen bali mupye deip ngong pande. Enediipkae yuma kaka muma empat ribukae. 8:9 Taen, Yesus tana, doo, ipkait hel aipa uni, kali eede. 8:10 Taiphe, E tenakait hel mum ok manon min himin Dalmanuta bakon wandiip. 8:11 Taiphe, Parisikaea talen Yesus kupa aediip. I tana, doo, abidingla dalo kit hemon min Hep tana kukup ee, puonekot kupot tame aediip. 8:12 Taiphe, Yesusa diplop yol tan hepu heen kali eedea, doo, mina pukon ipkaita petamon dalo kit mina atmemno yoko? Nea ipkait pukon dalo min e-kukup eoknehii, eede. 8:13 Taen kolop eenonekno, ok manon min tan ok yakmal ulala wande. 8:14 Taena, E hon manonkae tana roti lukye koten e-buo talendiip. Puo, roti maki mum ok manon min bali pa balinde. 8:15 Ok manon min bali hipnonipno, Yesus tana doo nekot kali eedea, Parisikae roti bali dalono nginon min hon Herodes tenakait roti bali dalono nginon min pukon hona ipa bam tan pinong dakni, eede. 8:16 Taekhe, ia weng dependiipa, doo, rotia do, kauma pukon puonehee, pinong daklo weng dependiip. 8:17 Putaiphe, Yesusa kal heenonekno, kali eedea, mina nek, roti pukon doono weng depip yoko? Kanek, ipkaita lulom e-kal heeni tepkae yoko? 8:18 Ipa hii hokae puo, e-atmenhiip. Hiong hokae puo, e-wenghenhiip yoko? Nea hin hemedii mina lukye kotkohiip yoko? 8:19 Ne tana kaka lima ribukae pukon roti elnen tangle paep eedii dingme hakbula tengnong tan wiion min bali mina tep mupye deip ngong pande yoko? eede. Taekhe, i tana, doo, hiongnen, aediip. 8:20 Taiphe, E tana, kanek kaka empat ribukae pukon roti petnen tanglee paep eedi dingmea tengnong tan wiion min bali mina tep hakbula mupye deip ngong pande yoko? eede. Taekhe, i tana, petnen, kali aediip. 8:21 Taiphe, E tana, kanek ipkaita e-kal heekodiip yoko? eede. 8:22 Taena, Betsaida aip uniphe, kaka hiopki Yesus bali dio talenonipno, i tana Yesus etula hiopki bali paon pukon kali aediip. 8:23 Taiphe, Yesus tan hiopki etula depenonekno, aip til bali tan dumla dio wande. Taena, hii bali ul tukwep aede. Etul paep aenonekno Yesus tana, doo, hepa atmep yoko? aede. 8:24 Taekhe, kopkan ngino e tana, doo, kaka manip atmee puo, ia a tep mum manip, kali aede. 8:25 Taekhe, Yesus tan etul e hii bali haluk paekhe, kaka kapu tan haluk atmen tamende. Taenonekno, yum mina yep mum atmende. 8:26 Taekhe Yesus tana, hep hel aip mum unoknep. Betsaida aipa e-unokneheep, kali aede. 8:27 Taena, Yesus hon E hon manonkae hon Kaisarea Pilipi bakon unonipno, Yesus tan kalin tame eedea, Ne pukon kaka tana minaki puone hemip yoko? eede. 8:28 Taekhe, i tana, doo, makae tan Hep pukona Yohanes Pembaptis ok bup eonki, puone hemip. Dokae tana Elia puone hemip. Taiphe, makae tana Hep pukona Allah Weng pumon kalinka eedeeki (nabi), puone hemip, kali aediip. 8:29 Taiphe, E tan, kanek, ipkait pinonga te yoko? Ne pukona minaki pinong daka hemip yoko? kalin tame eede. 8:30 Putaekhe, Yesus tan weng bop eedea, doo weng kapua dokae pukon e-kali eenio, eede. 8:31 Taen, Yesus tana, Kaka Miiki pukon Yahudi ngolkae hon Allah ap hemon dito dalokae tan hona ngalno kolop neen, tala heme needonipno niphe, denonikno dingme wiikia tiboknedii, kali eede. 8:32 Putaen, ihop kali eekhe, Petrus tan Yesusa kukmut bali dio uno, kupa aedea, Hepa weng kauma tep e-paklokneheep, aede. 8:33 Taekhe, Yesusa balbiten E hon manonkae pabalinhiip kopkulonekno, Petrus pukon kali aedea, ibliso, do bali une! Kaka hemon min mum pinong dakaheepki, Allah hemon min pukona e-pinong dakaheepki, aede. 8:34 Taena, kaka diopkae hon E hon manonkae hon, talni, eek taliphe, E tana, Ne hon manonkia ekel pinonga kotoknehee. Taena, mangol hil bali yep balinon pukona e-pinong dakloknehee puo, e a dun denon pukon hel pinong yep daklo Ne hon malien manoknehee. 8:35 Kaka mangol hil balinona dito mangop min pinong daklonkia yum min dedenekhe, e hela denoknede puo, Ne pukon hon Allah Weng pukon hona mangol hil balinon pukon mangop do min pinong daklonkia, ea dito yep balinoknedee. 8:36 Kaka maki tan mangol hil bali bungo yum doknede domteka, denekhea, bungo tan e baeea yep hep aoknede yoko? 8:37 Edo mina min tan kaka baeea yep hep aoknede min yoko? 8:38 Kamdik balinonkae ia tala hemo Allah pukon kolop ae hemip. Taen, Ne pukon hon Ne wenga pukon hona kamdik pe kotonkia e pukon balindeekhe, Ne tana Allah kitoka depen Allah malaikatkae hon talonknedii dingme kaka kapua kolop aoknedii, Yesus tan puonede.

Markus 9

9:1 Taen, Yesus tan kali eedea, pen pukon makae laetkohiipkae deni do tana Allah raja hibil heen ngangmel kitki balino hemona atmoknediip, kali eede. 9:2 Putaakoho, dingme bangupnen hihi heekhea, Yesus tan Petrus hon Yakobus hon Yohanes hon ikait mum abenong himitki bali dio wa eede. Taenonipno, Yesus kalhila okyanop kukmut kitki heekhe, ia atmendiip. E men opkal hela pipyam kitki heen, dito kolnede. 9:3 Mangol hil yuma kaka tana men opkal tok dito diop tan okdakado hela Yesus menopkal kolnede kapu tepa e-heeni tep heekode. 9:4 Taekhe, Elia hon Musa hona Yesus bali dakip weng depiphe, i wiikae tana atme eediip. 9:5 Taen, Petrus tan Yesus pukon kali aedea, bapa Guru, nu wii talenhoa yep. Kanek, ap yambul wii makia Hep pukon makia Musa pukon makia Elia pukon nenoknup, kali aede. 9:6 Putaen, i wii pukona po hep eekhe, Petrus tana mina wenga Yesus kali aon pukon ea lulom hep aede. 9:7 Taekhe, ibin tan aton ngiekhe, wenga ibin bali tana, kulni! puonede. 9:8 Taekhe, ia kaka lao kapu tan puonip edono pimkadiip, puo e-atmendiip. Taen, ia Yesus ekel mum balinekhe, atmenonipno, 9:9 abenong bali koten dakenonipno, Yesus tan weng bop eedea, Nea deno tipni do tana atmenhiip min kapua dokae e-kali eoknehiip. Kaka Miikia deno tibikhe, dingme kauma muma yep kali eoknediip, eede. 9:10 Taekhe, Yesus tan kali eede weng pukona pinong bil hep eekhe, weng dependiipa, doo, Ea deno tiboknedii kali ea wenga kapua mina min pukon yoko? nediip. 9:11 Putaen, ikaita Yesus pukon kalin tame aediipa, doo, mina pukon Taurat weng dito kal heonkae tan, Elia kabol hin tan taloknede puone hemip yoko? kali aediip. 9:12 Taiphe, Yesus tana, pen pukon Elia ea hin tan yum mina hihi yep heen talonki puo, Kaka Miiki pukona mina min keek bookodiip yoko? I tan Ne pukon makae tana ngalno kolop aen, tala hep aoknediip, keek bookodiip. Putaakodiiphea, Elia hukaa hihi talenhee. 9:13 Taekhe, makae ikel pinong tana tala hep aediip. Kauma tep heon pukona Allah Buku bali pumon tan keek bookodiip, kali eede. 9:14 Taena, Yesus hon kaka wii ngin wandiipkae hona abenong hipla koten ikait tola balinhiipkae bali dakendiip. Putaiphe, kaka diopa i tola balinhiipkae hona dun deen balinhiiphe atmendiip. Taiphe, Taurat weng dito kal heonkae hon Yesus hon mandiipkae hon weng dudiip. 9:15 Ikait kaka diop dun deekodiipkaea Yesus pukon atme aenonipno pinong yep dakadiip. Taen, ia E bali melpakan uniphe, Yesus hona yaanenediip. 9:16 Putamonipno, Yesus tan kalin tame eedea, ipa mina wenga depenhiip yoko? eede. 9:17 Taekhe, dun deekodiipkae kapua kaka maki tana, bapa Guruo, ne tena makia Hep bali dio talenhii. Ea baee talaki tana weng do hep aede. 9:18 Taen, tena kapua nganan mangol bali duhim aekhe, ula diop hep ae hemaa. Hon ningil hel dep ae hemaa, kalhila haawang nehemaa. Taekhe, hep tenaa pukon, ip tan baee talaki hilip aani, kali eehii puo, ia ngangmel dokae, e-hiliini tepkae, kali aede. 9:19 Taekhe, Yesus tana, ipa e-kal heen lipmehiipkae. Dingme mina tep Nea ipkait hona balinoknedii yoko? Hon dingme mina tep mahon balino kalinka eoknedii yoko? Tena kapu pukon ne bali dio talni! kali eede. 9:20 Taekhe, Yesus bali dio taliphe, baee talaki kapua Yesus pukon atme aenonekno, tena kulol ok hang hep aekhe, mangol bali duhip aede. Taekhe, tena kapua bilen kulo, ul diop heekode. 9:21 Putaekhe, Yesus tana tena olki pukon kali aedea, mina dingme tan kaema tep hep ae hemaa yoko? aede. 9:22 Taekhe, tena kapu olki tana, doo, tena kapea yambul balinde dingme tan putap aede. Putaekhe, tok diop tan angol bali edo ok bali edo bihap aenonekno, alaano mum tamde. ae! kali aede. 9:23 Taekhe, Yesus tana, doo, mina pukon Hepa hiliini tepki puoneep yoko? Ne pukona kaka dito kal heen heme neoknehee domteka, yum mina e pukon putap aoknehii, aede. 9:24 Taekhe, olkia hapetnek weng dalo tan kali aedea, neko, nea kal heen heme heoknehii nek, yep hep nee! aede. 9:25 Taekhe, Yesus balia kaka dun demip atmenonekno, E tan baee talaki pukon kali aedea, doo, baee talaki tan hiong mipyedeeki hon weng dohep aedeeki pukon hona Ne tan kali heokne, hepa tena kape bali kolop aen une. Taena, haluk e bali e-himine! kali aede. 9:26 Taekhe, baee talakia ngaak daen, ok hang hep aekhe, kolop aen wande. Putaekhe, tena kapu ea bamnekhe, diopkae tana, tena kapu denhee maedo, puonediip. 9:27 Taiphe, Yesus tana etul depen dun dupop aekhe, yep tan tibende. 9:28 Taekhe, Yesusa ap himinekhe, E hon manonkae hona ikel mum balinonipno, kalin tame aediipa, mina pukon nua baee tala hilip aemno tamhuup doheekohee yoko? aediip. 9:29 Taiphe, Yesus tana, doo, baee tala kape tep heonkia Allah kalinka aon tan muma hilip aani tep min, kali eede. 9:30 Yesus tan kali eekhea, E tenakait hel mum Galilea bakon wol unonipno, ikait unona dokae e-kal heon pukon do eede. 9:31 Wol unonipno, E hon manonkae pukon kali eedea, kaka maki tana Kaka Miiki nganan alon pukona talakae kukup eoknede. Taekhe, i tana aloknediip. Aliphe, dingme wiiki tana tiboknedii, kali eede. 9:32 Taekhe, kali ea wenga kapu pukona ia pinong bil hep eede. Putaekhe, Yesus kalin tame aon pukona ia podakandiip. 9:33 Kapernaum aip talen, ap himinonipno, Yesus tan E hon manonkae kalin tame eedea, wol manho balia mina min pukon ipa weng duhiip yoko? eede. 9:34 Wol tan ia weng dependiip mina minaki tan kaka daloki heoknehe e edono ia weng dundakadiip. Kauma pukon kalin tame eekhe, ia dimnon mum balindiip. 9:35 Taiphe hipnonekno, i kaka hiongnenkae pukon, doo, ipa Ne bali talni, kali eek taliphe, E tana, minakia kaka dalo heanoki malon ea dito yambulki heen kaka yum pukon heme eoknede, kali eede. 9:36 Taena, Yesus tan tena yambulki ikait dimona dio talen, nganan ningoo paenonekno, E tenaa pukon kali eedea, 9:37 tena yambul kaema tepki kaka tana kaamoknehee domteka, Ne pukon hel kauma tep kaamoknehee. Ne mum pukona do puo, Ne dake une needeeki pukon hel kaamoknehee, kali eede. 9:38 Taekhe, Yesus pukon Yohanes tana, bapa Guruo, kaka maki tan Hep enila ben baee tala hilim eekhe atmenonupnoa kote, kali aeho. Kaka kapu ea nup hon e-mane hemaaki, aede. 9:39 Taekhe, Yesus tana, doo, e-kupa ae. Ne enila tan yep dalo min hemonki ea Ne pukon weng talakia hapetnek e-pakloknehee. 9:40 Taena, nup pukon e-pinong tala dakloknehee domteka, ea nup hon hemonki heoknehee. 9:41 Pen pukon kali eokne, ip Kristus tenakait pukon kaka tana ok enon pukonki ipa eendeekhea, Allah tan yep mina aoknede. 9:42 Tena yambul heme neonki pukona kaka maki tan hemon min talaki kukup aoknaa domteka, tum dalo yot hiloonki tana kaka kapu kum bali nong bungwen bihaa okhit bup aon domteka, kaka kapua denona yep. Nek, hep etul tan tala hemeheep domteka, etul hakote. 9:43 Taen, etul maki mum heen balinokneheep domteka, kapua yep puo, hepa etul lao heen balindoa angol dito tenon bali unoknedeep domteka, kapua dito tala min. 9:44 Hep yon tan hahangye hemaa domteka, yona hakote. 9:45 Taen, hepa yon maki mum tan balinoknedeep domteka, kapua yep puo, yon lao heen, balindonepnoa, angol dito tenon bali unoknedeep domteka, kapua dito tala min. 9:46 Nek, hep hii tan atmen mok weon domteka, hii lukote. 9:47 Taen, hii maki mum tan Allah raja hibil heon bali ngin unoknedeep domteka, kapua yep puo, hii lao heen balindonepnoa, angol dito tenon bali unoknedeep domteka, kapua dito tala min. 9:48 Nek, angol dito tenon balia olepol tan kalhila dito wep eoknediip. Angola e-hibonoknede. 9:49 Enima enon min bali bikyokyon tepa angol tana yumkae atenoknediip. 9:50 Enima yep min puo, enim koki domteka, mina min tan enim koki kapua yep heoknohee yoko? Kauma pukon ipkaita enim yepki tep mum heeni. Ipkait yuma dokae hona dimno dun makino balinoknehiip. Yesus tan kalinka eede.

Markus 10

10:1 Taenonekno, Yesusa tiben Yudea bakon hon Ok Yordan ngaama bali hon unekhe, diopkae E bali dun deekodiip. Taiphe, uhin kalinka eede tep mum haluk kalinka eede. 10:2 Taekhe, Parisikae tan Yesus pukon talen dikipno kalin tame aediipa, doo, kaka e aboku kolop uona yep min edo do yoko? aediip. 10:3 Taiphe, Yesus tana, doo, Musa ea mina wenga kali eede yoko? eede. 10:4 Taekhe, i tana, Musa tan puonedea, kaka e aboku kolop uaano domteka, e tana keek koton pukonki uen kotoknehee, keek bookode, aediip. 10:5 Taiphe, Yesus tana, ipkaita diplop tum tep heen, e-dit paep ee hemipkae. Kauma pukon Musa tan weng kapua kali eenonekno keek bookode. 10:6 Puo, kabol hina Allah tan hetmookode dingmea kaka hon wanang hon maki hetmop eede. 10:7 Allah tana wanangku hetmop uenonekno, ikalo hon maki hetmop eede. Kauma pukon olki oku kotenonekno, aboku dun kaklo heen ikaloa balinoknehiip. 10:8 Taen, ikaloa kaklo maki mum heen balinoknehiip, kali eede. Kauma pukon ikaloa yuk yuka e-balinoknehiip puo, ia kaklo makium heenonipno, balinoknehiip. 10:9 Allah tan ikaloa kakalo maki mum dun dep eedeekhea, kaka tan lehongmona dito do min kali eede. 10:10 Taekhe, Yesus hon manonkae tana ikel mum ap tila himin balinonipno, Yesus tan kali ea weng kapu pukon kalin tame aediip. 10:11 Taiphe, Yesus tan kali eedea, doo, kaka tana e aboku kolop uen, doku doknehee domteka, ea koo malonku kapu pukona wop hek mum damoknehee. Putaena, aboku hinku pukona tala hep uoknehee. 10:12 Edo wanangku tan hela kauma tep mum u imki pukona kolop aenonukno, kaka doki hon doknehuu domteka, imki doknehuuki kapua wop hek mum damoknehuu. Yesus tan kali eede. 10:13 Taekhe, makae tana i tenaa Yesus tan kalhil depen Allah kali aon pukon dio talendiip. Putaiphea Yesus hon manonkae tana tena kapu alilki pukon kupa eediip. 10:14 Taiphe, Yesusa atme eenonekno, Ea pinong tala daklo kali eedea, doo, tena Ne bali talona yep nek, e-kupa eeni! Allah Raja hibil heen balinon balia tena kapu pinong daklon tepkae kauma Allah tenaa heoknediip. 10:15 Pen pukon Ne tan kali eokne, minakia tena kape pinong daklon tep e-heonki domteka, ea Allah pukona e-heme aedonekno, Allah Raja hibil heon balia e-himinoknede, kali eede. 10:16 Taen, Yesus tana tena maki maki i kalhil bali etul paen, ikait pukon Allah kali aede. 10:17 Putaen, Yesus Ea wol unekhe, kaka makia melpakan talen Yesus bali dikbiten, himtu mangol dien kali aede. E tana, doo, kalinka eon min yepkio, ne dito balinon pukona pinong yep dakahii. Nek, nea mina heoknee yoko? aede. 10:18 Taekhe, Yesus tana, mina pukon Hepa yepki puoneep yoko? Allah muma yepki. 10:19 Allah tan kit paede mina hepa kal: e-wop hek damni, kaka e-alni, hek min e-dani, mok mina e-damni, kaka doki depon mina e-hek dani, olki oku tan kali eomip mina wenghen 10:20 Taekhe, kaka kapu tana, Kali eonkio, kauma yuma yambul tan taakodo petamon hel yuma heme hemeeki, kali aede. 10:21 Putaekhe, Yesus tan kaka kapu atmen dit paep aenonekno, kali aedea, hepa maki mum kabol. Kapua Hep tan wan bungo yum hien, hiwol dun kakokae eendonepnoa, abidingla tan kit min depoknedeep. Hep tana hiwol dokae eenonepno, talen a dun Ne hon manokneheep, kali aede. 10:22 Taekhe, kaka kapua bapiino diplop yol hep aekhe, ea bungo ihomki, kauma pukon ea diplop yol tan koten wande. 10:23 Taekhe, Yesus hon manonkae pukon kopkulo kali eedea, doo, bungo ihomkae pukon Allah Raja hibil heen balinon bali ia himinona dito kukun min, kali eede. 10:24 Taekhe, ia podakan bamoonediip. Putaiphe, Yesus tan haluk kali eedea, Ne tenaongo, bungo ihom heon pukon mum pinong daklonkaea Allah Raja hibil heen balinon bali himinona ia dito kukun heoknediip. 10:25 Lik men opkal wiidonki kapu yota unta makia yep himini tep puo, kaka bungo ihomki ea Allah Raja hibil heen balinon balia dito kukun hep aekhe, e-himinoknede, kali eede. Taekhe ia dito podakanonipno, bamoonediip. 10:26 Taen, i tan kalin tame aediipa, kanek Allah tana minaki yep hep aoknede yoko? nediip. 10:27 Taiphe, Yesus tan ikait kopka eonekno kali eedea, kaka tan muma dito e-heeni tep min puo, Allah tana yum min heonki, kali eede. 10:28 Taekhe, Yesus pukon Petrus tana, Hepa wenghen kule! Nua yum min koten, Hep hon mum mane hemupkae, aede. 10:29 Putaekhe, Yesus tana neko, pen pukon ap edo, pikyelki edo, ningbelki edo, olki edo, oku edo, aboku edo, e tena edo, e bakon edo, 10:30 Ne pukon hon Allah Weng pukon hon hemo kotoknedeeki domteka, kapu yuma petamon pukon hel tok muma deng wii topa tiinen ngaama l00 kali aoknedii. Kapua ap edo, e ningbelki edo, e pikyelki edo, e oku edo, e tena edo, e bakon edo, yum aoknedii. Puo, i dokae tana tala heme aoknediip. Kauma pukon ea denonekno tibekhe mum dito yep balinonki kapua Ne tana aoknedii. 10:31 Puo kamdika kabol hin baline hemipkae ia balindeeka malonkae heoknediip. Hon malon balinonkae ia balindeekhea, kabol hinkae heoknediip, kali eede. 10:32 Taekhe, ia Yerusalem aip unemno wol unonipno, Yesus Ea hin unekhe, Ea kitki puonekot ia malon podakan wandiip. Taiphe, Yesus tan ikel hiongnenkae mum kukmut bali dio uno Ekel denon pukon kali eede. 10:33 Taen, Yesus tana, nupa Yerusalem aip ngin uno pa balinhuuphe, Allah ap hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae tan hona Kaka Miikia nganoknehiip. Taena, i tan kalin tame neoknehiip mina Hepa hoknup, kali neoknehiip. Putaena, Yahudi don dokae pukon Nea nganan dio wan eoknehiip. 10:34 Putaiphea, Yahudi don dokae tan aban tuna neonipno, ul tukan dakaneoknehiip. Putamo nong petleng tan nelmeneehonipno, niphe denoknehii. Puo, dingme wiikia Nea tiboknedii, kali eede. 10:35 Taekhe, Zebedeus miikia Yakobus hon e ningki Yohanes hon talen, Yesus pukon kali aediipa, kali eonki Guruo, nukalo kali heoknup mina Hep tana putaokneheep domteka, nua pinong yep, aediip. 10:36 Taiphe, Yesus tana, mina min pukon ipkalo pinong daklip min kapua putap eoknehii yoko? eede. 10:37 Taekhe, ikalo tana, Hepa dito dalo kitki heen, balinoknedeep dingmea nukaloa, kamaa Hep kukmo yingila kamaa Hep wakla yingila hipnon pukona putap eoknedeep, kali aediip. 10:38 Taiphe, Yesus tan ikalo pukon kali eedea, ipkalo kali neehiip mina ipkaloa lulom balinhiip. Oka Ne weoknehiiki kapua ipkalo hel weeni tep yoko? Hon Ne ok bup neoknehiipkia ipkalo hel ok bup eeni tep yoko? eede. 10:39 Taekhe, ikalo tana, neko, nukalo hela putaani tepkae, kali aediip. Taiphe, Yesus tana, neko, ok Ne weoknehiikia ipkaloa pen pukon weoknehiip puo, ok bup neon hel kauma tep ipkalo hela ok bup eoknediip. 10:40 Puo, ipkaloa Ne kukmo yingila hon Ne wakla yingila hon hipnon pukona Nea e-putap eeni tepki puo, Allah Ekel pinonga tan lipmo putap eoknede, eede. 10:41 Taekhe, Yesus hon manonkae dangolnena wenghenonipno, Yakobus hon Yohanes hon pukona pinong tala daka eediip. 10:42 Taiphe, Yesus tan i yum pukon weng dip een kali eedea, ipkaita kalkae. Bakon diopa Allah Weng lulomkae kaka daloki pemerintah heonkae tana i taop balikae pukon yambul bamkae tep hep ee hemip. Taen, i kaka dalo heonkae tana i taopkae pukona ngangmel heiphe, bamkae tana heme ee hemip. 10:43 Puo, ipkaita kauma tepa e-hemni. Puo, kaka dalo heonki tana dokae pukon heme eoknehee. 10:44 Minaki ea hin heen, balinokneheeki domteka, e tana yumkae pukon heme eoknehee. 10:45 Kaka Miiki hel, Nea kaka tan heme neon pukona e-talendii puo, Ne tana i dokae heme eon pukon talendii. Nea i diopkae tala hemon min dun bihaon pukona Ne kalhila eoknehii, kali eede. 10:46 Taen, Yesus tenakaita Yerikho aip talendiip. Aip kapu talen tibiphe, kaka diopa Yerikho aip koten, Yesus tenakait hon wandiip. Taiphe, kaka enila Bartimeus, hii talaki Timeus taki, ea wol til dimona hipno, hiwol nonemaa tep hemekhea, 10:47 Yesus Nazaret aipki talekhe, dokae tan kali aediip. Taiphe, Bartimeusa wenghenonekno, weng dalo tan Yesus pukon weng dip aedea, doo, Yesus, Daud Miikio, ne pukon diplop 10:48 Taekhe, diopkae tana, doo, hepa dimne! aediip. Taiphe puo, ea e-wenghende. Taena, ea mahon mahon tok diop tan pisno weng dalo tan, Daud Miikio, ne pukon Hepa diplop yolno 10:49 Putamekhe, Yesus Ea wol manona koten kali eedea, kaka kapua weng dip aani! eede. Taekhe, kaka hii talaki kapu pukon kali aediipa, hepo, pinong yep daklo tibe une. Ea hep pukon weng dip hea, aediip. 10:50 Taiphe, hii talaki ea men ding baliki dun bihaen hapetnek tibe Yesus bali wande. 10:51 Taekhe, kaka kapu pukon Yesus tan kalin tame aedea, Nea hep pukon mina heokne yoko? aede. Putaekhe, hii talaki tana, Bapa Guruo, ne hia yep hep nee, aede. 10:52 Taekhe, Yesus tan kali aedea, neko, hepa une. Hepa kal heen lipme neeheep min bena yep hep heehee, kali aede. Putaekhe, kaka kapua hia yepno Yesus hon mande.

Markus 11

11:1 Taekhe, Yesus tenakaita Yerusalem aip unemno wol wandiip. Yerusalem aip mep balia Betpage aip hon Betania aip hon abenong enila Zaitun bali unoa, E hon manonkae lao pukon hin unio eekhe, wandiip. 11:2 Kaka lao kapua Yesus tan kali eedea, doo, ipkaloa aip ula kape unoa, kuda kabeeki nong tan beemen kulonki atmoknehiip. Kuda kabe kapua kaka tana e-dio mane hemipki. 11:3 Ipkalo tana nong baakoten dio talni. Kuda kapua nong bamiphe, kaka tana mina heemno putamip yoko? Eiphea, doo, Tuhan tana kuda kabeeki kapea doknehee, kali aoknehiip. Taiphe, kaka tana hapetnek yepo nekhe, ipkaloa dun eoknehee, kali eede. 11:4 Taekhe, ikaloa unonipno ap yot wol dun demon ap balia kuda kabeeki bemeen kulonki atmendiip. 11:5 Taen, ikaloa nong bamiphea, puma balindiipkae tana, ipkaloa mina heemno kuda kabeeki tola mulandip yoko? eediip. 11:6 Taiphea, Yesus tan kali eehee tep mum ikalo tana kali eediip. 11:7 Putaiphe, i tana, Neko, pa dio uni, eediip. Taiphe, kuda kabeeki kapua Yesus bali dio unoniphea, men opkal ikia kuda kapu ding bali palokyediip. 11:8 Putaiphe, Yesusa ngin kuda ding bali hipnede. Taekhe, diopkae tana men opkal ikia wol bali palokyediip. Taiphe, makae tana akon palokia wan hakan dio talen, wol bali petdokyediip. 11:9 Putaena, kabol hin unipkae hon malon talipkae hon yum tana, Hosana, Hosana, nenonipno Yesus pukona nili aediip. (Hosana weng balbiton pukona, doo, petamon nupkaita yep hep ee nenediip.) Taen, i tana Allah enila tan talonkia Ea yep hep ae hemaa, 11:10 Allah tana nup umdopki Raja Daud hibil heen balindea haluk buon pukon yep hep aehee. Kaneka Hosana, nua dito kit hep eoknep! puonediip. 11:11 Putamiphe mum, Yesusa Yerusalem aip talenonekoa, Allah Ap himinde. Taen Allah ap til bali yum mina atmenonekno, olbekhe, Betania aip wandiip. 11:12 Putaakoho dameka, Betania aip koten, wol unonipnoa, Yesus Ea enon mina diplop tete aede. 11:13 Taekhe, kampa tan a enila ara tibendeeki kona atmena, lop pukon wan daatamende. Puo, Ea unonekno, a kapua kon mum lop hiton doki atmende. 11:14 Putaen, a kapu pukon Yesus tana, doo, hepa dito lop do tan mum balinoknedeep. Dokaea hep lopa e-dakan weoknediip, kali aede. Taekhe, Yesus hon manonkaea wenghendiip. 11:15 Taiphe, Yesus tenakaita Yerusalem aip talen, Allah Ap ia himindiip. Putaena, Allah ap til bali tan himediipkae pukon Yesus tana hilip eede. Taen, hiwol himonipno, balbimonkae ikait lelamo, himon min (meja) balbiten dingye bihap eede. Taena, ikait nal yalma himonkae bali hel hipnon min (kursi) balbiten dingye bihap eede. 11:16 Putap eenonekno, Yesus tana Allah ap til balia bungo dio tale unon pukona dito doo eede. 11:17 Taenonekno, Yesus tana, Allah Buku bali tan keek bookodea, Ne ap balia bakon bakon yumkae tana Allah hon mum weng depon bali, puone hemip. Puo, ipkait tana damang apa tep heenonipno, hek min donkae taka dio demonipno, weng depon apa tep heekohiip, kali eede. 11:18 Taekhe, Allah ap hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae tan hona wenghen, Yesus pukona alemno tamdiip. Puo, i dokaea Yesus tan kali ea weng pukon podakan, ia bamonediip. Kauma pukon ia Yesus alona podakan kotkodiip. 11:19 Putaiphe olbeka, Yesus hon E tenaa hon aip kapua koten wandiip. 11:20 Taakoho dameka, Yesus tenakaita haluk wol wandiip. Taena, ikait a ara hino Yesus tan batdokop aeheeki kapu a hipla tan pukne dake hiing hon maki yum pukneheekhe, atmendiip. 11:21 Taena, Petrusa a kapu pukni do tan Yesus puonehee mina kal heekode. Putaen Petrus tana, Bapa Guro, Hepa atme! Hep tan a ara bat dokop aeheepkia hihi pema puknehee, aede. 11:22 Taekhe, Yesus tan wenghen kali eedea, Allah Ea pen 11:23 Nea pen pukon wenga kali eokne, minaki tan abenong kape pukon nikwo okhit bali une, puonoknehee domteka, kaka kapua pinong lao daklo ua uanenon do tan putaoknenehee. Taekhe, abenong kapua pen pukon e tan kaldon tep mum nikwo unoknehee, kali eede. 11:24 Taen, Yesus tana, Nea pen pukon wenga mahon kali eokne. Ikaita pinong daklon mina Allah kali aenonipnoa, Ea pen pukon e-kotonki nek, putap eoknehee puonekot pinong yep dakliphea eoknehee, kali eede. 11:25 Putaen, Yesus tana, doo, ipa Allah kali aemnoa hin tana tala hep hee hemipkae hon weng depoknehiip. Taen, ipkaloa pinong mum tep heen, kapua lukye kotoknehiip. Taiphe, ip olki bali abi dinglaki tana ip tala heon mina okdokop eoknehee. 11:26 Ipkait e-putamoknehiip domteka, ip Olki abidinglaki tan hela ip tala min pukona e-dun bihap eoknehee. Yesus tan kali eede. 11:27 Taekhe, Yesus tenakaita Yerusalem aip haluk wandiip. Putaena, Allah ap himiniphe, Allah ap hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae hon Yahudi ngolkae hona Yesus bali talendiip. 11:28 Taena, Yesus pukon kali aediipa, doo, Hepa mina ngangmela tan kaema mina heme hemep yoko? Hon hemon kape pukona minaki tan heende yoko? aediip. 11:29 Taiphe, Yesus tana, kanek Nea ipkait pukon hel kalin tame eokne. Taikhe, ipa wenghen kali neoknip domteka, Ne tan hela ngangmel min neendeeki pukona kali eokne, eede. 11:30 Taena, Yohanes Pembaptis ok bume eonki tan ok bup eede kapua abi dingla hemon min edo kaka mum hemon min yoko? eede. 11:31 Taekhe, ia ikel mum weng dependiipa, doo, nup tana abi dingla hemon min aokneho domteka, kaneka mina pukon ipa Allah Weng kapua e-kal heen hemediip yoko? eoknaa. 11:32 Puo, nup tana, kaka mum hemon min puonokneho domteka, kaka tana nupa kolop eoknehiip, puonediip. Taena kaka yum tan Yohanes pukon ea pen pukon Allah Weng kalinka eonki pinong dakadiip. Kauma pukon i kaka dalokae kapua podakandiip. 11:33 Taekhe, ia pinong dakahonipno, Yesus pukon kali aediipa, maedo, nua lulom, aediip. Taiphe, Yesus tan hela, doo, kaneka Ne tan hel ngangmel min neendeeki enila e-kali eokne, kali eede.

Markus 12

12:1 Taen, Yesus tan ngot maki kali eedea, kaka maki tana anggur yonga heen miikode. Putaena, tum pila pakoo lupatenonekno, nong paen yon tan tilmekhe, bikoen ok dake unon pukon buka pakookode. Taen, ap yambulki hela yong kapu malionkae balinon pukonkia neekode. Putaena, yong kapu hemo malionkae lipyen, yong bali kolop een kam bali ea wande. 12:2 Taakodo, lop hitkode dingme e hon hemonki yong malionkae balia lop kan dio talon pukon une aekhe, wande. 12:3 Taekhe, yong malionkae tan hemonki kapua nganan nelme kolop aiphe, lopa kulon do tan wande. 12:4 Taiphe, yong hibilki talekhe, e hon hemonkia maki hel haluk dun paekhe, wande. Taekhe, yong malionkae kapu tana e hel nelmo abol bali beeng hep aenonipno, diop tan tala hep aena, kolop aediip. 12:5 Taiphe, kaka yong hibilki talekhe, e tana hemonki doki maki hel haluk mahon dun paede. Taekhe puo, kaka kapu hel i tana alip dende. Putaiphe puo, makaea haluk yong hibilki tan dun paek uniphe, makae nelme koten, makaea yendiip. 12:6 Taiphe, yong hibilki balia kaka maki mum e hona miikia malon dun paede. E tana, ne miiki pukon ia podakanonipno, wenghoknediip, puonede. 12:7 Taen, e miiki unekhe, yong malionkae tan weng dependiip, i tana, kaka kape e miikia puma. Balindeeka e tana yong hibilki heoknede. Kanek, nup tana dop alem! Taen, yonga nup hel tan hibil heokneho, puonediip. 12:8 Putaen, i tana nganan alip denekhea, yong pil dumla kalhila bihaakodiip. 12:9 Taenonekno, Yesus tana yong hibilki kapu pukona mina heoknehee yoko? Kali eede. Putaen, E tana, yong malionkae wan yoknehee. Taen, malionkae pukona yong bali dokae kolop eoknehee, kali eede. 12:10 Putaen, Yesus tana, Allah Buku bali weng kapu ipa e-kopkulo kal heekodiip yoko? Tum ap nenonkae tana tum koten, bihaakodiipki kapua dito mangop ap kulol kitki tep heekode. 12:11 Kape tana dito kit min heekode. Putaakodeekhe, atmendokaea dito podakan bamoonedo. Yesus tan puonede. 12:12 Taekhe, i Yahudi ngolkae hon Taurat weng dito kal heonkae hon Allah ap hemon dito dalokae hona, ngot kapu heen kali eekhe, ia kal heekodiip. Taena, ikait tan Yesusa nganemno tamdiip. Puo, pabalindiipkaea diop. Kauma pukon pono, kolop aen wandiip. 12:13 Parisikae makae hon Herodes tenakait makae hon pukon, ip tana Yesus bali uno dikip damni, eiphe wandiip. 12:14 Taiphe, ikaita Yesus bali talen kalin tame aediipa, Bapa Guro, Hepa pen pukonki, Hepa yumkae pukon mum tep eonki. Hepa dalokae hon kakokae hon yuma mum tep pinong daka eonki. Hon hepa Allah Weng tutum kalinka ee hemepki. Kauma pukon nua hep kalin tame heemno talup. Kaka daloki enila Kaisar pukon nu tana hiwol yep ban aon edo do yoko? aediip. 12:15 Putaiphe puo, ia pinong laokae kauma pukon Yesus Ea kal hep eede. Taen, E tana, mina pukon ipa kalin tame neip yoko? Kanek, ip tana hiwol dinara dio taliphe, Nea atmoknee, kali eede. 12:16 Taekhe, ia hiwol dio taliphe E tana, doo, epe kutua minaki yoko? Kamaki enila bookodiip yoko? eede. Taekhe, i tana, kapua Kaisar, aediip. 12:17 Taiphe, Yesus tana, kaneka Kaisar min domteka, Kaisar mum aani. Puo, Allah min domteka, Allah mum aani! eede. Taekhe, ikaita Yesus pukon podakan dito bamoonediip. 12:18 Taiphe, Sadukikae, ia dendiipkae pukona dito e-tiboknediip pinong daka hemipkaea, Yesus bali talen, kalin tame aediip. 12:19 I tana, Guruo, Musa tan nu pukon keek bookodea: piki denekhe, aboku halip tena do tan pabalinduukhea, dendeeki kapu ningki tana halipa doknede. Taekhe, ikalo tana tena paen dendeeki haluka buoknediip, puonede, aediip. 12:20 Taen, ia mahon kali aediipa, kaka e ningbelki petnenkae pabalindonipnoa, uopkia aboku dun tena paani do tana dende. 12:21 Taekhe, e ningki maki bangupki tana wanangkuu halip kapua dunde puo, e hela tena paani do tana dende. 12:22 Kauma tep mum kaka petnen kapu yum tana aboku makuu kapu mum dundiip puo, tena e-paedu. Putamdo, kaka yuma deniphea, u hela dendu. 12:23 Kaneka, kaka kapua tiboknediip dingmea ua minaki abokua heokneduu yoko? Kauma pukon kaka petnen yum tan aboku kauma mum dundiip nek, aediip. 12:24 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, Allah Buku hon Allah ngangmel hona ipa lulomkae. Kauma pukon ipa mok dame hemip. 12:25 Kaka denonkae tiboknediip dingmea ia wanang e-doknediip, puo Allah Baee malaikat tep mum heen balinoknediip. 12:26 I kaka dendiipkae tibon pukona Musa buku e-kopkulo pinong daka hemipkae yoko? Kaneka a yambulki bin bali tenede dingmea Allah tan Musa pukon kali aedea, Nea Allah Abraham pukon hon, Ishak pukon hon, Yakub pukon hona, Allah, aede. 12:27 Kaneka, Allah Ea dendiipkae pukona do puo, labaline hemipkae pukon Allah heekode. Nek, ipkaita dito mok mum damonkae, kali eede. 12:28 Taekhe, Taurat weng dito kal heonki maki tana Sadukikaea Yesus hon weng depiphe ea talen, Yesus tan weng kitki kalinka eekhe, wenghende. E tana, Hepo, Allah tan kali aede mina dito hin heon min kapua mina heon pukon yoko? aede. 12:29 Taekhe, Yesus tana, dito kabol hin kit wenga kaema: ip Israelkaeo, wenghen kulni! Tuhan nup Allah Ea Tuhan maki mumki. 12:30 Nek, ipkait tan Tuhan Allah pukona diplop yum tan hon, balinon yum tan hon, pinong daklon yum tan hon, ngangmel 12:31 Allah Weng kitki laokia kaema: ipkait hon balinonkae lao kapea dito kit kabol hin wenga puma. Weng doki yuma taop baliki mum, kali eede. 12:32 Taekhe, Taurat weng kal heonki kapu tana, neko, Guru, Hepa dito pen pukon kali neep. Nek, Allah Ea maki mumki, dokaea E tepkae ditoa do. 12:33 Kauma pukon diplop yum tan hon, pinong daklon yum tan hela dalo tan kit min. Kaneka, Allah pukon aen dungoon min yum hon, an heme aon min yum hona kapua yambul yepa min, kali aede. 12:34 Taurat weng dito kal heonki kapu tan weng kitki Yesusa kali aekhe, wenghende. Taena, Yesus tan haluk kali aedea, hepa Allah raja hibil heen balinona kama do hibil balinheepki, aede. Taekhe, yumkae tan Yesus haluk kalin tame aon pukona podakan, e-kali aediip. 12:35 Taiphe, Allah ap bali Yesus Ea mahon kalinka eede. E tana, Taurat weng dito kal heonkae tana mina min pukon Kristus Ea Daud miiki puone hemip yoko? 12:36 Allah Baee Roh Kudus tan Daud kali aekhe, keek bookode. E tana, Tuhan tana ne Olki pukon kali aedea, Ne etul kukmo yingila hipnephe, Ne tana hep apomkae dun hep yon taop bali paep eoknedii, puonede. 12:37 Daud ekel tan ne Tuhan pukon puonede. Kaneka, Daud ea miiki yoko? eede. Taekhe, puma balinhiipkae diopa wenghen dito pinong yep dakadiip. 12:38 Taiphe, Yesus tan mahon kali eedea, ikaita Taurat weng dito kal heonkae pukona kopkulni! Ia men opkal himitki mum ngul buonipno, himon (pasar) bali uniphe, kaka diopkae tan: yep mumo, Bapa, yep mumo, Bapa, eon pukon mum pinong yep daka hemipkae. 12:39 Taena, Allah ap bali hel ia hipnon min kitki bali hipnon pukon mum pinong yep daka hemipkae. Pesta hemon dingme hel ia kaka daloki dimona mum i hel hipno enon pukon mum pinong daka hemipkae. 12:40 Wanang halipkae min hel ia hek dundun nehemipkae. Hon kaka dokae tan atme een, pinong yep daka eon pukon mum diop tan Allah kalinka ae hemipkae. Putamdiiphea, Allah tan ikaita kupa eonekno, yoknede, kali eede. 12:41 Putaen, Allah aon min bali Yesusa hipnonekno, Allah aon min kulipkae pukon kopkade. Taekhe, kaka ihomkaea hiwola diop tan paediip. 12:42 Taiphe, wanang halip kakoku talen, u tana hiwol dito yambul lao mum paeduu. Hiwol yambul maki kapu tana e-hiiweeni tepki paeduu. 12:43 Taukhe, Yesus tan E hon manonkae pukon kali eedea, ipkait pen pukon mum kali ee, wanang halip kakoku kapea dito diop tan paep aehuu. Puo, kaka dokaea yambul min mum Allah pukona aenhiip. 12:44 I kaka dokaea bungo diopkae puo, yambul min mum paep aehiip. Wanangku kapu muma ua dito dalo min aenhuu. Yesus tan kali eede.

Markus 13

13:1 Taen, Allah Ap bali Yesusa kotekhe, E hon manonki maki tana, Bapa Guruo, daatame, tum kitki, ap hel kitki nek! aede. 13:2 Taekhe, Yesus tan kali aedea, ap kapua kitki kopkaheep yoko? Balindeekhe, tum kapea dakan mapa kukmut mapa kukmut heoknede, aede. 13:3 Taen, abenong Zaitun bali Yesus Ea wan hipno, dun Allah ap yingila ulapa heen hipnede. Taekhe, Petrus hon Yohanes hon Yakobus hon Andreas hon E bali talen kalin tame aediip. 13:4 I tana, Hepo, kali ee, mina dingme tan puoneheep mina putaoknede yoko? Mina min tan kukup eek, kop kuliphea, putaoknede yoko? aediip. 13:5 Taiphe Yesus tana, betni! Mok damonkae i wenga e-wenghen kulni! 13:6 Mok damonkaea diop tiboknediip. I tana, Nea Kristus, puonoknediip. Taiphe, ikait mok damon wenga kapu pukon diopkae tana pen pukon wenga pinong dakloknediip. 13:7 Kaka makae bilip wenghenonipno, e-poni. Diop biloknediip puo, kaka balinon dingme tungulkia kabol. 13:8 Bakon maki balinonkae hon bakon doki balinonkae hona biloknediip. Pemerintah makae hon pemerintah bakon dokae hona biloknediip. Bakon diop bali hel bim heoknede. Enon min hel bakon diop bali dedenoknede. Puo, bilon dingme hon bim dingme hon enon min dedenon dingme hona wanang tena kumdul bome hemaa tep min heme hemaa. 13:9 Kaneka, ip tan ip hel pukona pinong daklo betlo balini! Makae tan ipkait nganan nong daen, dalokae bali dio wa eenonipnoa ikait tan weng depe eoknediip. Taen, Allah ap til bali tan hela nelme eoknediip. Ne pukona kaka dalokae bali, gubernurkae hon rajakae hon bali ipkaita dio wa eiphe, pen pukon wenga ipkait tan kali eoknediip. 13:10 Puo, kabol hin tan bakon yuma Allah Weng yepa kalinka eoknediip. 13:11 Taiphe, ikait tana ipkait nganan kaka dalokae bali dio unoknediip dingmea, kabol hin tan mina min puonoknediip pukona e-pinong bilnoknediip puo, dingme kapua Allah tan kukup eekhea, kaldoknediip. Taen, ip tan mum wenga e-pakloknediip puo, Allah Baee kitki Roh Kudus tan ip bena weng pakloknehee. 13:12 Dingme kapua piki tan e ningki pukon hen hep aek talakae bali alon pukona dio wan eoknede. Taekhe, ningki tan hel piki pukon hen hep aekhe, talakae bali alon pukona dio wan eoknede. Olki tan hela e tena pukon hen hep aekhe, dio wan alonkae eoknede. Taena, tena tan hela e olki oku yon pukona dio wa eekhea, yoknediip. 13:13 Nek, Ne enila pukona yumkae tan ipkaita ngal eoknediip puo, nelme aip hela yep dimno balinoknedeeki ia Allah tan yep hep aoknede, kalinka eede. 13:14 Taen, Yesus tana, doonon bali talaki balinekhe atmenonipno, ip Yudea bakon balinonkaea pono, hapetnek talen unoknediip. (Ip buku kop kulonkaea pinong daklo kal heeni!) 13:15 Dingme kapua kaka apkon dingla balinonkia, e-dake ap himin bungoa dun unoknede. 13:16 Kaka yong heme homaakia menopkal tengkia wan dun dio unaano puo, koten hapetnek do bali unoknede. 13:17 Wanang tena kumdulkae hon tena muk dionkae hon pukona dingme kapua dito pinong bil kukun hep eoknede. 13:18 Dingme kapua nil heon dinga tan e-heon pukon Allah kali aani! 13:19 Dingme kapua kaka wanang tena yum diplop yol noknediip. Taiphe, kaka diop yiphe, denoknediip. Kabul hin Allah tan yum min hetmookode dingme tan taakodo, petamon hela kauma tep e-heekode. Balindeek hela haluk kauma tep mahon e-heoknede. 13:20 Allah tan dingme kapua hapetnek tuk e-heoknede domteka, kaka wanang tena yuma denoknediip. Puo, Allah tan ikait lipme eedeekae pukon dingme kapua tuk hep eoknede, kali eede. 13:21 Taen, Yesus tan, dingme kapu kaka tan ipkait pukon kali eoknediipa, daatamni! Kristusa pema balinhee edo Kristusa ulala ema balinhee, kali eiphe, weng kapua mok wenga nek, e-wenghani. 13:22 Edo kaka makae tana, Nea Kristus puonoknediip. Hon kaka makae tan hel nea nabi Allah Weng kali eonki puonekot, i tana kit min hon podaklon min hona hemoknediip. Putamiphea, kaka diopkaea pen pukon ia putamipono pinong dakloknediip. Taen, i tana mok dap eiphe, Allah heme aonkae hela i tan pen pukon puonip maedo, pinong dakloknediip puo, ipkaita tutum kal heoknediip. 13:23 Kape yuma heeni do tana Nea kali ee. Kauma nek, ipkait hel balinona betlo maliini! kali eede. 13:24 Taen, Yesus tana, dingme kapua kaka diop yip deniphe, yumkae diplop yolnona hihi heekhea, atona mimdopnekhe, ukol hel e-mooknede. Taekhe miiko hel abi bali tan dakan daoknediip. 13:25 Taiphe, abi bali balinon min yuma melpaklo bim tep heoknede. 13:26 Taekhe, mangol hil balinonkaea Kaka Miiki Ne ngangmel hon Ne kitoka hon ibin bali dakikhe, atmoknediip. 13:27 Taiphe, Ne Baee Malaikat dun paikhe, ia aton tibon bali hon aton dake unon bali hon aton palik palik bali hona unoknediip. Taena, bakon bakon yum bali Ne heme neediipkaea Malaikat tan dun deen, dio taloknediip, kali eede. 13:28 Putaen, Yesus tana, a ara ngot kali eokne. Nek, ipa wenghen kal heeni! A ara kapua tiben tangin pien, kon bapyekhe, ip tana teng dinga heoknehee puonekot kal heoknehiip. 13:29 Kauma tep Ne tan kalinka eehii mina hemekhe, ipa atmenonipno, Nea haluk talon dingmea hihi mep dien, yot bali talenhee, puonekot ipa kal heoknehiip. 13:30 Nek, weng kapea Nea pen pukon kali ee, dingme kapua ipkait labalinipkae deni do tana Ne kali eehii min kapu yuma heoknede. 13:31 Abi hon mangol hon yuma dedenoknede puo, Ne weng muma dito e-dedenoknede. Yesus tan kali eede. 13:32 Taen, Yesus tana, Ne talon dingmea yumkae lulom. Dingme hon aton hona nupa yuma lulom mum baline hemup. Malaikat edo Ne edo lulom! Puo, Allah nup Olki Ekel muma kalki. 13:33 Nek, Kali eehii min heoknede dingmea ipa lulomkae. Kauma pukon ipa dingme yuma malien betlo, balini! 13:34 Ne talon dingmea kaka kam wandomaaki talon tep heoknedii. Kaka kapua kam bali unaanoa, e-heme aonkae hemoknehiip mina kukmut kukmut kukup eenoneknoa, ap yot bali malionki pukon hel hepa dito heleen betle aena, kaka kapua wande. 13:35 Kaneka, ipkait pukon hela kauma tep heen kop kulni! Ap hibilki talona olbek tan edo labun til tan edo damek yingila nal wenghaniphe edo witil labun tan edo taloknehea ipa lulomkae. Kauma pukon ipa betlo balini. 13:36 Kaneka, Ea hapetnek ipa kal heon do tan hiiwok hep eekhe, ihenhiip talen atme eoknede. 13:37 Nek, ipkait pukon kalinka eehii min kapea yumkae pukon kali ee. Kauma pukon ipa hiiwok paon do tan kopkulni! eede.

Markus 14

14:1 Paskah dingme hon Roti e-nginonki enediip dinga hon heekhe, dingme lao kabol heeni do tana ngol mookodiip. Putaena, Allah ap hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae tan hona Yesus nganan deen alemno weng dependiip. 14:2 Taen, ikait tan puonediipa, doo, nup tana Paskah dingme tan nganokneho domteka, paskah pukon hemonkae tana nupkait pukon pinong tala dakloknehiip maedo, puonekota dingme kapu tan nganona kotkodiip. 14:3 Yesusa Betania aip balinekhe, Simon uhina kaka beeng tenom dakandeeki ap balia hipno enede. Taekhe, wanang makuu tana ok nenung bom kitkia okmil tumki maki tan buo talenduu. Minyak kapu enila pualam. Kapua hiwol dito diop tan hionki. Wanang kapu tana okmil bok dakan, ok kapua Yesus abol bali boo paeduu. 14:4 Taukhe, kaka pu balindiipkae makae tana pinong tala daklo, weng dependiip. I tana, doo, mina pukon minyak kapea damang tan mum boo paep ao yoko? 14:5 Minyak kape nupa hion domteka, hiwol 300 dinar duphe. Taenonupno, kakokae hiwol kapua euphe, neno weng deponipno, wanang kapua kupa uediip. 14:6 Taiphe, Yesus tana, doo, kolop uuni! Mina pukon ip tana kupa uip yoko? Ua Ne pukon yep min hep neehuu. 14:7 Ipkait bali kakokaea pabalinoknehiip. Taiphe, ipkait tan ia malip eoknehiip. Puo, nea ipkait hon muma e-balinoknediiki. 14:8 Wanang kape tan putaakohuu mina hihi hep neehuu. Nea denikhe, paon dingme pukona ua kabol tana minyak nenung bom yepkia boo paep neehuu. 14:9 Pen pukon wenga Ne tan kali paokne. Allah Weng kalinka eoknediip bali bakon yuma u heekohuu min pukona kalinka eoknediip. Taiphe, wenghoknediipkae tana u pukon pinong yep daklo, e-lukye kolop uoknediip. Yesus tan kali eede. 14:10 Yesus hon manonkae yuma hiongnen puo, hiongki Yudas Iskariot tana Allah Ap hemon dito dalokae bali Yesus nganan alon pukon wan weng depende. 14:11 Taekhe, ia wenghenonipno, pinong yep daklo, yep nek nua hiwola heokneho, aediip. Taiphe, Yudas tan Yesus nganon pukona mina heoknehii edono pinong dakade. 14:12 Kabol hinki dingme, roti e-nginonki dinga heekhe, domba Paskah pukonkia an hemediip. Dingme kapua Yesus hon mandiipkae tan Yesus pukon kalin tame aediipa, kopma tan nupa Paskah enon pukon ngol mookneho yoko? aediip. 14:13 Taiphe, Yesus tan kaka lao pukon kali eedea, ipkaloa wol uno, kaka okmil depenkoto taloknaaki dakanonipno, e hon ipkaita uni. 14:14 Taen, kaka kapua ap himinekhea, ipkalo hon maki ap himin kali aoknehiipa, nukalo Bapa Guru tana Ne hon Ne malionkae hona ap kopmaki tan Paskah enon mina enokneho yoko? Puonekhe, talup aoknehiip. 14:15 Taiphe, e tan ipkaloa ap dam hipla daloki kukup eoknehee. Ap kapua yum mina hihi yep heen, paediipki. Nek, ap kauma tan nupkait pukona enon min ngol mooni, eede. 14:16 Taekhe, ikalo tana aip kapu uno, Yesus tan kali eehee tep mum heekodiip. Ap kapua enon min Paskah enonkia hihi ngol mookodiip. 14:17 Taiphe, olbeka Yesus tenakait yuma ap kauma himindiip. 14:18 Taen, meja bali hipno enonipnoa, Yesus tan kali eede. E tana, ipo, kaka maki Ne hon la enupki tana Nea i dokae tan nganan non pukona kukup eoknaa, kali eede. 14:19 Taekhe, E hon manonkae ia pinong bil hep eekhe, kaka yuk yuk tan kalin tame aediipa ne tan maedo? aediip. 14:20 Taiphe, Yesus tan kali eedea, kaka hiongki ea Ne hon rotia ngulum maki bali tan ok buoknaaki. 14:21 Kaka kapu tana Kaka Miikia nganek aliphea, Allah Buku bali keek bookodiipki tep heoknede. Puo, Kaka Miiki non pukon kukup eokneheeki kapua e oku tana e-paep aeduu domteka, kapua yep, eede. 14:22 Taenonipno, Yesus tan roti dun depen, pinong yep daklo Allah kali aedea, ipkaito, weeni. Roti kapea Ne kalhila, eede. 14:23 Taena, okmil hel dun Allah kali aen eende. Taekhe, i yuma okmil dun ok kapua weekodiip. 14:24 Taiphe, Yesus tan okmil kapua depen kali eedea, ok kapea Ne yapia tep. Allah Weng okyanop heekodeeki bena Ne yapi duplokneheeki kapu tana kaka diopkae tala min ok dokop eedeekhea, yep balinoknediip. 14:25 Pen pukon Nea kali ee, Nea ok anggura mahon e-weoknedii puo, balindeekhe, Allah Raja hibil heek, balinon bali tan muma ok anggura haluk weoknedii, kali eede. 14:26 Taekhe, i yuma Allah baa pakakotenonipno, ap kapu koten, abenong Zaitun bali wandiip. 14:27 Putaen, Yesus tan kali eedea, Allah Buku tan puonedea, Nea domba malip eonki (gembala) alikhe, domba pono talan haman hamanpa unoknediip, puonede. Kauma tep mum ipkait yuma Ne pukon hel kolop neen unoknehiip. 14:28 Puo, denhiik tibe hep neekhea, hin tan Nea Galilea bali unoknehii. Putaakohiiphea, ipkaita malon aboknediip, kali eede. 14:29 Taekhe, Petrus tan Yesus kali aedea, doo, ikait yum kolop heoknehiip domteka, nea dito e-kolop heoknedii, aede. 14:30 Putaekhe, Yesus tan kali aedea, hepo, pen pukon damek yingila nal ayam imkia weng kal don tok laooki heeni do tana, hepa tok wii Ne pukona deeokneheepki, kali aede. 14:31 Taekhe, Petrus tan pisno kali aedea, doo, ne hel Hep hon maki noknehiip domteka, nea Hep pukona e-deeokneheeki, aede. Taekhe, Yesus tenakait i tangmal tan hel kauma tep mum kali aediip. 14:32 Taiphe, ia Getsemani bali talen, Yesus tan, ipa pema hipniphe, Nea Allah kalinka aokne, kali eede. 14:33 Taekhe, Petrus hon Yakobus hon Yohanes hona unonipno, Yesusa pinong bilno diplop yol hep aede. 14:34 Taekhe, ikait wii pukon kali eedea, doo, Nea diplop yol diop heekhe, deni tep hep nea nek, ipa pema balino malip neeni, kali eede. 14:35 Taen, ia kolop een, uno mangol bali dikbiten, hipno himtu mangol dien Allah kali aede. E tana, doo, putaani tep domteka, heoknaa mina dun kolop nee! Nek, Aetki, Hepa yum mina putaonki. 14:36 Kaneka, okmil kape dun dio une puo, kapua Nekel pinonga tana do, Hep hel pinonga tan mum hee, kali aede. 14:37 Taenonekno, Ea wanho talekhe, i wiia ihenhiip atme eede. Taena, Petrus pukon Yesus tan kali aedea, Simono, hepa ihenheep yoko? Aton (jam) maki pukon hepa e-hii bani tepki yoko? aede. 14:38 Taena, haluk i yum pukon kali eedea, ipa wok paon do tan dingme yum kopkulo, Allah kali aani. E-putamdonipnoa, tala hemoknediip. Kaka i pinong bali tana Allah kalinka aemno putame hemip puo, kalhila bamkae, kali eede. 14:39 Taenoneknoa, haluk wan hukaa kali aehee tep mum Allah kali aede. 14:40 Taena, haluk wanho talekhe, ihenhiip atme eede. Ikaita woka dito diop hep eede. Putaakoheek, kalin tame eekhe puo, weng do tan dimno balindiip. 14:41 Putaiphe, tok wiiki wanho talen kali eedea, doo, ipa mahon ngangi kulo ihenhiip mum yoko? Hihio! Petamona aton (jama) hihi hea. Nek, Kaka Miiki tala heme hemipkae pukon kukuoknaa. 14:42 Kaneka, tiben unip unem. Atmani, Ne pukon kukuoknaakia hihi puma talaa, kali eede. 14:43 Taekhe, Yudas, Yesus hon manonkae hiongkia, talende. E hona diopkae parang himitki hon atuk daloki hon depen talendiip. Allah Ap hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae hon Yahudi ngolkae hon ia talendiip. 14:44 Yesus pukon kukup eonaaki enila Yudas tana e hon talipkae pukon hin kukmo bop eedea, doo, ne tan bup paep aoknehiiki kapua Ea nganan alon pukon dio unoknehiipkia puma, eede. 14:45 Taekhe, Yudasa talen, Yesus dimona hapetnek uno kali aedea, e tana, Bapa Guruo, aena, wan bup paep aede. 14:46 Taekhe, i tana Yesusa nganandiip. 14:47 Taiphea, kaka maki tana parang himitki tupan, Allah ap hemon dito daloki pukon ban hemonki hiongkala haka aede. 14:48 Taekhe, Yesus tan kali eedea, doo, ipa mina pukon parang himitki hon atuk hona dio talen, nganan noknip yoko? Nea heki nek, nemno yoko? 14:49 Nea dingme yum ipkait hon balinon balia Allah Ap bali E Wenga kalinka ee hemeeki puo, ipkait tana e-nganandiip. Kaneka, Allah Buku bali keek bookodiip mina pen pukon hihi heoknaa, eede. 14:50 Taekhe, Yesus hon mandiipkae yuma kolop aen, pono melpakan wandiip. 14:51 Taiphe, kaka maki, ea men maki mum e kalhil bali lupatkoheekia talende. Taekhe, i tan nganan alemno taakodiip. 14:52 Puo, kaka kapua men lupatkoheeki depen nguliphea, men kapu koten, hapetnek pono melpakan wande. 14:53 Taekhe, Allah ap hemon dito dalokae yum hon ngolkae hon Taurat weng dito kal heonkae hon hin tana ia Allah hemon dito daloki apa dun deen, balinip balia Yesusa nganan dio wandiip. 14:54 Taiphe, Petrusa malon Yesus dio unip bali hakwo uno, Allah hemon dito daloki ap tila himinde. Taen, ea Yesus dio wan paen betlipkae bali hipno atenede. 14:55 Putaekhe, Allah Ap hemon dito dalokae hon dun deekodiipkae yum tana Yesus alemno pinong yep dakadiip. Taena, ia Yesus tala heon min pukon pimkulo weng dependiip puo, donek e-kal heekodiip. 14:56 Taen, diopkae tana Yesus pukon mok mum damediip. Putaen, i tana weng pen pukonkia e-kalindiip. Puo, i yum tana mum tep kukmut kukmut mok min mum kali eediip. 14:57 Taiphe, kaka makae tan hel ngin eten kauma tep mum mok dame aediip. 14:58 I tana, doo, nua Yesus Ekel wenga kal heekodo. E tana, Allah Ap kapea kaka etul tan neekodiipki puo, Ne tan dakloknehii. 14:59 Taenonikno, dingme wii tan mum etul do tan nenoknedii puonedeeki, nediip. Puo, ikaita weng mum tep e-paklonipno, mok mum damediip. 14:60 Putamiphe, Allah Ap dito daloki tibe i ngung til bali eten, Yesus pukon kali aede. E tana, Hepa e-weng pakaheep yoko? Kaneka, ikait tan kali heehiip min pukon mina min Hep tana kali eoknep yoko? aede. 14:61 Taekhe, Yesus Ea dimnon mum balinde. Putaekhe, Allah Ap hemon dito daloki tan haluk kali aedea, kanek, Hepa Kristus, Allah Dito Yepki E Miikia maedo? aede. 14:62 Taekhe, Yesus tana, neko, Nea kaumaki. Balindeekhea, dito Ngangmelki kukmo yingila hipnekhe, ipa atmoknediip. Hon Kaka Miiki hel ibin bali daekhe, atmoknediip, kali aede. 14:63 Taekhe, Allah Ap hemon dito daloki ea men opkal kakanonekno, E tana, doo, mina min kaka kapea tala mina mahon pimkuloknup yoko? eede. 14:64 Taena, hihi! E pea Allah pukon mok damonekno, weng tala pakahee, ipa hihi wenghenhiip. Kaneka, ipkaita mina pinong daklip yoko? eede. 14:65 Taena, i makae tan ul tukyok aen, hii anglep aenonipno, etul tan nelme aediip. Taenonipno, i tana, doo, minaki tan hen puklaa yoko? kali ee! aenediip. Putamiphea, betlipkae tan hela diop tan nelme aediip. 14:66 Putamiphe, Petrus ea ap dimona pabalinekhe, Allah Ap hemon dito daloki pukon heme aonkua talenduu. 14:67 Taen, Petrus ea atenekhe, atmen kopka aeduu. Putaen, u tana, doo, hepa Yesus Nazaret aipki hon mandeepki, aedu. 14:68 Taukhe puo, Petrus ea deekode. Taen, e tana, doo, kup puoneep mina ne lulomki, uede. 14:69 Taen, ea yot dimona unekhe, ayam imkia weng kaldek wenghende. Taekhea, wanang puma balinipkae pukona kali eedua, doo, kaka kapea Yesus tenaa uma, eeduu. 14:70 Taukhe puo, Petrus tana haluk deekode. Taekhe, pabalinipkae tan hel haluk Petrus pukon kali aediipa, doo, pen pukon hepa Yesus tenaa, Galilea bakonki, aediip. 14:71 Taiphe, Petrusa alut dokyen, weng talaki tan kali eede. E tana, doo, kaka kalinka neehiipki kapu ea ne lulomki, kali eede. 14:72 Taekhe, nal ayam kapua tok laoki weng kal dekhea ea wenghende. Putaekhe, Yesus Ea hin pa tan kali aedea, doo, nal ayam wenga tok laoki weng kaldani do tan hepa Ne pukon tok wii deen kolop neokneheep, aede. Kali aede min kapua Petrusa kal heekode. Taenoneknoa, Petrusa diplop yol hep aekhe, amede.

Markus 15

15:1 Taakoheek, dameka mimdop bamlekhea, Allah ap Hemon dito dalokae hon ngolkae hon Taurat weng dito kal heonkae hona dun deen weng dependiip. Putamiphe, i dokae tana Yesus nong dap aenonipno, kaka daloki enila Pilatus bali dio wandiip. 15:2 Taiphe, Pilatus tan Yesus pukon kalin tame aedea, Hepa pen pukon Yahudi donkae pukon raja kaka daloki yoko? aede. Taekhe, Yesus tana, neko, pen pukon kali neep, aede. 15:3 Putaekhe, Allah ap hemon dito dalokae tan Yesus pukona dito diop tan mok dame aediip. 15:4 Putamiphe, Pilatus tan haluk kalin tame aedea, Hepa weng do tan dimno balinep yoko? I tan diop min kali heip, e-wenghep yoko? aede. 15:5 Taekhe puo, Yesus tan mahon e-kali aede. Kauma pukona Pilatus ea podakan bamoonede. 15:6 Paskah dingme kol yum pukona kaka bui ap paep aedomipkia nop aiphe, Pilatus tana dun dum paep eenede. 15:7 Dingme kapu pemerintah tana kaka alomipkae nganan bui ap paep eenediip. 15:8 Putamdiiphea, kaka maki enila Barabas, ea bui ap paiphe, balinde. Putaakodiiphe, kaka dun deekodiipkae tana putamdiip tep heon pukon Pilatus ap uno nop aediip. Taen, i tana Pilatus pukon uhin putame hemip tepa kamdik hela putaoknep yoko? aediip. 15:9 Taiphe, Pilatus tan kali eedea, kanek, nea mina heokne? Yahudi donkae raja dun dum paep aokne yoko? eede. 15:10 Taen, Allah ap hemon dito dalokae tan mum Yesus Ekel kit hemona mok ween, nganan dio talendiip, puonekot Pilatus ea kal hep eede. 15:11 Taekhe, Allah ap hemon dito dalokae tana i dun deekodiipkae pukona, doo, Barabas dun dum paep aani, nekot pis eediip. Taiphe, i tan Pilatus pukona kali aediip. 15:12 Putaiphe, Pilatus tan ikait pukon kalin tame eedea, kaneka, ip Yahudi donkae nu Raja puone hemipki, E pukona nea mina hep aoknee yoko? eede. 15:13 Taekhe, ia weng dalo tana, doo, Ea a bali paen alon mum! puonediip. 15:14 Taiphe, Pilatus tana, kanek, Ea mina min tala hemede yoko? eede. Taekhe, i tana mahon weng dalo tan kabino puonediipa, doo, Ea a bali paen alon mum! nediip. 15:15 Putamiphea, Pilatus tan ia pinong yep daklon pukona Barabas dun dum paep aede. Taen, Pilatus tana e hemonkae pukona, doo, kaneka Yesusa nong petleng tan nelmo, dio wan a bali paen alni, kali eede. 15:16 Taekhe, kaka ebonkae tan Yesusa Pilatus aip koten, dio unon pukona i lakon dokae wengdip eiphe, dun deekodiip. 15:17 Taiphe, i tana men biiki puo, nendel tep himitki Yesusa ngul bup aediip. Putaen, Yesusa abol bali bang nong lik lupate wiien, dak bup aediip. 15:18 Taen, i tana, yep mum Yahudi donkae rajao, nediip. 15:19 Putaen, ia dikbiten hipno, atuk tan abol bali nelmo ul tukan daka aononipno, leton tep nediip. 15:20 Taenonipnoa, men nendel tep himitki kapua ngulkoten, haluk Ekel men opkala ngul bup aenediip. Putaenonipno, a dun aiphe, alon balia dio wande. 15:21 Taekhe, i yum wol uniphea, kaka bupki wol talendeeki, maki enila Simon ea Kirene aipki, Aleksander hon Rufus hon ikalo olki. Kaka kapua wol dakanonipno, ebonkae tan pis aediipa, hep tan kaka kape a dun dio une! aediip. 15:22 Taiphe, pom enila Golgota, weng balbiton mum tepa abol kulol pom, kauma Yesus a Simon tan dio wan paede. 15:23 Taekhe, i tana nong lop oka, obat tepki enila mur, Yesusa weon pukon kuku tame aediip puo, Yesusa e-dun weekode. 15:24 Putaekhe, a bali paen, bing moen anonipno, a kapua dun moo paediip. Taen, Yesus mena don pukon ia tumlop kan lehongyen dundiip. 15:25 Taakohiiphe daek, aton tibekhe aton tiiki (jam sembilan) witilabun i tan Yesusa andiip. 15:26 Taena, Yesus a ding bali keek bookodiip wenga: Yahudi donkae raja, puonekot boen paediip. 15:27 Putaen, kaka hek minkae lao hela Yesus hon mum tep yendiip. 15:28 Taen, kama Yesus kukmo yingila kama wakla yingila heen, paediip. 15:29 Taiphe, kaka wol mandiipkae tana himtu dikmen daklo weng talaki kalinka aediipa, doo, Hep tan puonedeepa dingme wii tan mum ap dakan neoknedii, puonedeepki. 15:30 Kanek, Hep hela a bali koten, dake yep baline nenonipno, halop dame aediip. 15:31 Taiphe, Allah hemon dito dalokae hon Taurat weng dito kal heonkae tan hela aban tuna aediip. Taen, i tana, dokae yep hep eedeeki puo, Ekel pukona e-yep heen balinaa. 15:32 Ea Kristus, Israelkae raja domteka, a bali koten daekhe, nupa atmen kal heen, heme auphe, nenonipno halop damo aban tuna aediip. Putamiphea, Yesus hon yendiipkae lao tan hela mum tep halop dame aediip. 15:33 Taiphe, aton til jam dua belas, mimdopnede. Israel bakon yum bali mindopnon mum balindiip. Taakoho, olben muma jam tiga sore heen olbekhe, atona haluk mookode. 15:34 Taakoheek, jam tiga olbeka, Yesus Ea weng dalo tan puonedea, Eloi, Eloi lama sabachtani, kali aede. Weng kapu balbiton pukona, Ne Allah, Ne Allah, mina pukon Hepa kolop neeheep yoko? aede. 15:35 Taekhe, puma balinipkae makae tan puonediipa, doo, wenghen kulni! Ea Elia pukon weng dip aehee, nediip. 15:36 Taiphe, kaka maki tana hapetnek ok atul wan dun atuk bali tan tabiena Yesus weon pukon aende. Taenonekno, e tana, nupa mehoknup, Elia tana talen a bali tan dakan dio dake paep aoknehee maedo? puonede. 15:37 Taekhe, Yesusa weng dalo tan ngaak damonekno dende. 15:38 Putaekhe, Allah Ap bali yot ngoen men himin daklo, ngimendiipkia damla tan bikoen, dake apil dimona daken lao heekode. 15:39 Putaekhe, ebonkaea denga wii topa tiinen ngaama (l00 kae) abolki tana Yesus pukon kopka aonekno, e tana, pen pukon kaka kapea Ea Allah Miiki, puonede. 15:40 Taekhe, wanang makae hela denaa bali puma kopkulo balindiip. Wanang kapu i enila makua Maria Magdalena hon makua Maria Yakobus hon ningki Yoses hon ikalo okua hon wanang maku enila Salome. Wanang wii kauma Yesus pukon kopka aonipno, balindiip. 15:41 Nek, hin Yesusa Galilea bakon balinde dingmea i wanang E hon mandiipkae, wanang kapu makae ia Yesus hon Yerusalem aip bali ngindiipkae. 15:42 Dameka, hari Sabat dingme kauma pukon olbek tan domba meoki yen hememno, dio deekodiip. 15:43 Dingme kapua Yusuf, Armatea aipki ea talende. Kaka Yahudi donkae pukon ngolki, e pukon diopkae tan pinong yep daka aediipki. Ea Allah Raja hibil heon dingme pukon mehonki, kapu ea ponon do tan Pilatus bali Yesus kalhila dun dio unon pukon wan kalin tame aede. 15:44 Taekhe, Pilatus ea Yesusa hihi denhee puonekhea, dito podakande. Taen, e tana ebonkae abolki weng dip aek talekhe, Pilatus tan kalin tame aedea, hepo, pen pukon Yesusa hihi denaa yoko? aede. 15:45 Taekhe, nek, pen pukon denhee, kali aede. Putaekhe, Yusuf pukon Pilatus tana, pen pukon denaa domteka, kalhila yep wan pa doknep, aede. Putaekhea, Yusuf ea wan men kol kitki hiikode. 15:46 Taenonekno, Yusuf tana Yesus kalhil dun dio dake hil paede. Taen, men bali paen angeten, tum yot bali buo wan paede. Putaena, tum yot mipyon pukona tum dito daloki boliyen dio tale mipyede. 15:47 Taekhe, Maria Magdalena hon Yoses oku Maria hon ikaloa Yesus paip bali kopkulo balindiip.

Markus 16

16:1 Sabat dingme olbekhe, Maria Magdalena hon Yakobus oku Maria hon Salome hon ikaita angel min yelnedeeki, nenung bom dito yepki Yesus kalhil bali paon pukona wan hiikodiip. 16:2 Putaakoho, dameka hari Minggu, kabol hinki dingmea aton moukhe, tum yot paehiip bali wandiip. 16:3 Taen, ikaita wol uno weng dependiipa, kama tum daloki yot bali ngookohiipki kapea bolii heleeoknehee yoko? neno weng dependiip. 16:4 Puo, talen atmendiipa tum dito daloki kapua ekel tan dun heleekoheek atmendiip. 16:5 Putaakoheeka, tum yot kapu himinonipno, kaka kabeeki hipla yingila hipneheek atmendiip. Kaka kapua men kolki ngul buukodeeki hipneheek, atmen wanang kapua podakandiip. 16:6 Taiphe, kabeeki kapu tan kali eedea doo, e-poni! Yesus Nasaret aipki atalmon bali denheeki pukon ipa pimkahiip puo, Ea pema do. Ea hihi tibenhee. Paehiip bali pea ipa kop kulni! 16:7 Taenonipno, ip tana wan E hon mandiipkae Petrus taka wan kali eeni, Yesus Ea hin tan Galilea bakon unoknehee. Taekhe, ipa malon Galilea bakon unoknehiip. Taena, puma kali eede tep mum atme aoknehiip, kali eeni. Malaikat tana wanang kapu pukon kali eede. 16:8 Taekhe, wanang kapua tum yot koten, dum uno melpakan wandiip. Ia kulola okhang hep eek, pono pinong bilno e-weng pakadiip. 16:9 Kabol hinki dingme, Hari Minggu, witil labun tan Yesusa Maria Magdalena bali wan E kalhila kukup uede. 16:10 Uhina wanangku kapua baee talaki petnen tan depe uediiphea, Yesus tan hilip uedeeku. Yesus tan E kalhila kukup uekhe, u tana E hon mandiipkae ia diplop yolno amehiiphea, wan kali eeduu. 16:11 U tana, doo, Ea yep balinekhe, nea atme aehii, kali eeduu. Taukhe, ia wenghenonipno, mok maedo pen pukona doono pinong dakadiip. 16:12 Taiphe, Yesus hon mandiipkae lao wol uniphe, Yesusa kalhil kukmut tep heen, puma talen ikalo hon mano E kalhila kukup eede. 16:13 Taena, i dokae hel wan kali eiphe, i tana mok maedo pen pukona doono pinong dakadiip. 16:14 Taakohiiphe, kumnenkae hipno eniphe, Yesusa talende. Ikait pinonga kukun hep eehee pukon hon Yesus wenga e-kal heen, hemehiip pukon hon E kalhil okyanopki atme aehiipkae tan kali eehiip min e-kal heekohiip pukon hona kupa eede. 16:15 Taen, Yesus tana, bakon bakon yum bali kaka yum pukon Allah Weng yepa wan kalinka eeni. 16:16 Taiphe, Allah Weng pukona pen pukon pinong daklo kal heen hemiphea, ok bup eiphe, Allah tana yep hep eoknede. Puo, Allah Wenga wenghen pen pukona doono pinong daklo e-kal heen lipmonkae Allah tana dito tala hep eoknede. Puo, ikait lipme neoknediipkaea kit min hemoknediip. 16:17 Ikait tana Ne enila ben baee talaki hilimo, ia weng okyanopki pakloknediip. 16:18 Ia awot himitki depen edo ok atul ween hela yol e-hep eoknede. Taekhe, i tan enendopkae pukon etul paiphea, yep noknediip, kali eede. 16:19 Taen, Tuhan Yesus tan E tenaa kali eekhe, abi dingla Allah tana dun dio ngin wande. Taekhe, Ea Allah etul kukmooki yingila hipnede. 16:20 Taekhe, Yesus hon mandiipkae ia pahik yum wan Allah Wenga kalinka eediip. Taiphe, Tuhan Yesus hela ikait hon wan hemede. Hon dokae kukup eon pukona Yesus tan ikait ben kit mina hemede.

Lukas 1

1:1 Diopkae tan Yesus kit hemede mina tutum keek bookodiiphea nua pen pukon pinong daka hemup. 1:2 Yesus hon mandiipkae tana Yesus kit hemede min kopkadonipno, i tan hela Yesus ngota kalinka ee hemip. 1:3 Taakodiiphe, ne tan hela Yesus kit hemede mina tutum keek bop heon pukona pinong yep dakahii. Nek, Teofiluso, hepa kaka yepki. Nea Yesus paedu ngota hon Yesus kit hemede min hona tutum kal heekodii. 1:4 Nek, uhin hepa Yesus ngota wenghendeep puo, dito tutum pen pukon kal heon pukona keek bop heokne. 1:5 Herodes ea Yudea bakon pukon raja heen balinde dingmea Allah ap hemonki maki enila Zakharia pabalinde. E hel Allah ap hemonkae tenakait enila Abiakae hon mum tepki. E aboku enila Elisabet. U umdopki uhinki enila Harun. 1:6 Zakharia hon Elisabet hona ikaloa yep mum balino Allah pukon hemediip. Allah Weng yuma kal heenonipnoa wol tutum mandiip, tala e-hemediip 1:7 puo, Elisabet ua tena donukhe, ikaloa tena do tan mum balindo litopnediip. 1:8 Taen, Zakharia tenakait enila Abiakae tana Allah ap wan hemediip. 1:9 Putaiphe, Zakharia hel unekhea, tumlop kan lehongyen ikait tana Zakharia lipip aediip. Taiphea, Zakharia tana Allah ap til himinonekno, Allah hilbom kit mina dungookode. 1:10 Taekhe, Israelkaea Allah ap dumla mupyedeekohiiphe, Zakharia tana dungoekhe, i tana Allah kali aediip. 1:11 Putaiphe, Zakharia balia malaikat pukon Tuhan tana, uneo, aekhe dakende. Taen, Allah hilbom kit min dungloa balia Zakharia etul kukmoki balia etkode. 1:12 Taekhe, Zakharia tana atme aenonekno, podakan pinong bil hep aede. 1:13 Taekhe, malaikat tan kali aedea, doo, Zakharia e-pone. Hep Allah kali aedeep mina Ea wenghende. Nek, hep aboku Elisabet tana tena kaaki paoknedu. Tena kapu paukhea, hep tana enila Yohanes pelep aoknedeep. 1:14 Tena paukhe, e dito pinong yep mum dakloknede hon dokae tan hela tena kapu paon pukon pinong yep mum daka eoknediip. 1:15 Taiphe, ip tena paoknediipki kapu tana Allah pukon dito yep hemoknede. E tana ok anggur hon ok atulki hona dito e-weoknede. E oku tena paep aukhe, Allah Baeea e diplop til himinoknede. 1:16 Taekhe, ea kalenonekno, Israelkae kalinka eekhea, diopkae tana wenghen, tala min koten, Tuhan mum heme aoknediip. 1:17 Ipkalo tena paoknediipki tana wol hin manekhea, Tuhan Allah Ea malon manoknede. Ipkalo taki kapu ea tibenonekno, pumon nabi enila Elia tep heen, Allah Baee bena ngangmel diop tana hemoknede. Taekhe, kaka taumkae tana i tena pukona diplop yol hep eoknede. Hon Allah Weng kotkodiipkaea haluk yep mum balinoknediip. Nek, hep taki kapu tana balbim eoknede. Taekhe, ikaita Tuhan talon pukon ngol moen mehoknediip, kali aede. 1:18 Taekhe, Zakharia tan malaikat pukon kali aedea, doo, mina heen kapea pen pukon kal heoknehii yoko? Nea litopnedii hon ne aboku u hel hihi litopneduu, kali aede. 1:19 Taekhe, malaikat tan Zakharia pukon kali aedea, doo, nea Gabriel, nea Allah dimona baline hemeeki. Allah tan, hepa uno weng yep kali ae, puonkhe, nea talenhi. 1:20 Ne kalde wenga e-hemeheep. Kauma pukon hepa weng paklon do tan dimnon mum balnoknedeep. Taakodephe, mina dingme tan ne kali heehi mina hihi, dingme kauma haluk weng pakloknedeep, kali aede. 1:21 Taekhe, i dumla dun deen Zakharia pukon mehediipkae tan mina pukon Allah ap tila mum dalo tan balinhee yokono, pinong bil hep eede. 1:22 Tamiphea, Zakharia ea Allah ap koten dumla talen weng do tan mum balinde. Taekhe, ikaita pinong dakadiip, Zakharia ea Allah ap bali enipki tep min atmaa maedo pinong dakadiip. Taiphe, Zakharia tan weng dono dum tiben e etul tan weng paklon pukon kukup eede. 1:23 Taenonekno, ea Allah ap til hemon yuma hihi heen, ekel aip haluk wan balinde. 1:24 Taakoheekhe, e aboku enila Elisabeta tena kumdul nedu. Taena ua ukol elnen pukona ap tila mum balinduu. 1:25 Dingme kapu u tan pinong dakadua, doo, nea tena paani do tan balnikhe, i dokae tana ne pukon ua wanang talaku maedo pinong daka neadiiphe puo, Allah tan mum yep hep neede puonekot, pinong yep dakaduu. 1:26 Taen, ua ukol bangupki tena kumdul balinukhe, Allah tana malaikat enila Gabriel pukona, bakon enila Galilea bakon, aip enila Nazaret aip bali, une aekhe, dakende. 1:27 Kaka maki enila Yusuf pabalinde. E umdopki enila Daud. Yusuf ea wanang yepku, kabeeku, enila Maria weng dude. Maria ua yepku, putepatepa doku, u balia malaikat Gabriel tana dakende. 1:28 Taen, kali uedea, doo, yep mumo! Allah tana yep hep hea. Tuhan kup hona balinomaaki, kali uede. 1:29 Taekhe, ua malaikat weng pukona pinong bil hep uede. Taen, ua e wenga mina min pukon kali nea puonekot pinong dakaduu. 1:30 Taukhe, malaikat tan kali uedea, doo, Mariao, ponona do. Allah tana kopka heonekno, pinong yep dakade. 1:31 Nek, kup tana tena kumdul hep heekhe, tena kaaki paoknedeep. Taenonepno, enila Yesus pelep aoknedeep. 1:32 Tena kapu paephe, kalenoneknoa, Ea kitki heoknede. E enila hela Dito Daloki Miikia ben kuloknediip. E umdopki enila Daud, raja balinde tep Tuhan Allah tana aoknede. 1:33 Taekhe, E Yakub tan kan unonkae yum pukona raja dito daloki balinoknede. Epu raja heen balinona e-dedenoknede, kali uede. 1:34 Taekhe, u tan malaikat pukon kali aedua, doo, mina hee putaoknehe yoko? Nea kabeekuu, kali aeduu. 1:35 Taukhe, malaikat tan kali uedea, doo, Allah Baee tana kup hon balinoknehee. Dito Dalo ngangmelki tana kup hon balinoknehee. Taekhe, kup tena paoknedeepkia dangdong doki enila Allah Miiki neno ben kuloknediip. 1:36 Nek, kup engku enila Elisabeta ua litopno tena kumdul nedu. Pumona ua tena doku puonediip puo, petamon ua tena kumdula ukol bangupki heekohe. 1:37 Allah Ea yum mina putaon mumki, kali uede. 1:38 Taekhe, u tana, doo, nea Tuhan ban hemonku, hep weng kali neepkia putaoknehee nea pinong yep dakle, kali aedu. Taukhe, malaikata koten ngin wande. 1:39 Taekhe, Maria ua tiben, hapetnek Yudea bakon abenong bali dake wandu. Taen, ua Zakharia ap himinukhe, Elisabet hon ikaloa yaanenediip. 1:40 Maria tan yep mumo puonukhea, 1:41 Elisabeta wenghuk, u kumdul balia tena mel pakade. Taekhe, Allah Baeea Elisabet til balia himin ngong pande. 1:42 Putaekhe, Elisabet weng dalo tan pakadua, doo, Allah tana wanang dokae tepa do puo, dito yep hep heehe. Nek, tena paoknedeepki hela dito yep hep aehe. 1:43 Mina pukon ne Tuhan okua ne bali talenhuu yoko? 1:44 Kauma nek, kup tana yep mumo puonephe, nea wenghikhea, ne kumdul balia tena ea pinong yep dakalo bilaa. 1:45 Tuhan tana balindeek heon mina kali heekhe, kup tana pen pukon putaoknehee pinong dakaheep, kauma pukon Allah tana yep hep heehee, kali uedu. 1:46 Taukhea, Maria tan weng pakadua, doo, Allah Tuhan Ea kitki nea pinong daklee. 1:47 Allah tana yep depe nea kauma pukon ne diplop til bali 1:48 Nea Allah heme ae hemeeku puo, wanang kitku e-balnikhea, Allah tana malip neede. Ne pukon Allah tana pinong yep daklekhe, dokae yum tan hela, doo, ua Allah tana yep hep uehee. 1:49 Allah Ngangmelki tan ne pukon dalo min putaakohee, kapua Allah enila maki hela enila Dito Yep Mum Ok Dokop Eonki. 1:50 Minakae tan Allah pukon pono baliniphea, E tana yep hep ee hemaa. Uhin tibendiipkae pukon edo malon tiboknediipkae pukon hel mum tep yep hep eonki. 1:51 E tabel ngangmelki tana kit mina hemede. Minakae tana i diplop til bali tan pinong dalono baliniphe, E tana hilii bihap eede. 1:52 Dalo kit rajakae heen baliniphea, E tan yambul hep eede. Yambul balinhiipkae pukon E tana dalo hep eede. 1:53 Minakae enon min kako heekhe, denitepkae pukona Allah tana yep mina eende. 1:54 Ihomkae pukona eon do tan hilii bihap eede. Israel kaka Allah heme aonkae pukona yep hep een, lukye kolop eon do tan malien dakan hiklip eede. 1:55 Uhina Allah tan Abraham hon Abraham tenaa hon nu umdipki pukon hona balindeek dingme yum pukona yep hep eoknedii, kali eede. Maria tana Elisabet pukon kali ueduu. 1:56 Taen, Maria ua Elisabet hon ukol wii balindoa haluk ukel aip ngin wandu. 1:57 Taukhe, tena paon dinga hihi heekhe, Elisabeta tena kaaki paedu. 1:58 Putaukhe, Elisabet lakon hon u don mabinkae hona wenghen pinong yep dakadiip. Allah tana dito yep hep uede, kauma pukon Elisabet hon ikaita pinong yep dakadiip. 1:59 Taakohiip, tena paehuuk dingme pahiki heekhe, i tana tena kapu we kal hakan, kukmii heon pukona talendiip. Taen, ikait pinong dakadiipa tena olki enila Zakharia ekel tan tena enila pelep aoknehee pinong dakadiip. 1:60 Taen, ia weng depiphe, Elisabet tana, doo, kotni! Ne tenaa kape enila Yohanes mum pelep aoknup, kali eeduu. 1:61 Taukhe, ikait tana, kaneka ipkalo don mabin yuma enila Yohanes dona mum nek yoko? kali uediip. 1:62 Taenonipno, i tana Zakharia ikait bali talon pukon etul dikii dokop aip talekhe, kalin tame aediipa, doo, hep tena pukon enila minaki pelep aoknep yoko? aediip. 1:63 Taiphe, Zakharia tana a baklon keek bomon min dio talon pukon etul dikii dokyede. Putaek dio taliphea, e tan hel kauma mum Yohanes bookode. Taekhe, ia pinong bil hep eekhe, 1:64 Allah tana Zakharia belngal hon aplong hona biikode. Taekhe, Zakharia tana, doo, Allah Ea kitki, puonekot weng pakade. 1:65 Taekhea, Zakharia hon Elisabet hon aipa balindiipkaea pondiip. Yudea abenong bakon bali yuma okyanop putaakode min pukona ia weng dependiip. 1:66 Taiphea, wenghendiipkae hela okyanop putaakode mina pinong dakanediip. I tana, doo, Elisabet tena kalenoneknoa mina min heoknede yoko? pinong dakanediip. Mahon i tana, doo, Allah etul tana tena kapua yep hep aede, weng dependiip. 1:67 Taekhe, Allah Baee tana e diplop til himino ngong panekhea, Zakharia tana Allah Wenga kali eede. E tana, 1:68 Doo, Tuhan Allah E muma kitki. E tana nu Israelkae bali daken E tenakait tala min dedenon pukona hiikode. 1:69 Uhina Daud tana Allah heme aede, malona Daud taki makia tiben yep hep eoknede. 1:70 Pumona Allah tana E nabikae belngal bena kauma mina kali eede. 1:71 Allah tana nu apomkae hon nu pukona pinong tala daka ee himipkae hona nu yep hep eon wenga pen pukon kali eede. 1:72 Nu umdipkae pukona Allah tana E putaoknedi puonede dangdong doki pukon kali eede. Kauma pukon yep hep ee hemaa. 1:73 Nu umdopki Abraham pukona Allah tana E pen pukon putaoknedi wenga kali aenoneknoa e-lukyekotkode. 1:74 Nu apomkae e-depe eon pukona Allah tana nua yep hep eekhea, nu tana Allah pukon pono do tan heme ae hemup. 1:75 Nu balinon dingme yum pukona nu tana tala min koten yep mum balino Allah pukona heme hemenokneho, nek. 1:76 Ne tenao, hepa Allah Dito Daloki pukona ea nabiki puonokne. Taephea, i tana puonoknediipa, Hep tana hin tan wol heleen manoknedeep, malona Tuhana taloknede. 1:77 Hep tana E tenakaita kalinka eoknedeep. I tala min mamdon i yep hep eon pukona kalinka eoknedeep. 1:78 Nup Allah Ea nup pukona atul doki. E tana yep hep eedeeki. Nup pukona aton okyanop tibon pukona tibe, onekhea, tibende. 1:79 Mangol hilkae diopa mimdop bali mum balindiip. I deniphea, mina heoknedea ikaita lulom balindiip. Kauma pukona aton okyanopki eendeep. Nek, nup tana wol okyanopki dimno balinon mum manoknedo. Allah tana kukup eekhea, manoknedo. Zakharia tana kalinka eede. 1:80 Taakodekhea, Yohanes tana kalende. Kalhil muma do puo, kalhil hon e baee hona kalende. E tana kaka do balia balinde. Israelkae kalinka eenido dingmea, ea kaka do bali muma balinde.

Lukas 2

2:1 Herodes raja heen balinde dingmea, e dangolki Raja dito daloki enila Kaisar Agustus tan weng kit paede. E tana, doo, Roma bakon bakon kaka pabalinonkae yum enila boen deng hiini, puonede. 2:2 Kaka kapu enila yum boon, kabol hina Kirenius ea Siria bakon gubernur heen balinde. 2:3 Taekhe, Roma bakon yum balinonkaea ikel aipa tan enila boen, deng hion pukona wandiip. 2:4 Taiphe, Yusuf hela Galilea bakon Nazaret aip koten Yudea bakon, Daud aip enila Betlehem aip, dake wande. Yusuf ea Daud taki, kauma pukon Daud aip enila Betlehem aip dake wande. 2:5 Maria ua tena kumdulnukhea, Yusuf tana dunde. Taekhe, ikalonoa Betlehem aip tan enil bop eon pukon dake wandiip. 2:6 Taen, ikaloa Betlehem aip baliniphea, ukol tiiki tena kumdul balinduukia, hihi heekode. 2:7 Taekhe, ua tena uopki paeduu. Paep aenonuknoa, men ngul bup aen, sapi waklon bali paep aeduu. 2:8 Taukhe, Betlehem aip balia, domba waklonkaea i domba malip eon pukon dumla labun til hel balindiip. 2:9 Taiphe, Tuhan Malaikat makia i bali dakende. Putaekhe, Tuhan pipyam dalokia atmenonipno, pohep eede. 2:10 Taiphe, Malaikat tana, doo, e-ponio! Ne tan ipkait pinong yep daklon pukona weng yepki kali eokne. 2:11 Petamona Daud aip enila Betlehem aip bali tana ip Yep Hep Eonki enila Tuhan Kristus, wanangku maku tan paep aehuu. 2:12 Kaneka, mina heen tena kapu kal heon pukona kukup eokne. Tena kapua men ngul buu paen sapi waklon bali paiphe balinaa nek, ipa pimkan uno atmoknehiip, eede. 2:13 Taekhe, malaikat maki balia malaikat diopa haluk daken Allah E muma Kitki puonediip. 2:14 I tan, doo, Allah tan Ekel balinona ihop baakohee. Kauma pukon E kitoka dalonon pukona pinong yep kali aanio. Minakae pukon Allah tan pinong yep daka eekhe, ia dimno yep mum mangol hila balinoknediip, puonediip. 2:15 Taen, i malaikata abi dingla ngin uniphea, i domba waklonkae weng dependiipa, doo, Betlehem aip unem. Allah tan putaakohee min kapua nupa uno atmem, puonediip. 2:16 Taen, ia melpakan Betlehem aip wan Maria hon Yusuf hon tena kapu pukon hona pimkan unonipnoa, sapi waklon bali tan dakandiip. 2:17 Putaen, ia malaikat tan kali eip wenghenhiipkia i dokae pukon kali eediipa, doo, tena kapua Tuhan Kristusa uma, puonediip. 2:18 Taiphe, wenghendiipkaea i domba waklonkae wenga kal heekodiipkaea, pinong bil hep eek, ia pinong dakadiip. 2:19 Maria tan hel i domba waklonkae tan kali uehiip mina u diplop til bali mangop paen pinong dakaduu. 2:20 Taen, domba waklonkae tan Yesus atme aenonipnoa haluk domba malion bali mum uno Allah kali aediip. Taen, Malaikat kali eehee wenga tep mum pen pukon ia atmendiip. Kauma pukon, Allah muma kitki pinong daklo kali aediip. 2:21 Maria tan tena paeduukia dingme pahiiki heekhe, ia tena kapu we kal hakan kukmii heen, enila Yesus pelep aediip. Kabol hina Maria tena kumdul heeni do dingmea malaikat tana, doo, enila Yesus pelep ae, kali uede. 2:22 Maria hon Yusuf hona dangdong balinon dingme Musa tan keek bookode mina hihi heekode. Taekhe, ikaloa Yerusalem aip bali Yesusa Tuhan Allah aon pukona wandiip. 2:23 Tuhan Allah Buku Taurat bali keek bookode mina, doo, tena uopkae yuma Tuhan Allah pukona dun yuk heonkae puonede. 2:24 Kauma nek, ikaloa Allah an heme aon pukon wandiip. Allah Buku Taurat tana, doo, nal kaklo enila nal tekukur edo nal merpati meo lao uopkia Allah pukon aani, keek bookode. 2:25 Yerusalem aipa kaka yepki Allah heme ae hemaaki enila Simeon balinde. Ea Israelkae yep hep eon pukona mehehedeeki. 2:26 Nek, Allah Baeea e hon balinde. Uhina Allah Baee tana, doo, hepa denon kabol tan Tuhan Kristus atmoknedeep, puonede. 2:27 Allah Baee tan, Simeon pukon uneo, aekhe, ea Allah ap wande. Taekhe, Maria hon Yusuf hona Allah Buku Taurat bookode min putaon pukon Yesusa buo talendiip. Taiphe, Simeon tana atme aenonekno, nganan ningoo paede. 2:28 Taen, ea pinong yep tan Allah kali aedea, 2:29 doo, Tuhano, Hep kali needeep mina putaakoheep. Kauma pukon nea yep balindi nek, yepo neephea pinong yep tan denoknehii. 2:30 Nek, Hep Yep Hep Eon min nekel hiikop tan hihi atmenhii, aede. 2:31 Kaka yum pukon ngol moen eendeep mina hihi atmenhiip. Israel don dokae pukona Hep balinona kukmien, pipyam hep eeheep. 2:32 Hep tenaa Israelkae dalonon pukona eenheep, puonekot Allah pukon kali aede. 2:33 Taekhe, Yusuf hon Maria hona i tena Yesus pukon Simeon tan puonaa wenga pinong bil hep eede. 2:34 Taiphe, Simeon tana, doo, ipkaloa yep balindiip, kali eede. Taen, Maria Yesus oku pukon mum kali uedea, doo, tena kape tana Israel donkae i makaea yon pukon makaea yep hep eon pukon tibende. Allah tan nup pukona eende puo, makae tana ngal ao biloknediip. 2:35 Taenonipnoa ikel diplop til pinong daklon mina ihop baoknediip. Nek, kup diplop til balia parang tan boon tep hep heek, diplop yol diop heoknedeep, kali uede. 2:36 Taekhe, wanang Asyer donku, olki enila Panuel u enila Hana tana Allah Weng kalinka eedonuknoa, ua litopneduu. Imki hona tahun petnena balinduu. 2:37 Balinduuk denekhea, halip mum balinduu. Ua delapan puluh empat tahun balindo, Allah ap bali labun til hon aton til hona Allah kalinka aeneduu. Ua enon do tan hel Allah pukon heme aenedu. 2:38 Simeon tan Maria kali uekhea, Hana hel talen, Allah pukon pinong yep daklo kali aeduu. U tana Yerusalem aip makae Yep Hep Eonki pukon mehe hemipkaea tena Yesus talenhee pukona kalinka eeduu. 2:39 Allah Weng kapu tan puonede min yum putaenonipnoa, Yusuf hon Maria hon Yesus hona Galilea bakon ikel aip enila Nazaret aip ngin wandiip. 2:40 Taakohiiphe, tena Yesusa mahon kalenenokno, ngangmel heekode. Ea kal heon mina haluk halukno kal heek, Allah tana yep hep aen E hona balinde. 2:41 Yesus olki okua Paskah pukon tahun yuma Yerusalem aip wawanediip. 2:42 Putaiphe, Yesusa duabelas tahun balindo kalenoneknoa, ikalo hon Paskah pukona Yerusalem aip wandiip. 2:43 Paskah hemona hihi heenonipno, ikaloa Nazaret aip wol wandiip. Taakodiip puo, tena Yesusa Yerusalem aip mum olki oku kal heon do tan pabalinde. 2:44 Ea olki oku hon mum tep unona koten, Ea Yerusalem aip mum balinde. Taen ikalo hona e-talende puo, i lakon manipkae yaluma buen, wande. Taekhe, ikaloa E pukon pinong bilnediip. I yumno dingme makia wol unip olbekhe, ikaloa i lakon bali hon i don mabina bali hona Yesus pukon pimkadiip. 2:45 Putaakohiip doheeka, haluk Yerusalem aip mum pimkan dake wandiip. 2:46 Taenonipno, dingme wiikia Allah ap bali tan atme aediip. Taiphe, Yesusa ikait kalinka eon ngolkae hon hipnoneknoa, i wenga kal heen, kalin tame eenede. 2:47 Taekhe, i dokae yuma Yesus tan kalinka ea min pukon hon E kal heon min pukon hona podakan yaandiip. 2:48 Taiphe, Yesus olki okua atme aenonipno, ikalo hela pinong bil hep eede. Taen, Yesus oku tana doo, ne tenao, mina pukon Hepa putaakoheep yoko? Hep olki hon ne hona diplop yol tan pimka heeho, aeduu. 2:49 Taukhe, Yesus tana, doo, mina nek, Ne pukona pimkahiip yoko? Ne Aetki hemona Ne hel hemaano ipkaloa lulom yoko? kali eede. 2:50 Taekhe puo, E tan kali ea min kapu pukon ikaloa lulom balindiip. 2:51 Taiphe, Ea E olki oku hon haluk Nazaret aip ngin unoneknoa, ikalo taop bali i wenga wenghen balinde. Putaekhe, Yesus okua E wenga kapu kal heen, u diplop til bali mangop paen, pinong dakaneduu. 2:52 Taukhe, Yesus Ea kal heon mina mahon haluk halukno, kal heekode. Putaena, mahona Ea kalenekhea, Allah tan hon kaka yum tan hona E pukona pinong yep dakadiip.

Lukas 3

3:1 Raja daloki enila Kaisar Tiberius, ea tahun hiinen ngaama pukon raja heen balinde. Taekhe, e taop baliki kaka enila Pontius Pilatus ea Yudea bakon pukona gubernur balinde. Putaekhe, Herodes Antipas ea Galilea bakon pukon raja heen balinde. Taiphe, ningki enila Pilipus, ea Iturea bakon pukon hon Trakhonitis bakon pukon hona raja heen balinde. Putaiphea, kaka doki enila Lisanias, ea Abilene bakon pukona raja heen balinde. 3:2 Taiphe, Hanas hon Kayafas hon hela ikaloa Allah hemon dalokae heen dingme kapua balindiip. Putaiphe, Zakharia miiki enila Yohanes ea kaka dobali balinekhe, Allah tana e pukon Allah Weng wan kalinka ee, aede. 3:3 Taekhe, Yohanesa Ok Yordan bali wawano kalinka eede. Taekhe, kaka ikel tala hemediip min pukona diplop yol tan ihop baen koten balbitiphe, Allah tan i tala mina dun bihap eekhe, Yohanes tana ok bup eon pukona kalinka eede. 3:4 Yohanes putaakode min kapua pumon Allah Weng kalinka eedeeki enila Yesaya tan kalinka eoneknoa, keek bookode. Allah Buku kapu tana, aip dobali tan kaka maki tibenonekno, ea weng dalo tan kalinka eoknedea, doo, ipkaita Tuhan Allah talon pukona wol takol ngol moen heeni. Taen, wola pukon yep tutum heeni, kalinka eoknede. 3:5 Taekhe, bakon yuma hikit deoknede. Putaekhe, pom yuma nganyu deoknede. Taekhe, abenong yuma natoknede. Taen, wol meepkia dun tutum heoknedee. Wol talaki pukona wol taol heoknedee. 3:6 Taekhe, kaka yum tana Allah Yep Hep Eonkia atme aoknediip, puonede. 3:7 Allah Buku puonede mina Yohanes tana putaakode. Diopkae tan ok bume eon pukon Yohanes bali dupliphea, Yohanes tan kalinka eede. E tana, doo, ip awot tenakaitkaeo, minaki tan Allah tana tala hep eoknehee kali eekhe, ipa wenghen mel pakan pema talenhiip yoko? 3:8 Ip tana tala min ihop baen kotoknehiip domteka, yep mum hemni mahon tala mum balinona kotni. Ipkait tana, doo, Abraham ea nup umdopki, puone hemipa mahon e-puoni. Ne tan kali eokne, Allah tan tum kape ben Abraham tena mahon aona tipnio eekhea, tiboknip. 3:9 Petamon tan hel ahiing daan neton pukonkia kapaka ngol moen dio mingitkohe. Taen, a lop yep e-hitonki yum neten, angol balia dungooknehee. Yohanes tan kali eede. 3:10 Taekhe, i dun deekohiipkae tan kalin tame aediipa, doo, kaneka nua mina heoknup yoko? aediip. Taiphe, Yohanes tana, 3:11 doo, minakia men opkal anongki laokia kakoki pukon aoknehee. Minakia enon min diopki tana kakoki pukon hel aoknehee, kali eede. 3:12 Taekhe, i pemerintah heen hiwol dundunonkae tana Yohanes bali ia talenonipno, kalin tame aediipa, lakono, kanek nua mina heoknup yoko? aediip. 3:13 Taiphe, ipa pemerintah hemona heen, hiwol depoknehiip dingmea, ip hel mum pukon mahon diopa e-depoknehiip, kali eede. 3:14 Taekhe, i tentarakae tan kalin tame aediipa, kanek nua mina heoknup yoko? aediip. Taiphe, Yohanes tana, doo, ipkait tana i hiwol deponkae pukona e-pop paka eoknehiip. Mok damonipno, hiwola mahon dundunon pukona kotni. Taen, ip hel hiwola tan mum hion pukona pinong yep dakni, kali eede. 3:15 Taekhe, wenghendiipkae tana Kristus talon pukon mehediip. Weng depiphe, Yohanes tan ikait yuma kali eedea, 3:16 doo, nea ok tan ok bume eehii puo, nea yambulki mum. Puo, talokneheeki Ea daloki nek, E yon sepatu nonga baon pukon hel nea podakloknehi. Nek, ea Allah Baee Roh Kudus tan makae pukon ok bume eoknede. Taen, dokae pukona angol tan ok bume eoknede. 3:17 Nek, Talokneheeki, Ea sekop hibilki. Jelai akup tilmo, sekop tana kan kulimekhea, aplum tana mol dingye behaekhea, lopa daoknede. Kauma tana lop hon mol hon yuma lehongyoknede. Taena E tana jelai akup lop yuma Ekel mangop paon balia mupye deoknede. Taena E tana mol yuma angol dito e-hiboonon balia dun dungooknede, Yohanes tana kali eede. 3:18 Yohanes tana kalinka eenoneknoa, i mupye deekohiipkae pukona Allah Weng yep mahon kalinka eede. 3:19 Kalinka eedoneknoa, Yohanes tana Raja Herodes Antipas pukon hel kupa aede. Uhina Herodes Antipas tana e ningki aboku, enila Herodias, hek dunde. Kauma pukon hon Herodes tana heekode min yum pukon hona Yohanes tana kupa aede. 3:20 Taekhea, Herodes tana mahon tala hemede. E tana Yohanes dun bui ap til paede. 3:21 Herodes tana yot ngooni do tana, Yohanes tana kaka diop ok bume eede dingmea, e tana Yesus hela ok bup aede. Taek Yesus tana Allah kali aekhea, abia biikode. 3:22 Taekhea, Allah Baee Roh Kudus tana nal merpati tep heen, Yesus bali dakekhea, Yesus pukona weng abi dinglaki tana, doo, Hepa Ne Miiki, Ne Diplop Tilki. Hep pukona Nea pinong yep mum daklomeeki, puonede. 3:23 Taekhea, Yesus tana tiga puluh tahun tepa balindeek ok bup aehekhea, E tana Allah Wenga kalinka eede. Makae tana Yesus Ea Yusuf taki pinong dakadiip puo, Ea Maria taki, nek. Maria u olki enila Eli. 3:24 Eli ea Matat taki. Matat ea Lewi taki. Lewi ea Malkhi taki. Malkhi ea Yanai taki. Yanai ea Yusuf taki. 3:25 Yusuf ea Matica taki. Matica ea Amos taki. Amos ea Nahum taki. Nahum ea Hesli taki. Hesli ea Nagai taki. 3:26 Nagai ea Maat taki. Maat ea Matica taki. Matica ea Simei taki. Simei ea Yosekh taki. Yosekh ea Yoda taki. 3:27 Yoda ea Yohanan taki. Yohanan ea Resa taki. Resa ea Zerubabel taki. Zerubabel ea Sealtiel taki. Sealtiel ea Neri taki. 3:28 Neri ea Malhki taki. Malkhi ea Adi taki. Adi ea Kosam taki. Kosam ea Elmadam taki. Elmadam ea Er taki. 3:29 Er ea Yesua taki. Yesua ea Eliezer taki. Eliezer ea Yorim taki. Yorim ea Matat taki. Matat ea Lewi taki. 3:30 Lewi ea Simson taki. Simson ea Yehuda taki. Yehuda ea Yusuf taki. Yusuf ea Yonan taki. Yonan ea Elyakim taki. 3:31 Elyakim ea Melea taki. Melea ea Mina taki. Mina ea Matata taki. Matata ea Natan taki. Natan ea Daud taki. 3:32 Daud ea Isai taki. Isai ea Obed taki. Obed ea Boas taki. Boas ea Salmon taki. Salmon ea Nahason taki. 3:33 Nahason ea Aminadab taki. Aminadab ea Admin taki. Admin ea Ram taki. Ram ea Hezron taki. Hezron ea Peres taki. Peres ea Yahuda taki. 3:34 Yahuda ea Yakub taki. Yakub ea Ishak taki. Ishak ea Abraham taki. Abraham ea Terah taki. Terah ea Nahor taki. 3:35 Nahor ea Serug taki. Serug ea Rehu taki. Rehu ea Peleg taki. Peleg ea Eber taki. Eber ea Selah taki. 3:36 Selah ea Kenan taki. Kenan ea Arpakhsad taki. Arpakhsad ea Sem taki. Sem ea Nuh taki. Nuh ea Lamekh taki. 3:37 Lamekh ea Metusalah taki. Metusalah ea Henokh taki. Henokh ea Yared taki. Yared ea Mahalaleel taki. Mahalaleel ea Kenan taki. 3:38 Kenan ea Enos taki. Enos ea Set taki. Set ea Adam taki Adam ea Allah taki.

Lukas 4

4:1 Yohanes tan Yesus ok bup aekhea, Allah Baee Roh Kudusa, Yesus kalhil bali himin ngong pande. Taekhe, Yesusa Ok Yordan yakmala koten unekhe, Allah Baee tana, doo, kaka dobali une, kali aede. Putaekhe, Yesus Ea wan empat puluhnen dingme pabalinde. 4:2 Taekhe, baee dalo talaki enila iblisa talen, Yesus tala hemon hep aano tamde. Dingme kapu yuma Yesus Ea enon min maki mum hela e-weekode. Kauma pukon Ea enon mina denitep mum balinde. 4:3 Taekhe, iblis tana, doo, Hepa Allah Miiki domteka, tum kapea roti hee, aoknep, kali aede. 4:4 Taekhe, Yesus tana, doo, Allah Buku tan keek bookode mina kaema: Kaka tana roti ben muma e-balinoknede, kali aede. 4:5 Putaekhe, iblis tana hipla dio ngin wa aen, mangol hil bakon yuma kukup aede. 4:6 Taen, iblis tana, doo, nea Hep pukon kit min kauma yum hibilki hep heokne. Kauma pukon nea hihi depen hibilki heekodii. 4:7 Nek, minaki pukon ne tan aanokia, aoknehii. Kaneka, Hep tan ne heme neoknep domteka, yuma heokne, kali aede. 4:8 Taekhe, Yesus tana, doo, Allah Buku tan keek bookode mina kaema: Hep tana Tuhan hep Allah heme ae. E mum heme ae, nekot, kali aede. 4:9 Taekhe, iblis tana Yerusalem aip bali Allah apkon ding bali Yesusa dio ngin paep aede. Taen, e tana, doo, Hepa Allah Miiki domteka, himit bali kapea dokne tame, kali aede. 4:10 Putaen, e tana, doo, Allah Buku tana hep pukona keek bookode mina kaema: E tana E baee malaikat pukon, doo, malip aani. Kali eekhea, malip heoknip. 4:11 Taiphe, tum tan Hep yona hekhe, e-beng heokna, i malaikat etul ding bali dakep dio ngin heoknip. Puonekot iblis tana Yesus pukon kali aede. 4:12 Taekhe, Yesus tana, doo, Allah Buku puonede mina kaema: Hep pinong dalono yep hep heon pukon pinong daklo Allah pukon e-pis ae, kali aede. 4:13 Taekhe, iblis tana tala hemon hep aano min yuma heetamek, do heekhe, Yesus balia koten, do dingme tan haluk hetamon pukona wande. 4:14 Taakoheek, Yesusa Allah Baee ngangmel ben Galilea bakon haluk hipla ngin wande. Taekhe, Galilea bakon muma do puo, do bakon bali yum hela Yesus hemede mina wenghendiip. 4:15 Yesusa Galilea bakon talekhe, ia Allah Weng wenghon pukona ap bali dun deip, kalinka eekhe, i yum tan E pukona pinong yep dakadiip. 4:16 Taiphe, Yesusa E kabee balinde aip enila Nazaret ngin wande. Taen, uhin hemede tepa hari Sabat dingmea ap bali haluk himinekhe, ia Allah Weng wenghon pukona dun deekodiip. Putaiphe, Allah Buku kaldon pukon Yesusa ngin etkode. 4:17 Taekhe, i tana Buku Nabi Yesaya aiphe, Ea baen kauma keek bookode min Buku Yesaya pukon pimkulo atmen kali eedea, 4:18 doo, Tuhan Allah Baee Ne balia baline hemaa. Allah Weng yepa i kakokae kalinka eon pukona lipip neen ngangmel hep neede. Nong dap eedeekae pukon E tan, une, puonekhe, wan nong baon pukon kalinka eehii. Hiopkae pukona wan haluk hii banon pukon wenga kalinka eehii. Kako ban heme hemipkae pukona nong baon pukon wenga kalinka eehii. 4:19 I yum Tuhan Allah tan yep hep eon dingme pukon E tana, une, puonekhe wan kalinka eehii. Yesus tana Allah Buku kopkulo kali eede. 4:20 Taen, E tana buku kapu dun deen, i mangop paonkae eenonekno, hipnekhe, i dun deekohiipkae yum tana kopka aediip. 4:21 Taiphe, E tan kali eedea, doo, kamdik Allah Weng kali eekia hihi heekhe, ipa wenghiip, kali eede. 4:22 Taekhe, i yuma E pukona pinong yep daklo weng dependiip. Ea kit wenga kali eehe weng pukona ia pinong bil hep eede. Putaekhe, i tana, doo E pea Yusuf taki maedo? neno weng dependiip. 4:23 Taiphe, Yesus tan kali eedea, doo, ipkaita weng kaema Ne pukon kali neoknehiip. Woe! Yep Hep Eonkio, Hep hel pukona Hep hel tan mum yep heokneheep. Nek, Kit min Kapernaum aip tan hemeheepkia nua hihi kal heekoho. Kaneka, hep hel tibendeep aipa kape tan hel mum tep kit mina heme, puoneoknehiip, Yesus tana kali eede. 4:24 Taenonekno, Yesus tan mahon kali eedea, doo, Allah Weng kalinka eonkia ekel kabee balinde aipa talekhe, yaaneno, e-nili ae hemip. 4:25 Pen pukon wenga kali eokne. Pumona Elia balinde dingme, Israel bakon yum balia wanang halipkaea diop pabalindiip. Dingme kapua abia ngoekehe, ukol bangupnen hon tahun wii hon pukona amoka e-bede. Taekhe, enon mina Israel bakon yum balia dedende. 4:26 Kauma dingme Allah tana wanang halip Israel donku bali Elia pukona, une, e-puo aede puo, wanang halipku aip Sarfat, bakon Sidon balinonku bali, une, puonekhe, Elia wan u hona pabalinde. 4:27 Putakodeekhe, Yesus tan kalinka eedea, doo, Elias Allah Weng kalinka eonki balinde dingme, Israel bakon yum balia beeng tenomkae diop balindiip. Dingme kapua Allah tan Elias ben i yolkaea e-yep hep eede puo, kaka Siria bakonki enila Naaman muma yep hep aede. Yesus tan kali eede. 4:28 Taekhe, i dun deekodiipkae yum Yesus wenga wenghenonipnoa, atul heen kabindiip. 4:29 Taenonipno, ia tiben Yesus dun aip neekodiip ngaama kot balia bihap aemno nganan dio wa aediip. 4:30 Taiphe, Yesusa i ngung yalum ben wande. 4:31 Taen, Yesusa Kapernaum aip Galilea bakon dake uno, Hari Sabat dingmea kalinka eede. 4:32 Taekhe, i tan E wenga ngangmel kit wenga pinong dakadiip. 4:33 I dun demon ap balia kaka baee talaki tan depe aedeekia talenonekno, weng dalo tan Yesus kali aedea, 4:34 Hepo, Yesus Nazaret aipkio, Kolop ee! Nu hon bilon pukona talep yoko? Nu yon pukona talep yoko? Hepa ne kalki. Hepa Allah Miiki, kali aede. 4:35 Taekhe, Yesus tan kupa aedea, doo, dimne, kaka bali kolop ae, kali aede. Taekhe, baee talaki tana kaka depe aedeeki mangol bali duhip aenonekno, tala hep aon do tan kaka kapu bali kolop aede. 4:36 Putaekhe, i dun deekodiipkae yuma pinong bil hep eek, weng dependiipa, doo, E wenga mina wenga nek, yoko? E tana weng ngangmel kitki baee talakae pukon, kolop aen, dum uni, puona yoko? neno weng dependiip. 4:37 E hemaa min kapua atmenonipnoa, ia dokae diop kali eiphe, bakon hibil balikae hon bakon do balikae hon yuma wenghendiip. 4:38 Baee talaki tan depe aedeeki yep hep aenonekno, Yesusa Allah Weng apa kote, Simon apa wande. Simon aboku oku hel ikalo hona balinduu puo, teng diop heek piino balinhuukhe, yep hep uon pukon Yesus kali aediip. 4:39 Taiphe, Yesus tana u bali wan teng diop piinon mina kupa ao doonekhe, u yol min yepno, ua hapetnek tiben, ap til mina hemeduu. 4:40 Putauk olbekhe, diopkae tana i yolnonkae Yesus bali dio taliphe, Yesus tana E etul abol bali paen, yum yep hep eede. 4:41 Baee tala depe eediipkae tana Yesus Ea Kristus ia kal heekodiip. Taen, Yesus pukon i tana, doo, Hepa Allah Miiki, kali aiphe, E tana, dimni, puonekhe, dimnediip. Taiphe, Yesus tana, doo, kaka kalhil bali kolop een dum uni, eekhe, dum wandiip. 4:42 Yesusa yep hep eenoneknoa, witil labun Ekel mum kukmut balinon pukon kaka do bali wande. Taekhe, diopkae E pukon pimkan mano atme aenonipno, E bali uno kali aediip. I tana, doo, Hepa pema mum baline, do bali e-unokneheep, puonekot pis aiphe, 4:43 E tana, doo, aip do bali hel Nea Allah raja hibil heon bakon wenga kalinka eano. Ne pinonga tana do puo, Allah tan, uno, kalinka ee, puonekhe, putaokne, kali eede. 4:44 Taen, Yesus tana Yudea bakon Allah Weng ap himihimino, kalinka eede.

Lukas 5

5:1 Dingme maki diopkae dun deiphe, Yesus tan Allah Wenga ok hit enila Genesaret yakmal bali tan kalinka eede. Taekhe, kaka diop dun deenonipno nikwo pupune uniphe, Yesus hela nikwo wande. 5:2 Taiphe, Yesus tana ok manon min laoa ok hit yakmal bali atmende. Ok manon min kapu hibilkaea ok manon mina koten, ikan nganon don mena ok dakadiip. 5:3 Putaiphe, Yesus tana ok manon min himinonekno, kaka hibilki enila Simon kali aede. Taekhe, e tana ok hit tungul bali dio wa aede. Putaekhe, Yesusa ok manon min bali hipno dun deekodiipkae pukon kalinka eede. 5:4 Taenonekno, Yesus tan Simon kali aedea, Hepo, ok hit til bali une. Ikan pukon hep ikan nganon mena ok hit til bali pae, kali aekhe, 5:5 Simon tana, Bapao, labuntil tana nua kaum betaho. Puo, maki hel e-depenho. Puo, Hep tan kali neep domteka, ikan nganon mena ok hit til bali paokne, kali aede. 5:6 Taekhe, ikan dito diopa men tila himiniphe, mena kakni tep heekode. 5:7 Taekhe, i lakonkae ok manon min dokia hapetnek dio talon pukon weng dip eip dio talendiip. Taliphe, ikan lehongyen ok manon min laono ngong paiphe, kukun heen dio dake wande. 5:8 Taekhe, Simon Petrusa putaa min kapu atmenoneknoa, Yesus yon bali dik bite hipno kali aedea, Tuhano, ne bali kolop nee, nea kaka tala hemonki, kali aede. 5:9 Kauma pukon e hon e lakon hon i yuma ikan dito diop ngananonipno, pinong bil hep eede. 5:10 Zebedeus mulpelki lao enila Yakobus hon Yohanes hon ikaloa Simon hon hemediip. Kauma pukon ikalo hona ikan dito diop ngananonipno, pinong bil hep eede. Taekhe, Yesus tana, Hepo, e-ponoknep, balinek hepa kaka nganan dokneheep, Simon pukon kali aede. 5:11 Taekhe, i tan ok manon mina mangol bali dio wan paenonipnoa, i yum ok manon min koten, Yesus hon malio wandiip. 5:12 Taen, Yesus Ea aip maki uno, kaka beeng tenom dakan yol balindeekia atmende. Taekhe, kaka yolki kapu tana atme aenonekno, Yesus yon bali dik biten hipno kali aedea, Tuhano, Hep pinong yep domteka, Hep tan ok dokop nee, kali aede. 5:13 Taekhe, Yesus tana etul balwen depe aede. Taen, E tan, Nea pinong yep tan yep hep heokne, kali aede. Putaekhe, beeng tenom dakan yol hep aede mina hapetnek dedende. 5:14 Taekhe, Yesus tana, doo, kaka dokae e-kali ee. Hep tana Allah ap hemonki maki pukon wan kukup aenonekno, hep yep hep hea pukona Allah an heme. Musa puonede min tep hepa hemephe, ia kal heoknehiip, kali aede. 5:15 Taekhe, E kit hemede mina dokae hon yum wenghenonipnoa, E wenga kal heon pukon hon i yol min yep hep eon pukon hona Yesus bali diopa dun deekodiip. 5:16 Taiphe, kalinka eehonekno, Yesusa kaka dobali Ekel mum Allah kali aon pukona wande. 5:17 Dingme Makia Yesus tan kalinka eekhe, Parisikae hon Taurat weng kalinka eonkae hona Yesus bali talendiip. Ia Galilea bakon hon Yudea bakon hon Yerusalem aip tan hona dun deekodiip. I dalokae Yesus bali hipniphe, yolki yep hep aon pukon Allah ngangmela Yesus bali balinde. 5:18 Taekhe, makae tan kaka e-manonkia ihon min bali paen buo talendiip. Putaen, Yesus dimona paep eemno tamip doheekhe, 5:19 kaka diop tan deiphea, apkon dingla bali buo ngin wandiip. Taen, ia apkon tuplee paen, ap hipnedeeki kapua dio dake Yesus bali paediip. 5:20 Taiphe, Yesus tana ikait kal heen heme ae hemip min pukon kal heenoneknoa, ap hipnedeeki pukon, lakono, hep tala mina ok dokop heokne, kali aede. 5:21 Taekhe, i Parisikae hon Ahli Tauratkae hona pinong bilno weng dependiipa, doo, kaka kapea mok damaaki ea minaki yoko? Minaki tana kaka tala min ok dokop eonki yoko? Allah mum, neno weng dependiip. 5:22 Tamiphe, Yesus Ea kal heen kali eedea, mina pukon ipkaita pinong bilnip yoko? 5:23 Ne tana, doo, hep tala hemon min ok dokop heokne edo, doo, tibe mane kali aokne domteka, weng kapu laonoa weng mapa ponga edo mapa yoko? Weng laonoa pong. 5:24 Puo, Kaka Miiki mangol hil labalinon dingmea kaka tala hemon min ok dokop eon pukona ngangmel depende. Ipkait kal heon pukon putae, kali eenonekno, kaka ap hipnedeeki pukon kali aedea, hep pukon kali hee, tibe, hep ihon men dun aip une, kali aede. 5:25 Taekhe, ap hipnedeeki tana tiben e ihon men dun Allah muma kitki neno ekel aip wande. 5:26 Kaka ap hipnedeekia tibe unek atmena i dun deekohiipkae yuma podakan, Allah muma kitki. Kamdika dito kit mina nupa atmup neno weng dependiip. 5:27 Kaka ap hipnedeeki yep hep aenoneknoa, Yesusa dum wan wol mano kaka pemerintah hiwol een kulonki enila Lewi ea hiwol een kulon abe hipnek, atme aede. Taenonekno, Yesus tan, doo, hepa Ne hon manonki heoknep, aede. 5:28 Taekhe, Lewi ea tiben, yum mina kotenonekno, Yesus hon wande. 5:29 Putaakoho, Lewi tana Yesus pukon upep paede. Taekhe, ekel aip balia pemerintah hiwol een kulonkae diop hon dokae diop hona dun deen enediip. 5:30 Putaiphe, Parisikae hon Ahli Tauratkae hon tana Yesus hon manonkae pukon pinong tala daklo weng dependiip. I tana, doo, mina pukon pemerintah hiwol een kulonkae hon talakae hona ipkaita enip yoko? eiphea, 5:31 Yesus tana, doo, yep balinonkaea yep hep eonki (doktor) balia e-unonkae min nek. Puo, enendopkae muma yep hep eonki balia unon min. 5:32 Kaka yepkae lipmon pukona Nea e-talendi puo, Allah Weng hemon dokae tala hemon min ihop baen koten, hemon pukon Nea talendi, kali eede. 5:33 Taekhe, i tana, doo, Yohanes Pembaptis tenakait hon Parisikae tenakait hona Allah pukon dingme diopa enon min kaktoen, Allah muma kalinka aenediip. Puo, Hep tenakaita enon min e-kote hemip, kali aediip. 5:34 Taiphe, Yesus tana, doo, om tongyon dingmea koo dunheeki e lakon hela enon min kotoknehiip yoko? 5:35 Puo, balindeek, koo dunheeki nganan dio uniphea, diplop yol tana enon mina kotkoho weenoknediip, kali eede. 5:36 Taen, Yesus tan ngotaka eedea, doo, kaka tan men okyanopki kakan men mingilki bali wiioknehee yoko? Doe, putaoknehe domteka, men okyanopkia kakan beeng heoknehee hon men okyanopkia men mingilki bali wiion domteka, yep e-heoknede. 5:37 Kauma tep ok anggur okyanop miminong ok tepkia kambing kal okmil mingilki bali e-boopaon min. Boo paoknehiip domteka, ok anggur kapua tale unekhe, okmil hela beeng heoknehee. 5:38 Ok anggur okyanopkia okmil okyanopki bali mum boo paon min. 5:39 Nek, kaka minaki tan ok anggur kabol hinki weenonekno, ok anggur okyanopki hel wee tamena, doo, ok anggur hinki muma dito yep hon malonkia talaki puonoknehee. Yesus tana ngotaka eede.

Lukas 6

6:1 Yahudikae ngangi kulon dingmea, Sabat dingme, Yesusa gandum akup tep min, yong bali wol manekhe, E hon manonkae tan gandum ngukando enediip. 6:2 Putaiphe, Yesus pukon Parisikae tana, Hepo, mina pukon Hep tenakait tana Sabat dingme alut mina putamhiip yoko? aediip. 6:3 Taiphe, Yesus tana, doo, ipkaita Daud putaakode mina Allah Buku bali e-kopkulo, kal heekodiip yoko? Enon min pukon diplop tetenekhe, Daud tenakaita mina heekodiip yoko? 6:4 Daud tana Allah Weng ap himinonekno, roti haman e-enonki, Allah hemonkae mum pukonkia, dun ween, e tenakait hel eek weekodiip, kali eede. 6:5 Taen, Yesus tana, doo, Kaka Miiki Ea Sabat dingme hel hibilki nek, kali eede. 6:6 Putaakodo, Yesus Ea Sabat dingme maki hel Allah Weng ap maki himin Allah Weng kalinka eede. Taekhe, Etul kukmo dikii deekodeekia puma talen balinde. 6:7 Putaekhe, Taurat weng kal heonkae hon Parisikae hon i tana Yesus pukon mina heoknaa edono kopkadiip. Sabat dingme kape tan etul yep hep aoknehee maedo pinong dakadiip. Ikait tana Ea mina heekhe, nup tana kupa aoknup edono pinong dakadiip. 6:8 Putaiphe, Yesusa ikait pinonga kal heekode. Taen, etul dikii deekodeeki pukon kali aedea, Hepo, tibe ngung til bali pema tale, aekhe, tiben talende. 6:9 Taekhe, Yesus tana, doo, ipkait pukon kalin tame eokne, Sabat dingmea mina pukon yoko? Yep hemon pukon edo tala hemon pukon yoko? Kaka yep hep eon pukon edo yon pukon yoko? eede. 6:10 Taen, Ea ikait yum bali kopkuloneknoa, etul dikii deekodeeki pukon Yesus tana, hepo, etul balwe, kali aekhe, balwen etula yepnede. 6:11 Putaekhe, ikaita kabino, Yesus pukona, doo, mina heoknup edo, neno weng dependiip. 6:12 Taakohiiphe, dingme makia Yesus Ea abenong bali wan olbek hon labun til hon yuma Allah kalinka aede. 6:13 Putakoheek damek, Yesus tana E hon manonkae yum pukona, talni, eekhe dun deiphe, kaka hiongnen lipip een enila rasulkae pelep eede. 6:14 Simon, puonediipki enila Petrus pelep aedeeki hon Andreas e ningki hon Yakobus hon Yohanes hon Pilipus hon Bartolomeus hon 6:15 Matius hon Tomas hon Alfeus miiki Yakobus hon Simon enila Zelotki hon 6:16 Yakobus miiki enila Yudas hon Yudas Iskariot ea Yesus alon pukon dimon dokyedeeki hona i hiongnenkae lipip eede. 6:17 Taekhe, Yesus tenakaita abenong bali koten dakendiip. Taiphe, kaka diopa Yudea bakonkae hon Yerusalem aipkae hon Tirus aipkae hon Sidon aipkae hon ok hit daloki tungul balikae hona dun deekodiip. 6:18 Ia Yesus wenga kal heon pukon hon i yol min yep hep eon pukon hona dun deekodiip. Taiphe, baee tala himin pis eehiipkaea yep hep eede. 6:19 Allah ngangmel ben Yesusa yolkae yum yep hep eekhea, dun deekohiipkae yum tan depe aemno tamdiip. 6:20 Taenoneknoa, Yesus E hon manonkae pukon kopkulo kalinka eede. himinoknehiip. 6:21 Ipa petamon enon min denitepkae dit paep eekhea, hihi eekhe, aban tungloknediip. 6:22 Kaka Miiki pukon hemoa dokae tan engan kulo, dum bihap een, weng talaki paka eoknediip. Puo, ipa talakae, nekot kolop eiphea, 6:23 dingme kapua pinong yep mum dakni. Abi dingla tana diop min depoknediip. Ipkait pukon putam ee hemip kauma tep muma ip umdipki Allah Weng pumon kalinka eonkae nabikae hel putam eediip. 6:24 Ip ihomkaeo, petamon ipa yep min depenka hemip puo, malona tala hep eekhea, dito diplop yol balinoknediip. 6:25 Ip petamon enon min hihinonkae pukon malona enon mina denoknediip. Hon ip petamon aban tuna hemipkaea, malona diplop yolno amoknediip. 6:26 Ip pukon dokae yuma pinong yep daklo, ea kitkio, puoniphe domteka, ipa pinong dakni. Ipkait pukon putame hemip tep, uhina i umdipki tana Allah Weng mok damonkae pukon hel putam eediip. 6:27 Ip wenghen kulonkae pukona kali eokne, ip hel lakona pukon hel mangop eeni. Hon enganka hemipkae pukon hel dit paen yep heme eeni. 6:28 Taena, weng tala paka ee hemipkae pukon hel dit paep eeni. Yemno tamonkae pukon hela Allah kali aani. 6:29 Minaki tana hep abon kulol net paep heoknehee domteka, hep abon kulol tangmalki hela mahon net paep heon pukona balbitokneheep. Taen, minaki tana, doo, hep men tengki nee, e-neoknep domteka hokne, kali heekhea, hep tana hep men tilaki hel ngula ae. 6:30 Minaki tana, hep pukon nop heokna min domteka, ae. Minaki tan hep min hek dun heekhea, hep tana haluk don pukon e-nop aokneheep. 6:31 Mina min hep pukon i dokae tan hep pinong yep min heme heehiip tep hep tan hel i pukon putap eokneheep. 6:32 I makae tana ipkait pukon mangop eiphea, ip tana haluk i pukon mangop ee hemip domteka, kapua kukun min yoko? Doe! 6:33 Makae tana ipkait pukon yep heme eiphea, ip tana haluk yep heme ee hemip domteka, kapua ipa yep heme hemip yoko? Doe! I makae tana talakae pukon yep hep eiphea, i talakae tan hel yep hep ee hemip. 6:34 Makae pukon ipkait tana hiidon pukon mum eoknehiip domteka, ipa yep heme hemip yoko? Doe! Tala hemonkae tana i tala hemon yukae pukona ne mina tep hiidon pukon mum puone hemip. Kapua yepa do. 6:35 Puo, ip apomkae pukon mangop een, i yum pukona yep heme eeni. Taena, hiidon pukon mum e-pinong dakni. Taiphe, Allah tana ipkait mina haluk bup eoknede. Ipa Allah Dito Daloki mulpelkae hep eenonekno, Allah tana pinong tala daka ae hemipkae pukon hel tala hemonkae pukon hela yep heme eonki. 6:36 Ip Olki Allah yep hep eonki tep ip tan hela dokae pukon yep hep eeni. 6:37 Ip tana, doo, epua talaki, e-pinong dakni. Allah tana ip pukon hel ia talakae e-pinong daka eoknede. Ip tana e-kupa eiphea, Allah tan hel e-kupa eoknede. Ipkaita i dokae tan tala hep eomip mina lukyekotoknehiip domteka, Allah tana ipkait pukon tala hep eopmip min hela dun bihap eoknede. 6:38 Ipkait tana eoknehiip domteka, Allah tan hel ip pukon eoknede. Allah tan eon mina men hengki tan ngong paani tep eoknede. Ip tana diop eiphea, diop tan eoknede. Edo ip tana dil tep mum eiphea, dil tep mum eoknede. Yesus tana kali eede. 6:39 Taen, Yesus tan ngotaka eedea, doo, hiopki tan hiopki pukona bat dio mani tep yoko? Doe. Putaon domteka, ikaloa buk himinoknehiip. 6:40 Sekolah hemonki ea guru dangolkia do puo, guru tana yum min kalinka aekhea, ea e guru tep heoknede. 6:41 Mina pukon hep lakon hii dangdonga ahet yambul tepki pukon mum kopkaheep puo, hep hel hii balikia a biklon tepki pabalinhea e-dun bihaakoheep yoko? 6:42 Hep hel hii bali a biklona kopkulo e-pinong dakaheep domteka, mina heen hep lakon pukona, lakono, hep hii bali ahet balinhea, dun bihap heokne, kali aokneheep yoko? Doe! Hepa mok damaheep! Kaneka, hina hep hel hii dangdong dalokia dun bihaokneheep. Taen, yep nekhea, hep lakon hii dangdonga pukon hel kopkulonepno, dun bihap aokneheep. 6:43 Nek, a yepki tana lop talaki e-hitoknede. Hon a talaki tana lop yepki e-hitoknede. 6:44 A lop pukon kopkulonipno, a kapua yepki edo talaki pukona kal heoknehiip. Ipkaita bangnong lik min bali tana wan a lopa e-dakloknehiip. Hon tengnong lik bali tana anggur lop e-butdoknehiip. 6:45 Nek, kaka yepki tana ekel diplop til bali yepnek mangop paede min bena yep hemoknede. Kaka talaki tana ekel diplop til bali talanek mangop paede min bena tala hemoknede. Kaka talaki diplop til balia tala min mum ngong pandekhe, tala weng muma pakloknede. 6:46 Mina pukon ipkait tana, Lakon Tuhano, Lakon Tuhano, puone hemip puo, Ne wenga e-heme hemip yoko? 6:47 Minaki tana Ne bali talen Ne wenga wenghenonekno, hemonki domteka, kaka kapua Ne ngotaka eokne tepki. 6:48 Kaka tana mangol yepki bali epa kulol depetenonekno, dalo tan moen, ap kitki neekode. Taekhea, aplum hon amok hon bim hona dalo heekode. Puo, ap kapua e-pilande. Minaki Ne wenga hemedeeki domteka, ap kapu neekodeeki tep heoknehee. 6:49 Minakia Ne wenga wenghenonekno puo, e-hemonki domteka, ea kaema tepki: kaka tan uhina tabong bali a bamki muoo dun ap kulol depeten, yambul tan mum ap kulol moen neekode. Takodeekhea, aplum tan edo amok tan edo bim tana tabong heen pilande. Yesus tana kalinka eede.

Lukas 7

7:1 Taen, Yesusa kaka diopkae dimona tan weng depeho kotena Ea Kapernaum aip wande. 7:2 Taekhe, aip kapu kaka ebonkae abolki tana e heme aonki mangop aedeeki, kaka kapua yola dito dalo heen, deni tep balinde. 7:3 Taekhe, kaka ebonkae abolki kapua Yesus talenhee pukon ea wenghende. Taen, ea Yahudi ngolkae mina tep pukon, doo, ipa ne pukon uno Yesus nop aiphe, talen ne hemonkia yep hep aoknehee, eekhe wandiip. 7:4 Taekhe, ia pinong yep tan malip aon pukon uno nop aediip. I tana, doo, nukait talupa hepa pinong yep tan wan malip aon pukon nua talup. 7:5 Kauma pukon kaka kapu tana nup bakonakae pukona dito mangop ee hemaaki hon e tana nup Allah hemon apa hel malip ee hemaaki, puonekot i tana Yesus pukon ngotokop aediip. 7:6 Taiphe, i hon mum tep wande. Taen, Ea ebonkae abolki aip mepa talekhe, kaka ebonkae abolki kapu tan e lakon lao bali kali eedea, 7:7 Tuhano, pinong bilnona do. Ne pinong daklea Tuhan Hepa ne aipa talni do tan hon nea Hep bali apni do tan Hepa weng tan mum kaldoknephe, ne hemonkia yepnokna. 7:8 Nea taopki mum hon ne taopakae hel labalinhiip. Ikait pukon ne tan maki pukona une! aoknehii. Taikhe, ea unoknehe, edo maki pukona taleo aoknehii domteka, taloknehee, edo maki pukon hel pe min kapea heme, kali aokne domteka, hemoknehee puonekot, kali paek i tana wan kali aediip. 7:9 Taiphe, Yesusa kaka kapu wenga wenghen podakanonekno, balbite kaka diop e hon manipkae kapu bali kopkan wande. Taen, E tana, doo, Nea ipkait pukon kali eokne, kaka kape Israelkae pukona maki mum hela e-kal heekodii! kali eede. 7:10 Taekhe, kaka weng dio talenhiipkaea i abolki aipa uniphe, kaka abolki heme aonki kapua tiben yep balinde. 7:11 Taen, kaka kapu yepnekhea, Yesusa bakon maki enila Nain bakon wande. Unaano tibekhea, E hon manonkae yum hon kaka dokae diop hon Yesus pukona malio wandiip. 7:12 Taiphe, Ea aip kapu yot boo unekhe, kaka dendeekia dun a kal bali paen buo talendiip. Kaka kapua tena kabeeki hon okua tena dokia doku ua kauma mum yon mumki heokno ua halip balinduuku. Kaka aip kapukae tana wanangku halip kapua malip uenonipno, dio talendiip. 7:13 Taiphe, Tuhan Yesusa wanang halipku kapu atme uen, diplop yol hep aede. Taekhe, mangopno kali uedea, kupo, amona dimne, uede. 7:14 Taen, Yesusa nikwo wan kaka a kal bali paen dio talipki dimona uno kaka angel kapu depende. Taekhe, i tana kaka angel kapua puma paiphe, Yesus tan kali aedea, woe, tena kabee kapeo, Ne tan kaplep heenek, tibe! aede. 7:15 Taekhe, kaka kabee dendeeki kapua tibe hipno weng depende. Putaekhe, Yesus tana oku bali kolop aede. 7:16 Taekhe, kaka diop kapu yuma podakan Allah pukon pinong yep daklo i tana Nabi dalo dangolkia nup bali hihi talenhee. Hon Allah Ekel Tenaa malip eon pukon hela hihi talenhee, neno weng dependiip. 7:17 Putamonipno, i tana Yesus pukon wenga dio Yudea bakon peta kapu yuma dio manip, kal heekodiip. 7:18 Taiphe, Yesus ngota Yohanes e hon manonakae tan talen kali aiphe wenghenoneknoa, 7:19 Yohanes tan Yesus wan diitame aon pukona i kaka lao weng dip een, kukmo boo paek wandiip. 7:20 Putaekhe, kaka lao kapua Yesus bali uno kali aediip. Ikalo tana, doo, nua Yohanes ok bume eonki Tuhan Hep pukon diitame heemno talup. Balinek talokneheeki puonede kapua Hep pukon edo nua kaka doki pukona mehoknedo yoko? aediip. 7:21 Dingme kapua Yesus tan kaka yolkaea diop ikait yol mina yep heme eede. E tana baee talaki tan himindiipkae hon hiopkae yum hona yep hep eede. 7:22 Putaena, Yesus tan ikait pukona, doo, ipa Yohanes bali haluk unonipno, mina min atmen wenghip mina kali aani. Kaka hiopkaea yep kopkulip, kaka bam e-manitepkae yep manip, kaka beeng tenomkaea yepnip, hiong lupkaea yep wenghenkulip, kaka denhiipkaea tibip hon kaka kakokaea Allah Weng yepkia wenghip. 7:23 Nek, minaki tan Ne Wenga wenghen hemokneheeki domteka, yep hep aek, yep balinoknede. Yesus tana kali eede. 7:24 Taen, Yohanes tan dip eek talenhiipkae uniphe, Yesusa Yohanes pukona ngolmoen, kaka diop kapu pukona ngotaka eede. E tana, doo, ipa mina tepki pukon kaka do bali wan kopkadiip yoko? Edo e kamila aplum tan banglo dio uno talenonki atmendiip yoko? 7:25 Edo ipa mina min atmemno wandiip yoko? Edo ipa kaka men opkal yepki ngul buonki pukon atmemno wandiip yoko? Kaka men opkal yepki ngul buonki hon kaka yep hemo balinonki hona yep bali mum balinoknehiip. 7:26 Kaneka, ipa mina min kop kulemno wandiip yoko? Ipa Nabi atmendiipa pen pukon yoko? Ne tana ipkait pukona kali eoknea, Yohanes ea nabikae yum hel dangolki. 7:27 Kauma pukon e hemoknede min pukona Allah Buku tan puonedea, Kopkulni! Ne tana Hep unon kabol tan Hep pukona weng kali paonkia dun paoknedii. Putaikhe, Hep pukon e tana wola haoknede, puonede. 7:28 Ne tana ipkait pukon kali eokne, i wanang tan paep eonkae yuma kaka maki hel daloki heona Yohanes tepa e-heoknediip. Puo, i yambulkae kapu hel Allah Raja Hibil heon bali ea i taopki heoknede. Yesus tana kali eede. 7:29 (Taekhe, weng kapua kaka yum wenghendiip. Taiphe,hiwol dundunonkae hel Allah pen pukonki wenga kal heen pen pukono, nediip. Taiphe, Yohanes tana ok bup eede. 7:30 Puo, kaka Parisikae hon Taurat weng kal heonkae hon pukona Yohanes tana e-ok bup eede. Kauma pukon Allah pinong mina ia pen pukon mina doono kotkodiip.) 7:31 Yesus tan kaka yong kape pukona, doo, kaneka Nea mina min tepki edo ikaita mina min tepkae nek, yoko? 7:32 Kaneka, ikait kapua mum tep tena yambulkae himon min bali hipnonipno, ngakpa neno i tana, doo, nua ip pukon hipno wengkuluphe puo, ip tana e-melpakahiip. Nua amo baa pakluphe puo, ipa e-amehiip, puonekot ia weng depe hemip tepkae. 7:33 Yohanes kaka ok bume eonki ea roti hon ok anggur hona enon do tan balinekhe, ipkaita e pukon, doo, baee talaki himi aede, puonediip. 7:34 Hon Kaka Miikia talen ok hon enon min hon enekhe, ip tana, doo, kop kulni! Ea kaka enon min mum enonki hon ok atul mum enonki hon kaka hek minkae hon tala hemonkae hon mum yep damonki, puone hemip. 7:35 Puo, kal heon mina kaka yum tan kapua pen pukon mum pinong daklo putamoknehiip domteka, nua kal. Kapua pen pukon min. Yesus tan kali eede. 7:36 Yesusa kaka Parisiki maki tan e aipa uno e hon enon pukon weng dip aek talende. Taekhe, Yesusa kaka Parisiki aipa tale hipno enede. 7:37 Putaekhe, aip kapua wanang tala hemon min pukona enil ben kulonku makua pabalinduu. Wanangku kapu tan wenghenduu Yesusa tale kaka Parisiki aipa kauma balino enaa puonediip. Taiphe, ua wenghenonukno, ok nenung bomkia okmil maki dun buo talenonukno, 7:38 ua tale amon tahin heenonukno, Yesusa ipkon paa bali uno, E kulol dimona wan etkoduu. Taen, amo u hiok tana Yesus yona ok dokop aehuu balia kamil tan damo kulol bali hel bom hunduu. Taen, ok nenung bomki kapu tana boo dokyen hot paep aeduu. 7:39 Putamuphea, Yesus weng dip aeheeki kaka Parisiki kapu tana atmen diplop til tan mum pinong dakade. E tana, doo, kaka nabiki domteka, Ea kal wanangku kapea minaku nek, depenka aehuu. Wanangku kapua tala hemonku domteka, Ea hihi kal hep uehe, pinong dakade. 7:40 Putamekhe, Yesus tana Parisiki kapu enila Simon pukon kali aedea, Nea hep pukon kali heokne, aede. Taekhe, Simon tana, Guruo, dop kali nee, aede. 7:41 Taekhe, Yesus tana, doo, kaka lao makia kaka hiwol een kotonki balia tap dundiiphea, baline hemaakia kama mina lima ratus dinar hon kama mina lima puluh dinar pabalinde. 7:42 Ikalo kapu tan muma e-hiini tep, kauma pukon e tana kaka lao kapua tap diphe baline hemaaki kapu pukona dap eede. aede. 7:43 Taekhe, Simon tana, doo, ne pinongaa kaka kapu hiwola tap pukon dalo tan dundeeki kauma dito mangopa aede. Puonekhe, Yesus tana, pen pukon hep pinong daklep kauma tepo, aede. 7:44 Putaen, Yesusa wanangku kapu bali kopkan uno Simon pukon haluk kali aede. E tana, doo, hepa wanangku kapea kopka uep yoko? Nea hep aipa himinikhe puo, hepa Ne yona okdokyon pukona oka e-neenheep. Puo, Ne yona u hiok tan mum okdokop neen, kamil tana dap neo. 7:45 Hep tana Ne pukona e-bup paep needeep puo, ua Ne himinoknikhe, Ne yona bupkahuuk he mum petamon hea, 7:46 hon hep tana ok nenung bomkia Ne abol balia e-boo paen holop neeheep. Puo, u tana Ne yon bali ok nenung bom kitki tana holop neo. 7:47 Kauma nek, Ne tan hep pukona kali heokne, u tala hemon min diop kapua hihi ok dokop uehee. Kapa ua diop tan mangopno heme neehuu. Puo, kaka tala hemon min pukona yambul mum eoknehee. Yesus tan Simon pukon kali aede. 7:48 Taen, E tana wanangku kapu pukon haluk kali uedea, doo, kup tala hem hemep mina hihi dap heehe, kali uede. 7:49 Taekhe, E hon mum tep hipno enipkaea diplop til bali tan pinong dakadiip. Kanek, E pea minaki nek, tala mina okdokop een dap eonki yoko? nediip. 7:50 Taiphe, Yesus tan wanangku kapu pukon kali uede. E tana, doo, kupa kal heen hemeheep min bena kupa yep hep heehe. Kauma nek, kupa yep tan une! uede.

Lukas 8

8:1 Taen, kapu hihi heokno Yesusa bakon dalbo bali hon bakon yambul bali hon mano Allah Raja Hibil heen balinon pukona Allah Injila ngotaka eede. E hon manonkae hiongnen kapu hel E hon mum tep malio mandiip. 8:2 Putamo, wanang mina tepa baee tala himindiipkae hon yol min doki dependiipkae hona yep hep eede. I wanang kapu enila makua Maria, u enila laokia Magdalena pukona baee tala petnen u bali himindiiphe, hilip eede. 8:3 Herodes e hiwola deng himonki enila Khusa e aboku enila Yohana, maku enila Susana hon i wanang dokae diop hela pabalindiip. Taiphea, wanang kaema tan ikel depen ihom heekodiip min tana Yesus tenakait pukon malien om heme eediip. 8:4 Taiphe, kaka dito diopa bakon bakon yumkae talen Yesus bali dun deekodiip. Taiphe, E tana ngot heen kalinka eedea, 8:5 doo, kaka don mionkia midon pukon hihi tibenhe. Don min hamen daklekhe, lop diopa til tepa wol dimona dakende. Taekhea, kaka wol tilkae tan yon dakan duplo ihop heiphe, nal a damlakae tan talen, yum kulee weip dedende. 8:6 Hon til tep makia tum mum bali daken tibende puo, oka do, kauma pukon puknede. 8:7 Hon til tep makia nong lik min yaluma daken tibende. Taekhe, nong liki tana tiben nong daek dende. 8:8 Putaekhe, til tep makia mangol yepki bali daken, hilmo tok muma deng dangolnen hitkode. Yesus tana ngot heen kali eede. Taena, haluk Yesus tan puonedea, doo, minakae ia hiong hokae domteka, wenghim! kali eede. 8:9 Taekhe, E hon manonkae tan kalin tame aediipa, doo, mina heon pukon ngot kapua kali eep yoko? aediip. 8:10 Taiphe, Yesus tan kali eedea, doo, ipkaita Allah Raja Hibil heon dingmea deeon min kal heon pukona eende. Puo, kaka dokae pukona ia ngot hemo kalinka eikhea, Ia yep kopkan uno hel e-atmoknehiip hon ia wenghoknehiip puo, e-kal heoknehiip, puonoknehiip. 8:11 Ngot kapu pukon kal heona kaema tep. Don min kapu mum tepa Allah Weng. 8:12 Don min kapu wol til dimona dakendeeki kapua mum tep kaka tana Allah Wenga wenghendiip. Taiphe, iblis tana talen i diplop til bali tan Allah Wenga dundunekhe, ia Allah Wenga e-kal heip yep e-hep ee hemaa. 8:13 Don min tum bali dakendeeki kapu mum tepa kaka tana Allah Wenga hihi wenghen pinong yep daklo dunhiip. Puo, ia hiing dokae tap mum lipmiphe, kukun min hep eeka, Allah Weng hemona kote hemipkae. 8:14 Don mina til tep makia lik min bali dakendeeki tepkaea kaka tana Allah Wenga wenghenhiip. Puo, malon tan ia pinong bilnon min edo ihom heon min tan edo dito denaa kit heek, pinong yep daklon min tana tiben deehikitekhea, lopa e-hite hemaa. 8:15 Don min mangol yepki bali dakendeeki tepkaea kaka kapu tana ia Allah Wenga wenghen, i diplop til bali mangop paehiip. Taen, ia pen pukon mum hemiphea, i lopa dito diop tibe tibene hemaakae. 8:16 Kaka tana aluka pien bingin taop edo ihon min taop bali paon pukona e-putaon min nek. Puo, kaka tana aluka pii dam bali paon min taiphea, kaka tale ap himinonkae hel aluk pipyam kapu tana yep kopkuloknehiip. 8:17 Kauma pukon balindeeka mamdoon min hon deeon min yum hona ihop baek, atmen kal heoknediip. 8:18 Kauma nek, ip balinon dingme pea helemo wenghen kulni. Weng kapua minaki tan Allah ban aende mina diop tan depende domteka, balindeeka ea yep min kapua mahon depoknede. Puo, minakia Allah ban aon mina yambul mum dependeeki domteka, kapua Allah tana haluk Ekel doknede. Yesus tan kali eede. 8:19 Taekhe, Yesus oku hon E ningbelki hona E bali talendiip. Puo, kaka dito diop tana lupatkodiip. Kauma nek, E hona e-dakandiip. 8:20 Taiphe, kaka tan Yesus pukon kali aedea, doo, Hep oku hon Hep ningbelki hon talen dum laema balino, Hep hon daklemno mehip, aede. 8:21 Taekhe, Yesus tan kali eedea, doo, Ne oku hon Ne ningbelki hona Allah Weng wenghen heme hemipkae kauma mum, kali eede. 8:22 Taakoheekhe, dingme makia Yesus hon E hon manonkae hona ngin ok manon min bali hipnediip. Putaen, hipno E tan kali eedea, doo, petamon nupkaita okhit ngaama ulalaema unoknup, eede. Taekhe, ia wandiip. 8:23 Unonipno, ia ok til bali tibip tan muma Yesusa ihende. Taekhe, aplum dito dalokia lulom tan dino ok manon min til balia himin ok limo yaano tamde. 8:24 Taekhe, E hon manonkae tana tale Yesus kaplep aenonipno, kali aediip. I tana, Guruo, Guruo, nupa yoknaa puonekot, kaplep aediip. Taiphe, Ea tiben weng dalo tana, aplum dalo dino oklimehee kapu pukona dimne! aede. Taekhe, aplum dalo dino oklimehee kapua weng tungul unido tan dimnede. 8:25 Taekhe, ikait pukon kali eedea, doo, ipkait kalheen heme hemip min kapua kopma yoko? eede. Taekhe, ia podakan kama tan kama kali aeno weng dependiip. I tana, doo, Epea minaki nek. Aplum daloki kapu dimno ok limehee kapea E wenga yep wenghen putaip yoko? Neno ia weng dependiip. 8:26 Putaena, Yesus hon E hon manonkae hona ok hit bali koten ok dong bali enila Gerasa bakon kapua Galilea dimona wan bendiip. 8:27 Taenonipno, Yesusa tibe ok dong bali nginekhe, kaka maki bakon kapuki baee tala tan dependiipkia Yesus bali talende. Kaka kapua uhin tan baee tala himiniphe, men opkal haklee koten, damang mum balino aip hel ea e-ihende. Puo, ea kaka denonki kulon bali mum telmen mandeeki. 8:28 Kaka kapua talen Yesus atme aenonekno, ngaak daen Yesus dimona tale hipno weng dalo tan kali aede. E tana, Woe! Yesus Allah Daloki Miikio, Hepa ne pukon mina min hep neaano talep yoko? Ne tan Hep pukon kali heokne petamona Hep tana e-tala hep nee, aede. 8:29 Taekhe, baee talakae kapu unon pukona Yesus tan kaldekhe, kaka kapu balia koten tibe wande. Kauma pukon baee talakae kapu tana dingme yuma ngangmel hep aek, ngangmelnede. Hon e pukon malip aonkae tana nong besi ngodonki tana nong dame aediip. Puo, ea ngangmel heen, bibii kotenede. Hon kaheng kapu tana hilimo dio kaka dobali mum wa aenede. 8:30 Tamdeekhe, Yesus tana, doo, hep enila minaki yoko? aede. Taekhe, e tana ne enila diopki (Legion) nede. Kapa ea baee tala diop tan himindiipki kauma pukon nea diopkio nede. 8:31 Taen, haluk kaheng kapu tan Yesus pukon kali aediipa, doo, Hep tan nua kot dokno denon balia e-hilip eephe, unokneho, aediip. 8:32 Taiphe, abenong taop ulapea kang diopa enon min pimkahiip. Kauma pukon i tana kang bali kapu himinemno nop aediip. Taiphe, Yesus tan hel ia kang bali wan himinon pukon yepo nede. 8:33 Taekhe, kahenga kaka kapu bali koten tibe wan kang diop bali himiniphe, kot dokno okhit himin dikno dendiip. 8:34 Putaiphe, kang kapu waklonkae tana putaa min kapua atmen, ia melpakan wan bakon kapu aip kit bali hon aip yambulki bali hon putapu yuma ngotaka eediip. 8:35 Taiphe, kaka diop tana mina min hea edono tiben kopkadiip. Putaen, ia Yesus bali talen atmendiipa kaka ngangmelki kapua Yesus yon dimona hipnek wan atme aediip. Baee talakae kapu tibe uniphe, kaka kapu ea yepno men opkal ngulbuu heleenonekno, balinek ia tale atme aena podakandiip. 8:36 Taekhe, kaka yong kapua ikel hia tan kaka kaheng himindiipki kapua yep balnek atmendiip. Mina heen kaka kaheng himindiipki kapua yepno balinhee pukona e-talenhiipkae pukon hel wan ngotaka eediip. 8:37 Taiphe, i Gerasa bakon balnonkae yuma dito podakandiip. Kauma pukon i tan Yesusa i bali kote unon pukona nop aediip. Taiphe, Ea ok manon min bali ngin hipno haluk balbiten wande. 8:38 Tibekhe, kaka kaheng tibe wanhiipki kapu tana ea Yesus hon unaano nop aede. Taekhe, puo, e pukona Yesus tana, doo, Une! 8:39 Hep hel aipa uno Allah tan yum min hep bali hemehee mina ngotaka eokneheep! Yesus tan kali aede. Taekhe, kaka kapu tana ekel aip uno, Yesus tan e bali hemehee mina bakon kapu yuma ngotakan mano kalinka eede. 8:40 Putaekhe, Yesus Ea Gerasa bakon koten talekhea, E talon pukon mehediipkaea pinong yep dakadiip. 8:41 Taiphea, kaka enila Yairus talende. Ea Allah Weng hemon ap pukona ngolki. Ea tale Yesus dimona dik biten, e aipa unon pukon nop aede. 8:42 Kaka kapu muukua makuu mumki hon u balinona kol hiongnenku kapu ua deni tep heekoduu. Yesusa wol unekhe, kaka diop tana depen lelhekme aediip. 8:43 Taiphe, wanang maku hel kol hiongnena ap dikip balinduukhea, kaka minaki tan hel e-yep hep uuni tep heekodiipkua Yesus hon manduu. 8:44 Putamdiiphea, ua Yesus balnaa bali makla tan uno E men depe aeduu. Putaen depe aukhe, ap dikipa hihi puma tan koten yepneduu. 8:45 Taukhe, Yesus tana, doo, kama tan Ne mena depa yoko? nede. Taek, e-kaldiphe, Petrus tana Guruo, kaka diop Hep dimona lelhekmen dupahiip, kali aede. 8:46 Taekhe, Yesus tana, doo, kaka mak tana depe neehee. Kauma pukon Ne ngangmela til tepa dedenaa, kali aede. 8:47 Puonekhea, wanangku kapu tana kal heekoduu. Taiphe, ua tale Yesus yon dimona kulol okhang hep uekhea pono dikbiten hipneduu. Putaen u tana, doo, nea Epea depe aikhe, mangopno hihi yep hep neaki, kali eeduu. 8:48 Taukhe, Yesus tana Wanangku kapu pukona, Woe! Ne tenao, kupa kal heen heme neeheep min ben yep hep hea nek, yep tan une! kali uede. 8:49 Yesusa putamekhe, Allah hemona abolki heme aonki makia talen E pukona, hepo, hep tena koa hihi deno. Hepa mahon Guru pukon pinong bilno mehe aona kote, kali aede. 8:50 Taekhe, Yesusa wenghen Yairus pukon kali aedea, hepo, ponona kote, hemon mum. Taephe, hep tena yepnoknehuu, aede. 8:51 Taen, Yesusa Yairus hon e aipa wandiip. Putaen, Yesus tana, doo, kaka hemonkia makium hel Ne hon ap himinona doo, eekhe, Petrus hon Yohanes hon Yakobus hon tena oku olki hon mum apa himindiip. 8:52 Taiphe, kaka yuma tena kapu pukon lupaten amediip. Ia amiphea, Yesus tan kali eedea, ipo, amona kotni! Ua e-denhuu puo, ihenhuu mum, eede. 8:53 Taekhe, ia Yesus puona kapu pukon tuna aediip. I pinonga tena koo kapua ua hihi denhuuku pinong dakadiip. 8:54 Tamiphea, Yesus Ea tena koo kapu etul depe uen kali uedea, tena koo kapea, tibeo, uede. 8:55 Taekhe, tena koo kapu baeea hapetnek haluk talenduu. Taen, tena koo kapua u baeea puonaa tep mum tibe etkodu. Taukhe, Yesus tana, doo, ip tana tena koo kapu enon mina uip enuk, kali eede. 8:56 Putaena, tena koo kapu oku olkia podakandiip. Puo, Yesus tan kali eedea, doo, ipkalo tana heek, atmip mina kaka maki hel e-ngotaka aani, kali eede.

Lukas 9

9:1 Putaakoho, Yesus tana E hon manonkae pukon weng dii dep eenoneknoa, kaheng hilimon pukon hon yol min yep heme eon pukon hon ngangmela eende. 9:2 Taena, Allah Raja Hibil heon pukon kalinka eon wenga hon kaka yep hep eon wenga pukon hona, uni! nekot dun paep eede. 9:3 Taenonekno, ikait pukon kali eedea, doo, ip wol unon balia dio unon mina atuk edo enon min edo hiwol edo men opkal lao mum hel e-dio unoknehiip. 9:4 Taen, ipa uniphe, ap maki tan yepo nekot dun ap paep eiphea, puma mum balindo koten unoknehiip. 9:5 Edo ip pukona kaka tan e-yepo een, e-ap bup eiphea, ikait balia koten, i kal heon pukona ip yon dangdonga dingye uma kotokno unoknehiip! Yesus tan kali eede. 9:6 Taekhea, bakon yum uno tungul tan tungul dakando Allah Wenga kalinka eediip. Taen, pahik pahik yuma kaka yolkae hel yep heme eediip. 9:7 Putamiphe, Raja Herodes mangol kapu deponkia hemip min kapu yum pukona wenghen pinong bilnede. Kaka tan putamdiipa, doo, Yohanesa kaka dendiipkae bali tan haluk tibenhe puonediip. Kauma pukon ea pinong bilnede. 9:8 Taen, ia mahon putamdiipa, doo, Elia haluk talenhee edo uhin nabi nabia kauma maedo tibenhiip, puonediip. 9:9 Puo, Herodes tana, doo, Yohanes ea ne tan hihi kum hakandiiki. Kaneka, puonip wenga kapu yuma minaki tan hemehee yoko? Nekot ea Yesus hon daklaano pimkade. 9:10 Putaakoho, rasulkae ikait wan hemediip mina Yesus pukon talen ngotaka aediip. Taiphe, Yesus tana ia dio wan bakon maki enila Betsaida tungul bali Ekel hon manonkae mum dio wa eede. 9:11 Putaiphe, kaka diopa kal hep een, E hon wandiip. Taiphe, E tana yepo nekot Allah Raja Hibil heek balino ngota kalinka eonekno, kaka yep hep eon pukonkaea yep heme eede. 9:12 Putamheek olbeka, E hon manonkae tan E bali talen kali aediipa, Hepo, aip kapea yum mina kako bali nupa balinho. Kauma pukon kaka diop kapea kali eephe unim! Unonipno, ihon bali hon i enon min pukon hona aip aip kape yuma pimkulim, kali aediip. 9:13 Taiphe, i pukon E tan kali eedea, doo, ip tan enon mina eiphe ia weoknehiip, eede. Taekhe, i tana, doo, enon mina nu bali balinaakia diopa do. Rotia elnen hon ikana lao hon muma la balinaa. Kapa nu tan i kaka diop kape hihinon pukona uno mahon hiuphe, hihini tep, kali aediip. 9:14 (Dingme kapua kaka mum deng hiona lima ribukae tep balindiip.) Taiphe, Yesus tana E hon manonkae pukona, doo, kali eiphe, ia ngung makia (lima puluh) edo deng maki topa elnen ngaama heen hipnim, kali eede. 9:15 Taekhe, E hon manonkae tana kali ea tep heen, kaka yum hipni! Eiphe, yum hipnediip. 9:16 Putaiphe, E tana roti elnen kapu hon ikan lao kapu hona dun Ea kopkan abi bali ngino yep mum eenheep, nekot Allah kali aede. Taen, tanglemo E hon manonkae een kulekhe, i tana kaka diopkae kapua wan eenkadiip. 9:17 Taekhe, i yuma enehiip hihinekhea, E hon manonkae tana enon min kapu hakbula mupyedeekodiipa teng nong tan wiion mina hiongnen ngongpaediip. 9:18 Taakohonipno, tok makia Yesus ekel mum Allah kalinka aekhe, E hon manonkaea E bali talendiip. Taiphe, E tan kalin tame eedea, doo, kaka diopkae tan Ne pukona Ea minaki puone hemip yoko? eede. 9:19 Taekhe, i tan kali aediipa, doo, kaka tan Hep pukon puone hemipa, makae tana Ea Yohanes kaka ok bume eonki puone hemip. Hon makae tana, doo, Ea Elia puone hemip hon makae tana, doo, Ea nabi uhin tiben dendiipkae kauma tibende puone hemip, kali aediip. 9:20 Taiphe, Yesus tana haluk kalin tame eedea, kaneka, ipkait tan te yoko? Ipkait pinonga Ne pukona minaki pinong daka nee hemip yoko? eede. Taekhe Petrus tana, doo, Hep pukona ne pinonga Allah Yep Hep Eonki Miikia, kali aede. 9:21 Taekhe, Yesus tan ikait pukona weng kapua kaka hamanpa kalinka eona dito doo eede. 9:22 Taen, Yesus tana, doo, kaka Miiki pukona do hel do yol kukun mina diop depoknede. Kapua i ngolkae tan hon imam abolkae tan hon Taurat weng kal heonkae tan hona ngalno aloknediip. Putaen, anhiiphea, Ea dingme wiiki tana tiboknede. 9:23 Minakia Ne heme neaanoki domteka, ekel balinona nemen tamen, Ne a dun dingme yum dangol moo mano Ne pukona heme neoknehee. 9:24 Minaki tan ekel yep balinon pukon mum hemokneheeki domteka, ea denoknede. Puo, minakia Ne pukon hemo denoknede domteka, dito balinoknede. 9:25 Kaka maki tana mangol hil min yum doknede puo, ekel baeea dito dedenoknede kapua yep yoko? 9:26 Kauma pukon minaki tana Ne pukon hon Ne wenga pukon hon podakan kotoknedeeki domteka, tungul dingmea kaka Miikia Allah hon Allah malaikat hon Ekel kitoka ben talenonekno, Yesus tan hela kaka kapu pukona mum tep heoknede. 9:27 Dito pen pukona kali ee, ipkait pema balinipkae hel makae tana Allah Raja Hibil heen balinona deni do tan atmoknediip. Yesus tan kali eede. 9:28 Taen, dingme pahiknen tep hihi heekhea, Yesus tan Petrus hon Yohanes hon Yakobus hon mum dun abenong bali Allah kalinka aon pukon dio ngin wa eede. 9:29 Taenonekno, Yesusa Allah kalinka aekhea, E kamoa yuki heek, men opkal bali hel dito wok pipyam kitki mimak baon tepki heekode. 9:30 Taekhe, kaka laoa maka tale E hon eten weng dependiip. Kaka lao kapua Elia hon Musa hon talendiip. 9:31 Ikaloa pipyam kitki moekhe, kapu yaluma tan Yesusa Yerusalem unonekno, uhin tan puonede wenga hihi heek, Ekel denon pukona weng dependiip. 9:32 Taiphe, Petrus hon e lakon lao hona ihendiip. Taakoho tiben, Yesusa kit heen balinekhe, E dimon balia kaka lao hel pabaliniphe, atmendiip. 9:33 Putaakoho, kaka lao kapua Yesus bali koten unemno tamiphe, Petrus tana Yesus pukon kali aede. E tana, Guruo, nua pe balinho pukona dito pinong yep daklup, kauma pukon nu tana aip wii nenoknup. Aip kapu makia Hep pukon makia Musa pukon makia Elia pukon, aede. Puo, Petrusa weng kapua ea pinong daklon do tan kali aede. 9:34 Taekhe, ibina tale i yum bali kuu hikitekhe, ia podakandiip. 9:35 Taiphe, ibin yalum kapu tan wenga maka puonede. Weng kapu tana, Epea Ne tenaa Ne tan lipyeeki, E wenga mum ipa wenghen kulni! Weng kapu tan puonede. 9:36 Putaek wenghiphe, Yesus Ekel mum balinde. Taekhe, E hon manonkae kapu tana atmip min kapu pukona deenonipno, dokae hel e-ngotaka eediip. 9:37 Taakoho dameka, ia abenong bali koten dakiphe, kaka dito diopa talen Yesus hon dakandiip. 9:38 Taiphe, kaka makia kaka diop kapu yaluma tan talen puonedea, Guruo, Hep pukon ne tan nop heokne. Hepa ne tena wan yep hep aoknep. Tena kapua ne tena yon mumki, nek. 9:39 Tena kape baee talaki tan tale yakbakme aon dingmea ngak damek ango yot tana ula diop hep ae hemaa. Taen, baee talaki kapu tana e-kotni tep heen, dingme yuma nelme ae hemaa. 9:40 Putamekhe, ne tan Hep hon manonkae pukona talen yep hep aani! kali eedi puo, i tana e-yep hep aani tep heekodiip, aede. 9:41 Taekhe, Yesus tana, woe! Ipkait e-lipmo wol talaki mane hemip ngunga kapeo, dingme mina tep mum Nea ip hon balinoknehii yoko? Taen, hep tenaa kapua dio pe tale aoknep, kali aede. 9:42 Putaekhe, tena kapua Yesus bali talekhe, kaheng kapu tan tena kapua kan mangol daek okhang mum heekode. Taekhe, Yesus tan baee tala kapu pukona dalo tan kupa aenonekno, tena kapu yep hep aede. Taena, tena kapua haluk olki mum aende. 9:43 Taekhe, kaka yum kapua Allah tan dalo min hemaa kapu pukona podakandiip. Taena, kaka diop kapu yuma kit hemaa min kapu pukon podakan baliniphe, Yesus tana E hon manonkae pukon kali eede. 9:44 E tana, doo, Ne kalinka ee wenga ipa heleen wenghen kulni! Kaka Miiki kapu pukon kaka maki tana kukup eekhe, nganoknediip, kali eede. 9:45 Puo, weng kapua ia e-kal heekodiip. Weng kapu kal heon pukon Yesus tana dun mamdop eekhe, ia e-kal heeni tep heekodiip. Taekhe, ia wenga kapu kal heon pukona po hep eekhe, Yesus pukon e-kalin tame aediip. 9:46 Taen, Yesus hon manonkae tan ikel pukona kanek, nupkait pea minaki tan dangolki heoknede edono, weng dependiip. 9:47 Puo, Yesusa hihi i pinong daklip kapu pukon kal hep eenonekno, tena yambulki nganan E bali paen kali eede. 9:48 E tana, doo, minaki Ne enila bena tena kape pukona dit paep aoknehee. Kauma pukon ipkait pe hela pinong yambul heen balindomaakia ip dangolki heoknede. Yesus tan kali eede. 9:49 Taekhe, Yohanes tana Yesus pukon, Tuhano, kaka makia, nup hon manon doki tana, Hep enila ben baee talaki hilimek atmenho. Taekhe, nu tana, doo, hepa nu hon manonki donek doo, aeho. Yesus pukon kali aede. 9:50 Taekhe, Yesus tana, ipo, kaka kauma tepki pukona e-doo aani! Minaki tan ipkait pukona e-apom hep eonki domteka, ea ip hon hemonkia uma. Yesus tan kali eede. 9:51 Taakodo, Yesusa abi dingla ngin unon pukon dinga hihi heekhea, Ea balbiten, dun Yerusalem aip yingila heen wande. 9:52 Taen, kaka mina tepa dun hin paek ia wan Samaria bakon aip makia E pukon yum min ngol moon pukona wandiip. 9:53 Puo, Yesusa Yerusalem aip unaano, kauma pukon i Samariakae tana nu aipa talona doo, nediip. 9:54 Taiphe, Yesus hon manonkae lao kamaa enila Yakobus hon kamaa enila Yohanes tana putaip kapu pukon wenghendiip. Taen, ikalo tan Yesus pukona, Tuhano, Hepa yepo ni tep yoko? Yepo nephea, nu tana ia ateon pukona angola abi bali tan dakeo nuphe, daek ateoknehiip, kali aediip. 9:55 Taiphe, Yesusa balbiten kopkan uno kupa kolop eede. 9:56 Taekhe, ia aip yuki wandiip. 9:57 Taen tibeno, wol kako bali unoa kaka maki tan Yesus pukon kalin tame aede. E tana, Hepo, nea Hep hon mum mina bali Hepa unephe, ne hel abenoknedii. Yesus pukon kali aede. 9:58 Taekhe, Yesus tan kaka kapu pukon kali aedea, doo, kaam pilem ia buk hibilkae hon nal ia amil honkae puo, kaka Miiki Ea iho abol paon bali hela doki, aede. 9:59 Taen, E tana haluk kaka doki maki pukona, hepo, hepa tale Ne hon mane! kali aede. Taekhe, kaka kapu tana, yep puo, uno ne olki denek paenme, kali aede. 9:60 Taekhe puo, Yesus tan kali aedea, bokno kaka denonki kapua kaka denonkae tan kuloknehiip. Puo, hepa talenonepno, Allah Raja Hibil heon pukon wenga kalin kan manokneheep. Kali aede. 9:61 Taekhe, kaka yuki maki tan hel, nea Tuhan Hep hon mum manoknedii puo, nekel bunga bali wan kali eenme, aede. 9:62 Taiphe, Yesus tan puonedea, doo, minaki tana mangol paklon pukon ngol moen balbimo makla kopkan makla wawanonki domteka, ea Allah Raja Hibil heoknede balia e-himinoknede, puonede.

Lukas 10

10:1 Taenonekno, Yesus tan E tenaa yum deng lao topa hiongnen ngaama (72) kaka i yuma bakon yumka Yesus unon pukona kaka lao lao heen lelap eede. Yesus Ea unon kabol tana ia hin tan uno kopkan manon pukona dun paede. 10:2 Taen, kali eedea, doo, haklon mina diop puo, hemonkaea lao mum. Kauma pukon Ekel haklon min hibilki kali aani. Taiphe, Ekel tan haklon pukonkae dun paekhe, i tana hakloknehiip. 10:3 Kauma nek, ipa unoknehiip. Dito pen pukon mum Ne tana domba meokae tep heen, ipa kaam pilem yaluma dun paen, yep hep ee. 10:4 Kanek, ipa mendipki edo enon min edo yon ngul buon min edo e-dio unoknehiip. Hon ip unon balia kaka atme een hel yepo eon do tan unoknehiip. 10:5 Putaen, ipa wan ap maki himina ap kapukae pukon dakan, yep mumo eeni. 10:6 Taiphe, i aip kapukaea kaka maki tan hel yepo een, pinong yep dakalekhea, ip tana yepo aoknehiip. Taiphe, kaka maki tan hel e-yepo eoknehee domteka, yeponon wenga kapua haluk dikien ip hel bali mum taloknehee. 10:7 Kaka hemokneheeki ea amol mina depoknehee. Kaneka, ipa ap kauma mum balinonipno, mina min i tan eoknehiip mina weeni. Ipa ap maki balinho ap kapu koten, doki wanona kotni. 10:8 Hon ipkaita wan aip kit maki himiniphe, yepo nekot dun ap paep eenonipno, mina min i tan mii paep eoknehiip domteka weeni. 10:9 Taen, ip tana aip kapu yolkae pukon yep heme eoknehiip. Putaen, ip tana, doo, Allah Raja Hibil heen balinona ip balia hihi hibil heekohee, neno kalinka eeni. 10:10 Puo, ipa wan aip maki himiniphe, i tana yepo nekot e-dun ap paep eoknehiip domteka, aip kapua wol til mum uno weng dalo tana, 10:11 doo, ip bakona kape dangdonga nu yon bali mitkoheekia dingye ipkait dimona pema mum kotoknup. Puo, ipa kal heeni. Allah Raja Hibil heen balinona hibil heekohe, kalinka eeni. 10:12 Ne tana kali eokne, dingme kapua dito dalo tala hep eoknede. Kapua Sodom aip yende tepa do, puo, aip kapua dito dalo tan tala hep eoknede. 10:13 Khorazim aipkaeo, ip pukona dito dalo tan tala hep eoknede hon ip Betsaida aipkae hel dito dalo tan tala hep eoknede. Puo, Tirus aipkae hon Sidon aipkae hona Allah kit hemon mina i bali uhina hemekhe, ia atmendiip domteka, men karonga ngul buen ik hoten amo diplop yol tan balindiiphe. 10:14 Kauma pukon tungul heoknede dingmea Tirus aipkae hon Sidon aipkae pukon hona yambul tala hep eoknede. Puo, ipkait pukona dito dalo tan tala hep eoknede. 10:15 Hon hep Kapernaum aip pukona dio ngin abi hon mum tep hep heoknede yoko? Doe. Hepa dio dake denonkae bakona paep heoknede. 10:16 Minakae tana ipkait wenga pukon wenghoknehiip domteka, ia Ne wenga pukon hel mum tep wenghoknehiip. Hon minakae tana ip wenga pukon ngalnoknehiip domteka, ia Ne wenga pukon hel ngalnoknehiip. Puo, minakae tana Ne pukon ngal neoknehiip domteka, ia Ne Dun Paep Needeeki pukon hel ngalnoknehiip. Yesus tan kalinka eede. 10:17 Taakodeekhe, Yesus tenaa deng lao topa hiongnen ngaama (72) dun paek wandiipkae ia pinong yep daklo talen kali aediip. I tana, Tuhano, kaheng hel nu tana hep enila tan hemuphe, nu wenga mum wenghenhiip, aediip. 10:18 Taiphe, Yesus tana, doo, Nea kopkulikhea, Iblisa mimak baon tep heen, abi bali tana dakenhe. 10:19 Dito pen pukon Ne tan ipkait pukona ngangmela awot hon kumiim hon ip apomkae ngangmel hona kuuhikiton pukona eendi. Kauma nek, ipkaita maki min tan hel e-tale yoknehe. 10:20 Kauma pukon baee talakae kapua ip wenga wenghenhiip kapu pukona pinong yep daklona kotni. Puo, ip enila abi dingla bali bookohe. Kauma pukon muma pinong yep dakni! Yesus tan kali eede. 10:21 Taekhe, dingme kapu mum Allah Baee bena Yesus hel pinong yep daklo puonede. E tana, doo, Ne olki Tuhan abi hon mangol hon hibilki pukona dito pinong yep daklee. Kapu yum pukon Hep tana kaka kalkae pukon hon kaka pinong dangmoonkae pukona mamdop eeheep. Puo, Hep tana kaka yambulkae pukona ihop tan eenheep, nek. Aetkio, kapu yum pukona Hep pinong yep daka hemep min. 10:22 Yum min Ne Olki tana hihi neenhe. Kauma pukon kaka minaki tan Miiki pukon kal heen, heme aoknehee domteka, Olki ben mum kal heoknehee. Hon minaki tana Olki pukon kal heen heme aoknehee domteka, Miiki tan heme ae hemeeki kauma muma E bena Olki pukon kal heoknehee. Yesus tan kali eede. 10:23 Taen, Yesusa balbiten E hon manonkae bali kopkan uno kali eede. E tana, doo, ip hel hia tan kopkulon mina diop kopka hemip. Kauma pukon ip hel hii tan kopkulon pukona yep hep eehii. 10:24 Nek, Nea ipkait pukon kali eoknea, nabikae hon rajakae diop hona ip kopka hemip min pukona dito ia atmemno mum pinong dakadiip. Puo, e-atmendiip mum hon ip wenghenhiip min pukon hel wenghemno mum pinong dakadiip puo, e-wenghendiip. Yesus tan kali eede. 10:25 Taakodeekhe, tok makia kaka Taurat weng kal heonki makia Yesus bali tale eten hee tame aon pukon kalin tame aede. E tana, Guruo, nea mina heen ne balinon ditokia depoknehi yoko? aede. 10:26 Taekhe, Yesus tana, hepo, hukum Taurat Musa keek bookode wenga mina heen bookodeek hepa pinong daka hemep yoko? aede. 10:27 Taekhe, kaka kapu tana, doo, hep Tuhan Allah pukon mangop aona hep diplop tan hon hep kalhil tan hon hep ngangmel tan hon hep pinong daklo kal hemon min yum tan hona eokneheep, nekot e pinong daklaa mina Yesus pukon kali aede. 10:28 Taekhe, Yesus tan kali aedea, doo, hep puonep wenga pen pukon. Nek, hep hel pukona kauma tep hemonepno, hep balinon ditokia depoknedeep. Yesus tana puo aede. 10:29 Putaen, kaka kapua ekel tan nea yepkio nekota, hepo kaka ne dimonakae kapua minakae pukon yoko? aede. 10:30 Taekhe, Yesus tana, doo, kaema tep: kaka makia Yerusalem aip tan Yerikho aip unaanoa wol dakende. Putaekhe, kaka yen puklo hekminkae tana depen, nelmo e min yuma dun e hil hel an kotiphe, deni tep mum heekode. 10:31 Taakoheekhe, kaka imam edo ngolkia maki daken kaka an kotip kapu atme aenonekno puo, ngaa bihaokno wande. 10:32 Putaekhe, kaka Lewi donkia maki haluk talen, kaka an kotip kapu atmende puo, e hel ngaa bihaokno kote wande. 10:33 Taekhe, kaka Samariaki maki hel wol kapu mum talende. Taen, kaka kapua atmen diplop tete aekhe, ea dito mangop hep aede. 10:34 Putaekhe, ea kaka an kotip kapu bali uno depe aenonekno, beenga yapi daen anglep aede. Taen, ok kokbomki kapua minyak angin tepki hon ok anggur hon heen hot paep aede. Putaenonekno, nganan dun keledai bali paen, wol manonkae ihon aipa buo wan paep aede. 10:35 Taakoho dameka, aip kapu hibilki pukona hiwol tumki lao aenonekno, kali aedea, hepo, kaka kapea malip aokneheep. Malona hiwol kape hiphee tepa do puo, malip aedeephea, nea haluk talena mahon dangol pa hip heoknedii, aede. 10:36 Yesus tana ngot heen, kali aena, doo, hep pinonga kaka dunduno kaka yen puklonkae tan anhiipki pukona mangop aedeekia yep yoko? aede. 10:37 Taekhe, Taurat weng kal heen hemonki tan puonedea, doo, kaka anhiipki pukon mangopnon mina mangop aedeeki kauma yepa, kali aede. Taekhe, Yesus tan kaka kapu pukon kali aedea, hepo, hep hel uno kauma tep mum hemokneheep, aede. 10:38 Putaekhe, Yesus hon E hon manonkae hona uno aip maki wandiip. Taiphe, wanangku maku enila Marta tana yepo nekot dun dio u abea wan paep eedu. 10:39 Wanangku kapua u nengkua pabalinonku enila Maria. Maria kapu tana Tuhan Yesus yon bali hipno, E wenga paklekhe, wenghenkaduu. 10:40 Taukhe, Marta tan mum enon mina mido hemendu. Putamho, u tana Yesus bali talen kalin tame aedua, Tuhano, mina nek, Hep tana e-kali uephe ne enku mum hemen duhi yoko? Kali uephe, talen ne hon malip neoknehuu, kali aedu. 10:41 Putaukhe, Tuhan tan kali uedea, Martao, Martao, kupa diop min pukon pinong bilno diplop yol hep hea. 10:42 Puo, mangop mina maki mum, Maria ua mangop min kape pukon hihi depenhuu. Mangop min kapua Maria bali tana e-daen kotni tep. Yesus tana Marta pukon kali uede.

Lukas 11

11:1 Taakoho dingme makia yuk bali tan wan Yesusa Allah kalinka aede. Ea Allah kali aenonekno, hihi heekhea, Yesus hon manonkae maki tan Yesus pukona, Tuhano, nukait hel Allah kali aon pukona kukup ee! Yohanes tan e hon manonkae pukona kalinka eede tepa, nu pukon hel mum tep kali eoknep, nekot nop aede. 11:2 Taekhe, Yesus tan i pukon kali eedea, doo, ipa Allah kali aemno domteka, kaema tep heen, Allah kali aani: Hepa nu Aetki dangdong doki baline hemep. Hep enila Kitki Dangolki Hep Raja Hibil balnona talokneheep. 11:3 Taen, nu enon mina dingme yum hihinon pukona eokneheep. 11:4 Putaen nu tala mina dap eokneheep. Kauma pukon nu tan hel nukel pukon tala hep eipkae tala min dap eup. Kauma tep nua tala hemon min balia e-dio wa eokneheep. Yesus tana Allah kali aon pukon kukup eede. 11:5 Taen, ikait pukon kali eedea, doo, ipkaita kaka makia tiben labun til tan e lakona bali unoknehee. Taen, e tan kali aoknehea, lakono, roti wii mum neenheep haluk bup heoknehii. 11:6 Petamona ne lakon makia tibenho ne aipa himina puo, nea enon mina dito yambul hon doa nek, e pukona e-mip aokne, nekot kali aokneheep. 11:7 Puo, ap kapuki tana kali heoknehea, doo, kapme neona do, hihi yot ngoo deen, ne bung yuma ihup nek, nea lakon hep enon mina e-tibe heeni tep heoknehee. 11:8 Ne tan kali eoknea, ea e-tiben enon min hel e-eaano putamoknehee puo, kaka kapua dito e lakon nek, kalin kaum nekhea, ea pisno tiben, e yol hep aon mina aoknehee. 11:9 Kauma pukon ne tan ipkaita kali eokne, ip yol mina nop neenonipnoa, depoknehiip hon pimkulonipnoa, depoknehiip hon yot dimen dakliphea, bip eoknehee. 11:10 Minakaea noonkae domteka, eoknehee. Hon minakaea pimkulonkae domteka, deponknehiip. Hon minakaea yot dimen dakloknehiip domteka, i pukon yota bip eoknehee. 11:11 Kanek, ipkait pea minaki tan olki pukon miiki tana aning pukon nop aekhea, aning kapu haluka awot ngana aoknehee yoko? 11:12 Edo miiki tana nal wiin pukon e olki nop aekhea, nal wiin kapu haluka yongmanum ngana aoknehee yoko? 11:13 Nek, ipkait talakae kape tana kal heenonipno, ip tenaa pukona yep min mum ee hemip domteka, ip Olki abi dinglaki kapu neka dii min nop aomipkae pukona Allah Baee eoknehee. Yesus tan kali eede. 11:14 Putaakoho, dingme maki Yesus tana baee talaki himinek, kaka weng dondeekia hiliikode. Taekhe, kaheng kapua tibe unekhe, kaka weng dondeeki kapua weng paklekhe, kaka dito diopa podakandiip. 11:15 Taen, makae tan puonediipa, ipo, baee talakae abolki enila Beelzebul ngangmela tan hilim ee hemaakio, puonediip. 11:16 Hon i makae tan dikipno heetame aediipa, doo, Hep bali tan kit heon mina ma kaldep daekhe atmemo, kali aediip. 11:17 Taiphe, Yesusa i pinong daklip mina hihi i pinong bali tan kal hep eede. Taenonekno, E tan kali eedea, doo, bakon makikaea biklemon domteka, do hel do yakbakyoknehiip edo ap bung makikae biklemon domteka, dikinoknehee. 11:18 Mum tepa Iblis hel biklemo ekel mum lehongmo biloknehee domteka, mina heen ekel bakona depen ngatooknehee yoko? Elka, ipkait tan Ne pukon puonipa, Ea baee tala abolki ngangmela tan hilip eehe, puonip. 11:19 Nek, Nea baee tala abolki ngangmela tan baee tala kapua hiliikohi domteka, mina min ngangmela tan ip hon manonkaea baee tala hilioknehiip yoko? Kauma pukon ikait tan ip pukona lelaen tutum hep eoknediip. 11:20 Puo, Nea Allah ngangmel tan baee tala hilim ee heme domteka, Allah Raja Hibil balinona hihi ip balia talenhee. 11:21 Kaka maki ekel aip pukona ebon senjata depen ngangmel heen betloknehee domteka, e min yuma yep mum balinoknehiip. 11:22 Puo, kaka maki hel ngangmela kaka kapu tepa do puo, dito dangolki tana talen bilonekno, e mum kit heoknehee domteka, e tana kaka kapu min yum dunonekno, e ebon senjata hel doknehee. Taena, e pinonga puma paedeeki kapu hon e min yum dun dalite wan lehongyoknehee. 11:23 Minaki Ne hon mum tep e-hemonki domteka, ea Ne apomki. Hon minaki tana Ne hon mum tep e-dun demonki domteka, ea biklee hemaaki. 11:24 Baee talaki kapu kaka bali koten uno, e balinon balia abenong ngop bali edo pahik bali edo pimkan manho doheek, e-dunde. Taekhe, e tana, doo, nea haluk aip koten talendiiki bali, kauma mum unokne, puone hemaa. 11:25 Taen, aip kapua dito dangdong hon doa heen, helee pukotkodeekhe, ea atmenonekno, du hemaa. 11:26 Putaen, ea tibe dum uno baee talakae petnen mahon kapua ia dito talakae epu tep dokae wan kali eekhea, ia talen ap kapu himin baline hemip. Taiphe, kaka kapu balinona hin balinhee tepa do puo, malona dito tala mum balinoknehee. Yesus tan kali eede. 11:27 Putamekhe, wanang makua kaka diop deip bali pu tan puonedua, Hepo, Hep kumdulneho paep heenonukno, muk dip heeduuku pukona dito yep mumo, kali aeduu. 11:28 Taukhe, E tan puonedea, doo, Allah Weng wenghen hemonkae kauma mum pukon yep mumo eon, kali uede. 11:29 Taekhe, kaka dito diopa Yesus bali dupliphe, E tan puonedea, doo, ipkait liaki kapea talaki tibendiip. Ipkaita kukmion min kapua atmemno puo, mahona e-eoknede. Hihi Nabi Yunus aendeeki kauma mum depoknehiip. 11:30 Kapua Nabi Yunus tan kaka Ninewekae pukon kukmii heekode. Kauma tep mum kaka Miiki tan hel ipkait tibendiip liaki kape pukon hel kukmion mina eoknede. 11:31 Tala hep eoknede dingme Ratu wananga aton palik yingilaku tana ipkait tibendiip lia kape hona tibokneduu. U tana ip tala heme hemip min pukon ihop tana kupa eokneduu. Ratu kapea mangol tungul bali tan Salomo bali talenduu. Kauma tep petamona kaka makia Salomo tepa do dito dangolkia la talenhee. 11:32 Tala hep eoknede dingme kapua, kaka Ninewekae hel ipkait tibendiip liaki kape hon mum tep tibendiip. I tana ip tala heme hemip min pukon ihop tana kupa eoknediip. Ia Yunus tan kupa eede wenga wenghendiip. Petamona kaka makia Yunus tep puo, dito dangolkia la talenhee. Yesus tan kali eede. 11:33 Taakoho, Yesus tan haluk kalinka eedea, doo, kaka maki tan hel aluka ap hekyot bali pii mamdoon pukon edo pii okmil tila pii paon pukon dio tale hemaa yoko? Doe. Aluk kapua pii dam pema paekhe, kaka talen ap himinonkae tana aluk kapu pipyam tana yep atmoknehiip. 11:34 Mum tep hep hiikop kapua hep kalhil bali aluka. Nek, hiikopa yep domteka, hep kalhila pipyam yep heoknehee puo, hep hiikopa tala domteka, hep kalhil balia mimdop heoknehee. 11:35 Ipo, pinong dakni. Ip kalhil bali pipyam kapua mimdopnona do. 11:36 Kauma pukon ip kalhil yuma pipyam mum heekohee hon ip kalhil kapua pahik maki mimdopnona do. Puo, pahik yuma pipyam mum heoknehiip domteka, mum tepa aluka pii paiphe, ip balia aluk pipyam yum hee hemaa kauma tep heekohiip. Yesus tana kali eede. 11:37 Putamonekno, hihi heekhea, Parisiki kaka maki tan e aipa uno E hon weon pukon weng dip aede. 11:38 Taen, Yesusa enon kabol tana E etula okdokyon do tan wan hipno enekhea, kaka Parisiki kapua podakande. 11:39 Taekhe, Tuhan Yesus tan e pukon kali aedea, doo, ipkait Parisikaea piring hon okmil hona dumla mum okdaklonkae. Puo, ip til balia mok ene hemip min hon tala min tan hon muma walngandeekae. 11:40 Woe, kaka lulomkaeo, ip kalhil dumla Hetmop Eedeeki tan muma ip til bali hel hetmop eede edo do yoko? 11:41 Ip mangop min piring balikia kakokae pukon eeni. Taiphe, dito pen pukon mum ip yuma daen, okdokop eoknehee. 11:42 Woe, ip kaka Parisikaeo, ipa tibon min pukona yamen don yum pukona dangolnen til tep mum Allah pukona pae hep eon hona yambul mum heme hemipkae. Ipkaita maki pukona hihi hemehiip puo, maki pukona e-heme hemip puo, ipa laono pukon hemona yep. 11:43 Woe, ip Parisikaeo, ipa Allah Weng aipa hel ipa hin bali mum hipnonkae. Hon ipa pasar bali hel i dokae tan yepo eon pukon mum balinonkae. 11:44 Woe! Ipkaita mum tep kaka buk paen, kukmii heon doki tepkae. Kaka tana buk bali kapua kaka e-paon baliono elmen mane hemip kapu tepkae puonekot, Yesus tana kupa eede. 11:45 Taekhe, Taurat weng kal heonki kapua maki tan Yesus pukon kali aedea, Guruo, putamo kalinka eep kapua Hepa nu pukon hel ngal eeheep, kali aede. 11:46 Putaekhe, Yesus tan kali eedea, woe, Taurat weng kal heonkaeo! Ipkait pea kaka e-dio mane hemip min kapua kukun min mum dun kama bali paen nonkae. Puo, kukun min kapua ip 11:47 Woe! Ipkaita nabikae kulon bali dun dupoon pukon tibendiipkae puo, ip umdipki tana nabikae yip dendiip. 11:48 Nek, ipa kauma tep hemo ip umdipki hemediip min pukona, doo, nukel tan putame hemup, neno enil hime hemipkae. Kapa ip umdipki tana nabi yong kapua yendiip. Taen, ipkait tan muma i paon bali hel aip neekodiip. 11:49 Kauma pukon Allah pinong min puonedea, Ne tan i pukona nabikae hon rasulkae hona dun paoknedii. Taikhe, nabikae kapu hon rasulkae kapu til tep hona yakbakme eonipno, yen pukloknediip. 11:50 Kauma pukon ip kamdik pe tibendiipkae kapu pukona mangol hil hetmookode dingme tan kamdika nabi nabi yapi tana hioknediip. 11:51 Kapu ngolmookodiipa, Habel yapi tan an ngol mookdo, Allah ap bali an dunglon dingmea Zakharia yapi tan hel anonipno, putaakodiip. Ne tan kali eoknea, tibonkae kaema tan i yapi pukona hioknediip. 11:52 Woe, ip Taurat weng kal heonkaeo, ipa kal heon yot bion mina hihi dun mamdookohiip. Puo, ipkait hela til balia e-himindiip hon ip tana i kaka dokaea ap tila himinemno pimkulomipkae pukona wol bom ee hemip. Yesus tana i Parisikae pukon hon i Taurat weng kal heonkae pukon hona kupa eede. 11:53 Taen, Yesus Ea unekhea, i Taurat weng kal heonkae hon Parisikae tan hona ok puklon tep heen, dikipno ngola pumin tep pumin tep nediip. 11:54 Putaen, i tana kupa eehee min kapu pukon hemo ngol min pimkulo, nganemno tamdiip.

Lukas 12

12:1 Taiphe, kaka dito diopa dun deen bilen daklon hon niphea, Yesusa ngol moen hina Ekel hon manonkae pukon kalinka eede. E tana, doo, ip tana kaka Parisikae mok damo, yakbakap eemno tamonkae pukona betni! 12:2 Deeon min yuma ihop baek, kal heoknediip hon anget deon min yum hel baek, atmoknediip. 12:3 Kauma pukon mina min ipa mimdop bali tan weng depenhiip min domteka, balineka pipyam bali tan weng kapua wenghoknediip. Hon ipa mina min ap til bali kaum wenga tan hiong bup eehiip mina balindeeka weng kapua apkon ding hipla tan kaldip wenghoknediip. 12:4 Nea ipkait Nekel lakon laoa pukon kalinka ee. Ip tana ikait kalhil mum yenonipno, do mina e-heeni tepkae, kapu pukona e-poni! 12:5 Ne tan ipkait pukona tutum kukup eokne, pen pukon ipa minaki pukon ponoknehiip yoko? Doo, ip kalhil yenonekno, e ngangmel tan angol dito tenon bali dun bihap eonki pukon ponoknehiip. Kauma pukon E pukon mum po aani. 12:6 Nal pipyaa elnena hiwol sen lao tan hiini tep yoko? Pen pukon putaani tep puo, Allah tana nal abol maki pukon hel e-lukye kotonki. 12:7 Hon ip kamila kapu yum hel hihi deng hiikode. Puo, ip pukon Allah tan mangop eona nal pukon tep hel do, dito dalo tan mangop eonki. Kauma pukon ipa e-poni! 12:8 Nea ipkait pukon kali eokne mina kaema, kaka Miiki pukon minakae tana, doo, Ea pumao nenonipno, kaka yum bali ngotaka eoknediip domteka, Ne tan hel ikait pukona Allah malaikat balia, doo, ia pumao nenoknedii. 12:9 Puo, minaki tan kaka diop balia Ne pukon deemoknedeeki domteka, e pukon hel Ne tan Allah malaikat balia deemoknedii. 12:10 Kaka minakae tana kaka Miiki pukon weng talaki edo bilon wenga pakloknedeeki domteka, kapua yep putamheek, hel mangop aoknede. Puo, Allah Baee pukon weng tala deponki domteka, kaka kapu pukona dito e-mangopno kolop aoknede. 12:11 Ipa kaka tan dun dio kaka abolkae bali edo pemerintahkae bali edo ngangmel dalokae bali edo dio wan paep eiphea, ip tana mina heen edo minao noknup edo nenonipno, e-pinong bilni. 12:12 Putap eoknehiip bali puma tan Allah Baeea ipa mina heen, yep ngotokop eon pukona kukup eoknede. Yesus tana kali eede. 12:13 Taekhe, kaka diop deip kapua kaka maki tan Yesus pukon puonedea, Guruo, ne ningki maki pukon depkol mina nukalono lehongyon pukona kali ae. Yesus pukon puo aede. 12:14 Puo, Yesus tan e pukona, hepo, Nea minaki tan hep ngol mina weng depo, dio wawanon pukona lipip neehiip yoko? aede. 12:15 Taen, mahon E hon manonkae pukon kali eedea, doo, ikait dundononkae pukona kopkulo betni! Kaka makia bungoa yum min dio deme hemaa. Puo, ekel balinona e ihom heekohee min kapu tan muma balinek yep balinon mina e-hihi hep aani tep heekode. Yesus tan kali eede. 12:16 Putaen, E tan ikait pukon ngota maki heen kali eedea, doo, kaka ihomki makia e mangola dito diop min hitkode. 12:17 Taekhe, ea pinong tila tan mum puonedea, doo, nea mina heoknehii edo. Kapa nea buo kulon bali hel doki nek, ne yong til mina kopma buo kuloknehii yoko? neno pinong dakade. 12:18 Putamonekno puonedea, do do, nekel kaema tep heoknedii. Nea ap kapea dakan dito dalo heenonipno, ne gandum hon ne bungo yum hon dio demodikhe, ok tan dio demo tep heoknede. 12:19 Putamonikno, nekel baee pukona, doo, hep bali bungoa dito diop tan paedii. Kapua kola e-denghiini tep nek, hepa hemon do tan balino, mingil kauma mum eno pinong yep tan balinoknedeep, neno pinong dakade. 12:20 Puo, Allah tan kali aedea, Woe! Hepa kaka dito lulomki. Labun kape tan mum hep baeea dokne domteka, minaki tan hep buo deme hemep mina doknehee yoko? aede. 12:21 Kaka minaki tan bungoa diop dio demoknede puo, Allah pukon kal heon mina kakoki domteka, Allah tan kaka kapu putap aede tep hep aoknede. Yesus tan ngotaka eede. 12:22 Taenonekno, Yesus tan E hon manonkae pukon mahon kali eedea, doo, Ne tana ipkait pukon kali eokne, ip balinon dingmea weon min pukon edo kalhil ngul buon min pukon edo e-pinong bilni! 12:23 Kauma pukon balinona dito hin min, enon min pukona malon min. Hon kalhil hela hin min, men opkala malon min. 12:24 Ipa nal pukona pinong dakni! Nala don min e-miidonkae hon bumo dio kulon bali hel dokae hon ia buo demon apa hel dokae. Puo, Allah tana enon mina wakop ee hemaa. Nala nup kaka tep mina do puo, putap ee hemaa domteka, nup kaka pukona dito dii min putap ee hemaa. 12:25 Ipkait pea minaki tan e balinon pukon pinong bilnekhe, ea mahon balinon pukona haluk bup aani tep yoko? 12:26 Kaneka, ipkaita yambul min kapu e-hemonkae domteka, mina min pukon do min hemon pukona pinong bilne hemip yoko? 12:27 Ipa bok mina dito woka kitki pukon pinong dakni. Ia e-hemo men e-wiido balinonkae. Ne tan kali eokne, Salomo kit balinde dingme hel e men opkala ngulan bumedeekia bok min dito woki bapye hemaaki kapu tepki hel dito do. 12:28 Nek, yong til bali enonga Allah tan bok hitni ee hemaa puo, kamdika laheek dopa wan dun dungoe hemup. Kauma pukon, ipkait yambul mum heme hemipkaeo, ip kaka pe neka dii min putap ee hemaa. 12:29 Nek, ipkait hel pinonga mum, doo, nea mina heen, enon min weokne edo ok weokne edo neno pinong bilno, kalin pimlona kotni! 12:30 Putame hemipkae kapua Allah Weng e-hemonkae bakona pimka hemip min puo, ip Olkia kako min yuma kal hep ee hemaaki. 12:31 Puo, ipa Allah Raja Hibil heon pukona pimkulni. Taiphe, kapu yuma hihi non pukona mahon eoknehee. 12:32 Ipa ngung yambulkae nek, ponona kotni. Ip Olki tana Raja Hibil heon mina pinong yep tan eoknede. 12:33 Kaneka, ip hibil heekodiip min yuma hien dun kakokae eeni. Taenonipno, ip mendipa dito e-mingilni tepki mum wiioknehiip! Taiphe, ip yep hemon kape pukona bungo abi dinglaki dito e-dedenoknedeeki hekae tan hel e-hibil dien doknediipki hon tala min tan hel e-weoknediipki. 12:34 Kauma pukon mina bali hep bungoa balinhee bali domteka, hep diplop hel puma baline hemaa. 12:35 Taenonipno, ip hel balia kubat pa heekoten balino, ip aluk hela pii koten mum balini. 12:36 Ip tana ikait abolki koo om tanglon bali wanheek e talon pukon mehehiiphe, ea talen yot dimen daklekhe, e pukon hapetnek yot bip ae hemip. Kauma tep hemo ipa ngol mooni. 12:37 Hon hemonkae kapu i abolkia pukon meho ngol moe hemip domteka, i pua yepkae. Pen pukon mum Nea kali eokne, ea tel bali kubat heenonekno, i pukona dop tale hipni eek hipniphe, e tan enon mina eoknehee. 12:38 Abolkia olbek edo labun til tan talekhe, e pukon e tenaa ngol moe mehe hemipkae ia yep dakloknediip. 12:39 Puo, kapea kal heeni, kapa kaka ap hibilki tan hek minkia aton minaki talon pukon kal heekohonekno pu kotekhe, tale aip kapu dakbitona e-putaoknehee. 12:40 Kauma pukon ipkait hel dop ngol mooni. Kaka Miiki hel ipa doono tamomip dinga kauma taloknehee. Yesus tan kalii eede. 12:41 Taekhe, Petrus tan Yesus pukon kali aedea, Tuhano, Hep tan ngot heen kali eep kapua nukait pukon mum edo kaka yum pukon yoko? aede. 12:42 Taekhe, Tuhan tana, nek, ap kapu helemonkia minaki yoko? Doo, ap hibilki tana dito kalki mum e hemonkae pukon aton hihi dinga enon min een kulonki lipmoknehee. 12:43 Ap hibilki tana helemonki kapu pukon kali aede min heme hemaa domteka, hibilki taloknede dingmea e hemonki kapu pukona yepo aoknede. 12:44 Nea dito pen pukon min mum kali eokne, hibilki tana e heme aonki pukon yepo aen, e min yum malion pukona abolki hep aoknede. 12:45 Putaoknede puo, heme aonki kapu tana, doo, ne abolki e-talni tep nehemaa nenoneknoa, e tana kaka hon wanang hemonkae hon nelme eonekno, enon min eno ok atul pinong uap hep eonki hel ene hemaa. 12:46 Taen, doono tamoma dingme kaumaa e abolkia lulom tan taloknede. Hon abolki talon dingme kapu hel ea kal heon do tan talen anonekno, e baeea i kaka pen pukon e-hemediipkae bali mum dun paep aoknede. 12:47 Hemonki kapu e abolki pinong daklon mina kal heekohee puo, e-ngol moen e abolki pinong yep mina e-heme hemaaki domteka, ea nelme aon mina diop tan depoknede. 12:48 Puo, minaki tana e abolki pinong daklon mina ea kal heeni do tan balino puo, pen pukona tala hemede domteka, e pua nelme aon mina yambul mum depoknede. Kaka dokae pukon ea diop tan eende domteka, ikait pukon hemo diop tan Allah pukon heme aoknede. Hon minaki tana diop mina depena dito diop tan heme aoknede. 12:49 Nea angola bihaa dun mangol hil bali dokyon pukona talenhii hon angol kapua Ne pinong yep petamon tenon pukon. 12:50 Puo, okbup eon kabol hemni do tan pukon Nea dito diplop tete nee hemaa. 12:51 Ipkait pinong daka hemipa mangol hil kapea dakan yep balinon pukon talende pinong daka hemip yoko? Doe! Nea bikleon pukon mum talendii. 12:52 Kauma pukon petamon tan ngol moen biloknehiipa ap bung makia kaka elnenkae ngol moen biloknehiip. Taiphe, kaka elnen domteka, lao heiphea, wii hon heen biloknehiip hon wii heiphea lao hon heen bilenoknehiip. 12:53 Ia bilen dakloknehiip kapua olki tan miiki pukon ngol moen biloknehee hon miiki tan olki pukon hel ngol moen biloknehee. Hon oku tan muuku hon ngol moen biloknehuu hon muuku tan oku pukon hel ngol moen biloknehuu. Taukhe, kalwonku tana kalwonku hon biloknehuu. Yesus tan kali eede. 12:54 Taen, Yesusa mahon kaka diopkae pukon kalinka eedea, doo, ipa kopkuliphe, olbeka aton dake unon yingila tan ibina abi tungki bali dio nginekhea, ip tana, doo, dopaa amok heoknehe puonehiiphea, pen pukon dameka amok hee hemaa. 12:55 Hon ipa kopkuliphe, apluma aton palik edo taop yingila tan dinekhe, ip tan puone hemipa, doo, dopa ngol moen ap yep damoknehee puonehiiphea, pen pukon putae hemaa. 12:56 Woe, ipkait kopka eon pukon mum nua hemonkae nehemipkaeo, ipa mangol bali hon abi bali hona kukmii min heekhe, kaema tep hemoknehee puone hemipkae. Puo, mina nek, kamdik pe hemon min pukona e-kal heen petaon boe hemip yoko? 12:57 Hon mina nek, ip hel tan mum yep min pukona putaokne e-puone hemip yoko? 12:58 Kauma pukon hep apomki hona pemerintah bali unemnoa kabol wol unomip pauma tan ipkaloa hihi dakan yep heen uni! Doneka unoa hep mum pisno dio kaka tala min hemonkae lelamonki bali wan kolop heoknehee. Taekhe, e tana e hemonkae bali haluk dio wan kotekhe, i tana bui aip paep heoknehiip. 12:59 Nea ipkait pukon kali eokne, ipa amol heekodiip mina e-hien hihi heekodonipnoa, bui aip kapua e-tibe taloknediip. Yesus tana ngotaklo kalinka eede.

Lukas 13

13:1 Taen, dingme kapua i Galileakae Allah pukon an hemipki yapia i yipkae yapia hon Pilatus tan dun yalum buekhe, i makae tana Yesus pukon kali aediip. 13:2 Taiphe, i pukon Yesus tan kali eedea, doo, Pilatus tan Galileakae yende. Kapu pukona ipkait pinonga i tala hemon mina dalo nupkia yambul yoko? 13:3 Doe! Nea ipkait pukon kali eokne, tala hemon pukona e-ihop baen balbitoknehiip domteka, pu heekodiip kauma tep heen ipkait hela denoknediip. 13:4 Edo ipa kaka kumnen ngaama Siloam dimona ap daloki tan diikino dee hikiten, yenhekae kapu i tala hemon mina dito dalokae puo, kaka dokae yum Yerusalem aip balinonkae ia tala hemon mina yambul mumkae pinong dakahiip yoko? 13:5 Doe. Ne tana ip pukon kali eokne, ip tala hemon pukona ihop baen e-balbitoknehiip domteka, pu heekodiip kauma tep heen, ip hel denoknediip, kali eede. 13:6 Putaen, Yesusa ngot kape heen kalinka eedea, doo, yong anggur til balia a enila ara tibendeekhe, ea a kapu pukon lop hitkode edono pimkan talende puo, ea lopa e-hitkodeek dakande. 13:7 Taen, e tana yong anggur kapu hemonki pukon kali aedea, hihio, nea kol wii ema lop hitkode edono tale atmikhe doheek e-dakandii. Nek, pe dinga hilmeheeki kapea nete! Mina min pukon ea mangol kape damang mum balnon yoko? aede. 13:8 Taekhe, kaka yong hemonki kapu tana, doo, kaneka kol wii kapea a damil damila helemo moon min buo dakahiik, doheek heme. 13:9 Kol lapekia hitoknehee maedo, nek, kopkulo mehehuup lopa e-hitekhea, neton, kali aede. Yesus tan ngotaka eede. 13:10 Taakoho, tok maki Yesusa Allah Weng ap maki himin, Sabat dingme Allah Weng kalinka eede. 13:11 Taekhe, wanangku maku kol muma dangolnen ngaama baee tala tan himin ene uiphe, ua dito kopkan nginon hel dito doa heek balinduu. 13:12 Putaakoduukhe, Yesusa atme uenonekno, wengdip uen kali uedea, woe! Nano kup yol mina yep hep hea, uede. 13:13 Taen, E etula wanangku kapu bali paoknekhee, weng tungul uni do tan yepno tibe tutum eten, Allah mum dito dito kitki puoneduu. 13:14 Taukhe, Allah ap kapu abolki tan Sabat dingme kaka yolkia yep hea kapu pukon angankulo, pinong tala dakade. Taekhe, kaka diopkae deip kapu pukon kali eedea, doo, dingme bangupnena hemon min pukonkia lahe hon dingme bangupnen kapua maki tan talen E tana yolkia yep hep aehe domteka, yep. Puo, Sabat dingme kaema tan putaakohee pukona tala puonekot kupa eede. 13:15 Puo, Tuhan tan kali eedea, Woe! Kaka tan hii kopka eon pukon mum lipmo dangdong dokae tep nonkaeo. Ipa lembu keledaia Sabat dingme dala til bali tana e-mulkoten, dio ok enon bali wahemip yoko? 13:16 Wanangku kapea Abraham kan talonku ua kol dangolnen ngaama kapua iblis tana nong daakode. U nong dap uede min kapua Sabat dingme tan nong baakoton pukona yep edo do yoko? Yesus tan kali eede. 13:17 Taen, weng kapu paklekhea, E apomkae yuma podakandiip puo, pu hemaa min kapu yuma dito yep kit min mum hemede. Kauma pukon kaka diop dun deekohiipkae kapu yuma dito pinong yep dakadiip. 13:18 Putaiphe, Yesus tana, doo, ngot makia Allah Raja Hibil balinon bali pukona mina ngola heen, ngot heokne yoko? 13:19 Allah Raja Hibil heon pukon mum tepa sesawi don dun kaka tana wan yong til bali haa dokyede. Taekhe, lop kapua tiben a tep dalonekhea, nal damlakaea talen, a tangin kapu bali yum amila neekodiip. Yesus tan ngotaka eede. 13:20 Putaen, mahon puonedea, doo, Nea mina min mahon Allah Raja Hibil heon bali pukona ngot heokne yoko? 13:21 Ngot maki hel mum tep kalen nginon mina wanangku maku tan tepung ik tep mina okmil wii bali paukhea, dalono kalen ngino wal ngande. Yesus tan ngotaka eede. 13:22 Taakoho, Yesusa Yerusalem aip unaano wol unoa bakon maki tan bakon maki ne mano Allah Wenga kalinka eede. 13:23 Putamekhe, kaka maki tan kalin tame aedea, Tuhano, kaka lao mum yep hep eoknede yoko? aede. 13:24 Taekhe, Yesus tana i kaka pu balinipkae kapu pukon kali eedea, doo, yot dito yambulki kapu himinon pukona pimkulni! Ne tana kali eokne, kaka diop tana yot kapu himinon pukona pimkuloknehiip puo, ia e-depni tep hep eoknede. 13:25 Taiphe, ap hibilkia tiben yot ngodeekhe, ipa tale dumla mum eten yot dimen daklo puonoknediipa, lakono, nu pukon yota bie, puonoknediip. Taiphe, i pukon kali eoknedea, ip kaita ne lulomkae e-kal hep eediikae nek, kopma tan talipkae yoko? eoknede. 13:26 Taekhe, ipkait tan kali aoknediipa, doo, nua hep bali enon min hon ok hon eno balinuphe, hepa nu bakona mano Allah Wenga kalinka eedeepki, aoknediip. 13:27 Puo, e tan kali eoknedea, nea ipkaita e-kal hep eediikae ipa kopma tan talipkae yoko? Ip yuma tala hemonkae. Ne bali pea do, uni! eoknede. 13:28 Taekhe, ip tana Abraham hon Ishak hon Yakub hon nabikae yuma Allah Raja Hibil balia baliniphe, atme een ipa ulapu amo ningil demoknediip. Puo, ipkait muma dum bihap eoknede. 13:29 Putap eekhe, kaka aton tibon balikae hon kaka aton dake unon balikae hon aton palik palik yingilakae hona taliphe, Allah Raja Hibil bali kapua upee paen enoknediip. 13:30 Nek, dito pen pukona, kaka makae dun malon eedomipkae dun kaka hinkae hep eoknede. Hon kaka makae dun hin hemedoipkae pukona ia dun kaka malonkae hep eoknede. Yesus tan kali eede. 13:31 Taekhe, dingme kapua kaka Parisikae mina tepa Yesus bali talen kali aediipa, doo, Hepa Herodes tan tale hokna nek, pea koten une, kali aediip. 13:32 Taiphe, Yesus tan kali eedea, ipa uno kaam pilem kapu pukon kali aoknipa, doo, Nea kamdik hon dopa hon muma kaka yolkae yep heme eo baee tala hilim eeho dingme wiikia hihi heoknehii. 13:33 Kauma pukon Nea ngol moen, haluk kamdik hon dopa hon witil hon mum hemoknedii. Taen, kaka nabiki domteka, Yerusalem aip tan mum denoknehee puo, dumla tana e-aloknehiip. 13:34 Yerusalemo, Yerusalemo! Kaka hep hel pukon dun paik talomip nabi nabia yen puklo tum tan nelmen kalme nedeepo! Dito tok diopa Nea hep tenaa pukon pinong bilno dun deme heme mum tepa nal ayama i naa tan tena weng dii deen, dun belul taop paehemoo tep hee heme puo, hep tana ngal nee hemep. 13:35 Dito pen pukon kali hee, bin buoknedeep mum. Puo, Ne tan hep pukon kali heokne, Nea hep tana e-atme needoep tan mum. Hep puonoknedeepa Tuhan enila tan talaaki domteka, hihinon mina ae puonoknedeep, dingme kauma tan atme neoknedeep, Yesus tan puonede.

Lukas 14

14:1 Sabat dingme maki hel Yesusa talen, kaka Parisikae abolki ap tan enon min enaano talende. Taekhe, pu talipkae yum tana Yesus pukon dito kopkan helemo hii bali nediip. 14:2 Putamiphe, kaka maki e yol mina kalhila ok himino kalen tibe tibe nonkia talen, Yesus dimona etkode. 14:3 Taekhe, Yesus tana Tauratkae hon Parisikae hon pukon kali eedea, doo, ip tan yepo niphea, Sabat dingme kape tana yolkae yep hep eeni tep edo do yoko? eede. 14:4 Taekhe, i yuma dimnediip. Taiphe, E tana kaka yolki etula depenonekno, yep hep aen, hepa pea do, une, aekhe, wande. 14:5 Putaen, ikait pukon kali eedea, ipkait pea minaki tana Sabat dingme e tenaa edo lembua edo ok buk himinek hel tiben dum uno, kulon do tan dimno mum balinoknede yoko? eede. 14:6 Taekhe, ikait tana hapetnek kupa aon hel doheek, weng hakan dimnon mum balindiip. 14:7 Taiphe, Yesusa kopkulekhe, kaka bup talonkae ia wan hin hemon bali mum wan hipniphea, ngot kapea Yesus tan kali eedea, 14:8 doo, kaka maki tan hepa koo omtongyon dingme upeen weng dip heip unokneheep domteka, hepa wan dun hin kulon balia e-hipne. Doneka, kaka kapu tana kaka dangolkia hep tepa doki maedo wengdip aoknehee. 14:9 Doneka, kaka weng dip heehomaki kapu tan hep bali talen kali heoknehea, doo, pe hipnep min kapea hepa koten tibe une. Taephe, kaka kapu tale hipnoko heekhe, hepa podakan tibe wan hil ulapu yambul bali hipnokneheep. 14:10 Puo, hepa weng dip heoknehiip domteka, yepa kabol tan wan yambul bali tungul pauma hipnokneheep. Taakoheephe, ap hibilki tan talen atmen kali heoknehea, ee lakono, dop tale, pema hipneo heoknehee. Taekhe, kaka weng dip eek talenhiipkae kapu yum tan atme heena yepo, heoknehiip. 14:11 Kauma pukon minaki ekel pinong dalononki domteka, balinekhea, ea dun malon hep aoknede. Hon minakia pinong yambul nonki domteka, malona ea dun hin hep aoknede. 14:12 Putaen, Yesusa haluk kaka weng dip aeheeki kapu pukon kali aedea, doo, mahon kape tep hemokneheep domteka, enon mina labun til tan edo aton til tan enon pukon kapel daa paenonepnoa, hep hel ningki piikia edo hep hel lakon heonkae mum edo hep hel mabin bunga mum edo hep hel hon mum balinonkae edo ihomkae mum edo hep pinonga i tan hel nea putap neoknediipkae mumo nekot, pinong daklonepno, e-weng dip eokneheep. 14:13 Puo, hep tana ngol dalo mina hemokneheep domteka, kaka kakokae edo kaka talakae edo kaka bamkae edo kaka hiopkae muma wengdip ee! 14:14 Putamdonepnoa, yep mina depoknedeep. Ikait tan e-heenitepkae putap eedomep kapu tungulaa kaka yepkae tiboknediip dingme kauma tan mum hepa amola depoknedeep. Kali aede. 14:15 Taekhe, wenghenonipno kaka weng diek enen pukon talenhiipkae kapua maki tan Yesus pukon kali aedea, doo, kaka minakia Allah Raja Hibil balinon dingme enon min eno yep balinoknede yoko? aede. 14:16 Taekhe, Yesus tan kaka kapu pukon kali aedea, doo, kaka maki ea ngol min hee paen enon mina dito dalo tan kapel damonekno, kaka dito diop weng dip eede. 14:17 Putaen, upon min kapu hihi ngol moen e tana e hemonkae tan wan weng dip eip kaka talenhipkae tale enon pukon kali eediipa, dop talni! Yum mina hihi heen paehuup, eediip. 14:18 Taiphe puo, i yum weng mum tep dikip dap aediip. Maki tana e pukon kali aedea, doo, nea yong mangol hiikodiiki nek, uno atmenoniknoa, yep tan puo, tala do tan e-abokne, aede. 14:19 Taekhe, kaki doki maki tan hel puonedea, doo, nea lembu elnen hien paehii nek, uno hee tamenonikno, ne hel yep tan tala do tan e-abokne, aede. 14:20 Taekhe, kaka doki maki tan hel puonedea, doo, nea kabol ema koa dunhiiki nek, e-abokne, aede. 14:21 Putaiphe, hemonki kapua haluk dikien uno, e abolki pukon kaka yong kapu wenga yum ngotokop aede. Taekhe, abolki ap hibilki kapu tana pinong tala daklo e hemonki pukona kali aedea, dop, hepa une! Taen, wol yum bali uno wol tungul bali hon wol aip til bali hon dakanonepno, kaka kakokae hon kaka kumtolkae hon kaka hiopkae hon kaka bamkae yum hon dun deen, hapetnek dio tale, kali aede. 14:22 Putaen talekhe, e hemonki kapu tan kali aa wenga kapu pukona, tuano, mina wenga kali neep kapu yuma hihi heme hemip puo, kako balia lahe, kali aede. 14:23 Taekhe, tuan tana e hemonki kapu pukon kali aedea, doo, ne aip kapea deon pukon mum pinong dakahii. Kauma pukon hepa uno wol yum bali hon himin himin bali hon uno pabalinonkae yuma wan pis eephe, tale himinim! aede. 14:24 Nea hep pukon kali heokne, kaka weng dip eediikaea kaka maki mum kapel daakkohi min kapea e-depoknede. Yesus tan kali eede. 14:25 Taakoho tok maki Yesusa wol manekhe, kaka dito diopa talen, Yesus hon mandiip. Taiphe, E tana balbimo ikait pukona kalinka eede. 14:26 E tana, doo, minakia Ne hon talen manaanoki domteka, ea olki pukon hon oku pukon hon aboku pukon hon e tenaa pukon hon ekel mabina pukon hela kolop een, ekel pukon hel mangop noknedeeki domteka, ea Ne tenaa heona doki. 14:27 Minaki tana ekel a e-dun Ne hon e-manonki domteka, ea Ne tenaa e-heoknede. 14:28 Kauma pukon ipkait pea minaki tan ap daloki nenaano ngol mookneheeki domteka, hiwol do tana e-nee paoknehe puo, hiwola hihinekhe, ap kapua yep hihinoknehee yoko? 14:29 Putaen, kaka kapua ap kulola mooknehee puo, e-hihi heoknehee domteka, kaka yuma kopkuloa tuna aoknehiip. 14:30 Taen, ikait tan puonoknehiipa, doo, kaka kapua ngol moen neneheeki puo, mangopo ea e-hihi heeni tepkio, aenoknehiip. 14:31 Edo mina raja tan uno, raja doki hon bilaano domteka, kabol tan weng depo e tenaa deng dangolnen maki tan muma deng dangolnen lao hona yep biloknehiip yoko? 14:32 E-ngol mooknehee domteka, ea kaka apomkae kam balinhiip tan mum mina heen dakan, yep heon pukona kaka dakandonkae dun paekhe unoknehiip. 14:33 Kauma tep ipkait hel kaka yuma ip hel tan depen hibil heekodiip min yuma hihi e-kotoknehiip domteka, ne tenaa e-heoknediip. 14:34 Enima pen pukon yep min puo, enim kapu hel koki domteka, mina heen, haluk yep noknehee yoko? 14:35 Enim talaki kapua yong pukon hon mon min heon pukon hela yepa do. Minakaea hiong hokae domteka, Ne wenga kapua wenghani! Yesus tan kalinka eede.

Lukas 15

15:1 Taekhe, kaka hiwol pukon mum hemonkae hon kaka tala min mum hemonkaea Yesus bali E wenga wenghemno dupadiip. 15:2 Taiphe, i kaka Parasikae hon Taurat weng kal heonkae tan hona pinong tala daka eo puonediipa, ipo, Ea yepo nekhe, kaka tala hemonkae hona enon min mum tep enaa yoko? nediip. 15:3 Taiphe, Yesus tan ikait pukona ngot kaema heen kali eede. 15:4 E tana, doo, ipkait pea kaka makia domba denga wii topa tiinen ngaama (100) heen wakadeekhe puo, makia dedenoknehee domteka, ikait pabalinonkaea denga wii topa pahiknen ngaama (99) mum heekohiip. Taiphe, domba kapua abenong bali kolop eenonekno, dumneheeki pukon koton do tan pimkaho atmoknehee yoko? 15:5 Putaakoho, ea dakanonekno dito pinong yep daklo nganan dangol moen, 15:6 dio aip talena e lakon hon e aip dimona balinonkae hon wengdiip eoknehee. Taen, ikait pukon kali eoknehea, doo, ipkaita ne hon dito pinong yep dakloknehiip! Domba neeki dedendeekia nea hihi dakan dio talenhii, kali eoknehee. 15:7 Nea ipkait pukon kali eokne, kauma tepa kaka maki tala hemonkia balbiten, tala hemona kotekhe, abi dingla tana dito pinong yep daklo niline hemip. Puo, kaka yep mum hemonkae deng wii topa dangolnen ngaama kapua ia hihi balbiten yep balinonkae kauma pukon yambul mum nili eoknediip. 15:8 Edo mina wananga hiwol tumki dangolnen balnonku hon hiwol kapua lop dangolki dedenoknehee domteka, aluk e-pii paen ap yuma helemo pimkaho dani tep yoko? 15:9 Taen, ua pimkan talenho atmenonukno, ua u lakon hon u aip dimonakae yum pukon hona weng dip een kali eoknehuu. U tana, ipkait hel dito pinong yep mum dakni. Nea hiwol tumki dedendeeki kapua pimkado hihi dunhii, kali eoknehuu. 15:10 Nea ipkait pukon kali eokne, ngot kape mum tepa kaka tala hemonki e tala hemon mina balbiten kotekhe, Allah malaikat abi dinglakaea e pukona dito pinong yep daklo niline hemip, Yesus tan kali eede. 15:11 Putaen, Yesus tan mahon kali eedea, doo, kaka makia tena kaka laoki balinde. 15:12 Tena kalaki kapu tan e olki pukon kali aedea, aetkio, hep min yuma til tepa lehongye neoknep, kali aede. Taekhe, ikalo olki tana e min yum ikalo pukon lehongyen eende. 15:13 Taekhe, tena kalaki kapu tan ekel kolop aehee min yuma dingme mina tep puma mum balino himehoneknoa, ea bakon kam bali wande. Taen, ea ulalaa tan e min yuma dun hamanpano enon min hel leton bindeekhe, yuma dedende. 15:14 Taen, yum mina leton bindeek dedenekhe, bakon kapu enon min hel dito dedenek, kaka kapua ekel tan yakbakmedo, dito deni tep heekode. 15:15 Taekhe, ea kaka bakon kapu min hemonki balia maki uno hemede. Putaekhe, kaka kapu tana yong til uno, kang malion pukona dip aek wan maliikode. 15:16 Taen, ea kang enon min hakbula kapu tan dun olkumdul kako hekohee bali weaano pinong dakade puo, kaka maki tan hel e-dun paep aani tep heekode. 15:17 Taekhe, ekel balinona kal heenonekno, pinong daklo puonedea, mina nek, nekel olki tan e hemonkae pukona eenka hemaa mina enon mina enon mina dito dito diop een kulek ene hemip. Puo, nea pema enon mina deni tep baline heme. 15:18 Nea tiben ne olki bali uno kali aoknehia, aetkio, nea abi dingla pukon hon aetki hep pukon hona tala heekodii. 15:19 Aetkio, nea mahon hep tenaa heon pukona e-putap neoknep. Puo, nea hep hemon min hemo, enon min enonki heokne, kali aoknehii, pinong dakade. 15:20 Taen, ea tiben e olki bali wande. Ea wol talekhe, olkia atme aenonekno, diplop yol hep aekhe, mangopno melpakan, wan kam bali tan kubot paen bupka aede. 15:21 Taekhe, tena kapu tan olki pukon kali aedea, aetkio, nea abi dingla hon hep pukon hona tala hemedii. Nek, nea petamona hep tenaa puo neona do, aede. 15:22 Taekhe, olki tan e hemonkae pukon kali eedea, ipo, hapetnek men opkal yepkia dun ngul buu paep aani. Taen, etul neng bali ngul buon min hel e yon bali dak buon min hel dakbup aani. 15:23 Taenonipno, lembu meo mateki kapua an upeiphe, nup yum e pukona enonupno, pinong yep daklokneho. 15:24 Pen pukon ne tena kapu dendo haluk tibenhee hon ea dito dedende puo, haluk dakan talenhee, kali eede. Taekhe, ia ngol moen pinong yep daklo e kalda tep mum hemediip. 15:25 Putamiphe, tena uopki kapu ea yong til pabalinho talen aip dimona talen, wenghendea aip ulapua baa alwem hon wos weng hona tibe tibenede. 15:26 Taekhe, hemonki maki pukon wengdip aen kali aedea, hepo, kapua mina min heen nilin kulip yoko? aede. 15:27 Taekhe, hemonki kapu tana, hep ninga wandeeki kauma yep tan talenhee. Kauma pukon hep olki tana lembu meo mateeki an upee paekhe, enonipno, nilin kulip, kali aede. 15:28 Taekhe, piki ea wenghen dito pinong tala daklo ap kapua e-himinde. Putaekhe, olkia dum tiben kali aede. 15:29 Puo, olki wenga hel ngalno kali aedea, hepo, nea kol diopa aetki hep hon mum balino hemonikno, tok maki hel hep wenga e-hak patkodiiki. Puo, hep tan pema hemonki kape pukona kambing meo mateeki maki hel neephe, ne lakon lao ikait hon e-pinong yep daklo, upee paen weekodoki. 15:30 Puo, aetki, hep tenaa okyanop hep mina aephe, wanang wop hekae hon yakbakmedo talaaki kapu pukona lembu meo mateeki an e pukona upep aeheepki, puonekot olki pukon kupa aede. 15:31 Taekhe, olki tan e pukon kali aedea, tena, hepa ne hon mum tep balinonki. Mina min ne min domteka, hep mina uma. 15:32 Hep ningki dendo haluk tiben yepnehe ea dedendeek haluk atmen dio paep aup. Kauma pukon nupa doonon do tan e pukona pinong yep daklo nilin kuloknup mum, kali aede. Yesus tana ngot heen kali eede.

Lukas 16

16:1 Taen, Yesus tana e hon manonkae pukon ngot kape heen kali eedea, doo, kaka ihomki maki e hemonki hiwol dun deng himonkia maki hon balinde. E pukon makae tan mok dap aediipa, doo, ea abolki mina yakbakme hemaaki puonediip. 16:2 Taiphe, abolki tana e hiwol hemonki kapu pukon wengdip aenonekno, kalin tame aedea, doo, hep hemon pukona weng talakia maki wenghenhi nek, hepa mina heekoheep yoko? Petamon hep tana ne pukon mahon e-heme neokneheep. Kaneka hep hemeheep mina ihop bap nee, kali aede. 16:3 Taekhe, hiwol lelamonki kapua pinong tila tan puonedea, doo, nea mina min hemoknehii yoko? Ne abolki tana hiwol lelamo hemon pukona dobop neehe. Petamon nea mangol e-pakni tepki nek, nea kako damang mum balino nonon mum nona nea podakloknehii. 16:4 Ne hemoknehii mina kal heekohia, kaema ne hemonki tan kolop neekhe, kaka yukae tan dun ap paep neiphea, nea kaema tep heoknehii pinong dakade. 16:5 Taekhe, kaka hiwol lelamanoki kapu tana e abolki min ban dundundiipkaea kaka yuk yuk wengdip eede. Taen, kaka hinki kapu pukon kali aedea, doo, hepa ne abolki min ban dundeepkia mina tep yoko? aede. 16:6 Taekhe, kaka kapu tan kalindea, doo, nekia minyak (Zaitun lop oka) tiga ribu dua ratus liter, aede. Taekhe, kaka kapu pukon haluk kali aedea, hep tan ban dundeep min kapu pukon damila keeka pema. Nek, hepa petamon mum pema hipnonepno, ban dundundeep min damila kapu bali haluk keek boo tabokyen, okmila seribu enam ratus mahon hiokneheep, aede. 16:7 Taen, haluk kaka laoki pukon hel kalin tame aedea, hep ban dundeep min kapu yuma mina tep yoko? aede. Taekhe, kaka kapu tana, doo, nekia gandum bilo bilo dun dangol moonki muma tok muma denga wii topa tiinen ngaama, kali aede. Taekhe, haluk e pukon kali aedea, kanek hep hel ban dundiip min damila keeka pema nek, boenonepno, kapu tep muma dokia tok pahiknen mahon bilo bilo dun dangol moonki muma boe, kali aede. 16:8 Putaekhe, abolki kapu tan hiwol lelamon pen pukon e-hemonki kapu pukona, ea kitkio nede. Ea heleen tutum lelaakode, kauma pukon kitkio aede. Kauma pukon mangol hil kape tenaa i tana pinong dang moen, i lakon mok min lelap eon pukona dito kalkae. Puo, pipyam tenaa domteka, ia mangol hilkae hona lelamni tep dokae. 16:9 Ne tan ipkait pukon kali eokne, ipa yep lakon heon pukona ip depon min tan eenonipno, ipa yep nong daoknehiip. Puo, ip depon min kapua eenkadonipnoa, ipa yep dito balinon aipa himinoknediip. 16:10 Minaki tana ngol yambul min hel yep helemo hemokneheeki domteka, ea ngol dalo min hel yep helemo hemoknehee. Hon minaki tana ngol yambul min pukona helemo yep e-hemokneheeki domteka, ea ngol dalo min pukon hel helemo yep e-hemoknehee. 16:11 Nek, ipkait tana mangol hil ihom min pukona helemo yep e-hemoknehiip domteka, minaki tan ip dito pen pukon ihom heon min abi dinglaki pukona helemo hemoknehee yoko? 16:12 Hon hep tana kaka dokae bungoa hepa pen pukon helemo yep e-hemokneheep domteka, minaki tan bungo dun hep pukona ban heoknehee yoko? 16:13 Kaka hemonki e abolkaea lao heona dito do min putaoknehiip domteka, kama pukon mum pinong yep daklo kama pukona yep e-hemoknehee. Kauma pukon ip tana Allah hemon hon bungo hemon hon laono heona do. Yesus tan kali eede. 16:14 Kapu yuma i kaka Parisikae hiwol mum dit paen hemonkae tana wenghenonipno, E pukona weng talaki paklo tuna aediip. 16:15 Putamiphe, E tan ikait pukon kali eedea, doo, ipkaita kaka kopkulon balia yepkae tep nehemip puo, Allah tana ip diplop tila hihi kal hep eede. Kauma pukon kaka tan dito mangop min domteka, kapua Allah Ea mangop do min heonki. 16:16 Taurat hemon hon nabikae hemon hona hemen taledo Yohanes tibende dingmea weng tugulki heekodiip. Puo, Allah Raja Hibil heoknede dingme kauma tan ngol moen kalinka eekhe, kaka yum tana Allah Raja Hibil bali himinon pukona pis eoknediip. 16:17 Abi hon mangol hona hapetnek dedeni tep puo, Taurat wenga titik yambul maki mum hel dito e-dedenoknede. 16:18 Kaka minaki tana ekel aboku kolop uen, wanang doku doknehe domteka, ea wop hek mum damoknehee. Taekhe, kaka minaki tana wanang kolop uehomaaku kapua doknehee domteka, e tan hel mum tep wop hek mum damoknehee. 16:19 Kaka ihomki maki tana men opkal katkot yep min ngulan bumo ekel kit min hibil heomaa pukon dito pinong yep dakade. 16:20 Putamekhe, kaka dito kakoki enila Lazarus ea nonon mumki e kalhil yuma kukmona dito diop heekhe, ulboma diop heekodeeki. Ea kaka ihomki ap yotboo balia dio tale paiphe, ihen kotkode. 16:21 Taiphe, ea kaka ihomki kapu enon min enon bali taopa tan hakbul min dun week, diplop tete aekhe, niton pukon pinong daklekhe, kaam tan talen ata aediip. 16:22 Taakohiip, kaka kakoki kapua denekhe, Allah malaikat tan dio Abraham baline hemaa etul baunga dio wan paep aediip. Taiphea, kaka ihomki kapu hel denek paediip. 16:23 Putaiphe, ihomkia angol dito tenon bali yola dito dalo hep aek, bilen kulonekno, kam tan kopkan nginde. Taen, Abraham hon Lazarus hona ikaloa Abraham e balinon bali yep tan hiplondiip. 16:24 Taiphe, e tan wengdip een, puonedea, aetki Abrahamo, ne pukon mangop nokneheep. Taen, Lazarus kali aephe, etul ngum tan mum ok tabien, dio ne aplong bali paep neoko, elka nea angol tana tenenea neko, aede. 16:25 Puo, Abraham tan kali aedea, tenao, pinong dakle. Mangol hil balindeep dingmea hepa yum min dito kit min mum depenkadeepki. Putamephea, Lazarus ea dito kako mum balinonekno, tala min mum depenkadeeki. Petamon ea yep balinekhe, hepa yol tala mum balinepa uma. 16:26 Nek, nu balinon bali hon hep balinep bali hona kot dalo tan bookohe dito e-apni tep nek. Pema tan hep bali abon edo hep bali tan nu bali talon pukona dito e-putaani tep, kali aede. 16:27 Taekhe, kaka kapu tan Abraham pukon, aetkio, kanek putaon domteka, hep tana kaka kapu mum kali aephe, ulala ne olki aip unoknehee. 16:28 Taenonekno, ne mabina elnen baline hemipkae bali e tana wan pen pukon kalinka eoknehee. Taekhe, ia ne talen yol bile hemee bali pea ia e-talimo, aede. 16:29 Puo, Abraham tan kali aedea, doo, i balia Musa puonede min hon nabikae tan puonediip min hona pabaline hemaa bokono ia kauma hemonipno, kal heoknehiip, aede. 16:30 Taekhe, kaka kapu tana, aetki Abrahamo, putamo doonon hel do, kaka denhomaaki tan i bali uno kali eoknehee domteka, ia balbiton pukona dito e-kotoknehiip, aede. 16:31 Taekhe, Abraham tan puonedea, ia Musa hemede wenga kapu hon nabikae hemediip wenga kapu hona e-kal heoknehiip domteka, kaka denonki kapu tan wan kalinka eoknehee wenga kapu hel ia e-wenghen hemoknehiip. Yesus tana kali eede.

Lukas 17

17:1 Taen, E hon manonkae pukon Yesus tan kali eedea, doo, tala hemon min dito e-putaani tep puo, pabalinoknede. Kaneka, kaka ngol moen tala hemoknedeeki ea yep e-balinoknede. 17:2 Minaki tana tena yambulki edo kaka bamki pukon tala hemon pukona kukup aokneheeki domteka, dito yepa kaka kapu pukona tum yot hiloonki bali bungwen kum nong heen bihaa okhit bali dokop aona yep. 17:3 Kaneka ip hel pukona betni! Taiphe, ip lakon makia tala heoknehee domteka, kupa aani! Taiphe, ea podakan diplop yolnekhea, dak bup aen mangop bop aani. 17:4 Putaiphe, e tan hep pukon dingme maki tok petnen tala hep heenonekno, haluk hep balia tok petnen talen hep pukona, doo, nea pen pukon tala hemehii nekot, diplop yol noknehee domteka, hep tan hel tok petnen mangop heenonepo, dap aokneheep. Yesus tana kali eede. 17:5 Taekhe, Tuhan pukon i rasulkae tan kali aediipa, doo, nu kal heen hemon min pukona mahon dalo tan kukup ee, aediip. 17:6 Taiphe, Tuhan tan kali eedea, kaneka ipkait kal heen hemon min daloa sesawi lop tep mum domteka, a ara pukon yep kali aoknehiipa, doo, hepa damlokno wan okhit til tolpu moo pae aiphe, ip wenga wenghoknehee. 17:7 Ipkait pea minaki tan kaka bam hemonki heon domteka, e abolki pukon mangol pakaho edo waklon min wakahonekno, aip talekhea, ban hemonki kapu pukona, hepa dop tale ene, aede balia kopma yoko? 17:8 Kapua dito do puo, e abolki tana balbiten, e heme aonki pukon, dop, ne enon mina dio paep nee. Hepa olkumdula nong daa buen diplop deephe, nea eneho hihi ok ween, balinikheme hepa enen dokneheep, kali aede. 17:9 Taen hemonki kapu tan abolki pukon heme aekhea, e tana yep hep neepo aoknehee yoko? 17:10 Ipkait tan hel kauma tep min yum dip eon min hemonipnoa, doo, nua damang mum hemonkae nek, nukel pinonga tan mina min hememno domteka, hemonkae puonoknehiip. Yesus tan kali eede. 17:11 Taen, Yesusa Yerusalem wawanon wola tan unonekno, Galilea bakon hon Samaria bakon hon himin heon bali wande. 17:12 Putaen, Yesus Ea aip maki wan himinde. Taekhe, kaka dangolnena i kalhila beeng tenomkae ia Yesus tala pukona atmendiip. Taenonipno, kam ulapu elpono, 17:13 Yesus pukona, Guruo, nua mangop ee, ngakpaneno wengkadiip. 17:14 Taiphe, ea kopkan uno kali eedea, doo, ipa uni! Wan ip kalhila imam kukup aiphe atmok, eede. Taekhe, ia kabol wol unehiip tan i kalhil yuma yep heekode. 17:15 Putaekhe, ikaita kaka maki mum e kalhila atmendea hihi yep heek, ea weng dalo tan Allah muma kitki puonede. 17:16 Taenonkno, Yesus kulol balwaa bali talen, Yesus pukon dito yep hep neep, kali aede. Kaka kapu ea Samaria bakonki. 17:17 Taekhe, Yesus tan puonedea, Hepo, pen pukona hukaa kaka dangolnen kapu yuma yepnehiip yoko? Kaka tiinen papua ia kopma yoko? 17:18 I kaka tiinen kapua maki hel e-talen, Allah pukona yep mum Nea yep hep neepo aip yoko? Taiphe, e kaka talonki kape tan mum talen Allah pukona yep mumo aa yoko? eede. 17:19 Taen, E tan kaka kapu pukon kali aedea, Tibe une! Hep kal heen hemeheep min tana yep hep hea, kali aekhe, tibe wande. 17:20 Taekhe, kaka Parisikae tan kalin tame aediipa, doo, Allah Raja Hibil balinona kukmii heona mina tep heoknede yoko? aediip. Taiphe, Yesus tan kali eedea, doo, Allah Raja Hibil heen balinon pukon talona kukmii mina e-heoknede. 17:21 Kaka tan hel kop kulni ea pema balina edo ulalaema balina e-puo eoknediip. Kauma nek, pen pukona Allah Raja Hibil heen balinona ip diplop til bali pabalinhee. Yesus tan kali eede. 17:22 Taen, E hon manonkae pukon kali eedea, doo, hihi kaka miikia talon dingme pukona ipa atmemno tame hemip puo, ipa e-atmoknediip. 17:23 Hon kaka tan ip pukon kali eoknediipa kopkulni! Ea ulalaema balina edo pema balina eoknediip. Putamip hel pumaa e-uno i wenga hel e-wenghani. 17:24 Kaka Miiki talon dingmea mimak dalokia abi tungul maki tan baek wanho tungul bali wahemaa tep heoknede. 17:25 Puo, hina ea yol min diop depoknede hon ipkait tibenhiipkae liaki kape tana kolop aoknediip. 17:26 Kapua mum tep Nuh balinde dingme heekode tep mum kaka Miiki talon dingme hel putaoknede. 17:27 Kaka tana om boneng kapel damo eno ok eno koo weng baa tangmal paenediip dingmea Nuha tiben balindo ok manon min til bali himinde. Taekhe, ok daloki kapu tana hitne talen, i yuma yek dendiip. 17:28 Dingme kapu mum tepa Lot balinde dingme hel putaakode. Kaka diopa om boneng buo demonipno, kama tan kama min hieno, don min midipki hel tibe tibenekhe, ap hel neno balindiip. 17:29 Puo, Lota tibe Sodom aip koten unekhe muma, amok angol hoki hon amok pipok kitki hona abi bali tana daken i yuma yek deno dedendiip. 17:30 Kauma tep mum kaka Miikia tungul talon dingme hel Ekel tan ihop noknede. 17:31 Minaki ea dingme kapua aip dam hipla balinonekno, e min yum hil tola paehe domteka, ea dake uno e-doknede. Hon mum tepa kaka yong hemo balinonki domteka, nea aip uno ne mina dunonikno, e-puonoknede. 17:32 Nek, pinong dakni! Lot aboku heekoduu kapu te yoko? 17:33 Minaki ea yep balinon pukon pimkulokneheeki domteka, e baeea dito denoknede hon minaki e denon pukona yepo noknedeeki domteka, kapa e baeea yep hep aoknede. 17:34 Nea ipkait pukon kali eokne, dingme kapu labuna kaka laoa ap maki mum ihenhiiphea, kamaa dio unoknede. Taekhe, kamaa pabalinoknede. 17:35 Hon wanang laoa hemon min mum tep hemehiiphe, koomaa dun dio uno koomaa kotoknede. 17:36 Edo kaka laoa yong til mum tep hemenduhiiphe, kamaa dun dio uno kamaa pa kotoknede. Yesus tan kalinka eede. 17:37 Taekhe, i tan Yesus pukon kalin tame aediipa, Tuhano, kopma yoko? aediip. Taiphe, ikait pukon kali eedea, doo, kopma kaka tuk paon bali domteka, nal hilpita puma mum non min, kali eede.

Lukas 18

18:1 Yesus tana E hon manonkae pukon ngot heen kali eekhe, ia koton do tan Allah kalinka ao balinon pukon kali eede. 18:2 Taen, kali eedea, doo, aip maki til balia kaka lelamon pen pukon do tan Allah pukon e-pononki kaka kapea maki pukon hel e-pinong yep daklonkia maki pabaline hemaa. 18:3 Taekhe, bakon kapu wanang halipkua maku kaka pukon pen pukon do tan lelamonki kapu bali talen kali aedu. U tana, doo, ne apomkae pukona hep tana ne hemona tutum bop nee, aedu. 18:4 Taukhe, kaka lelamon min pen pukon hemon doki kapu tana dingme mina tepa kotkode. Taakohonekno, ekel diplop til bali tan pinong daklo puonedea, doo, nea Allah pukon hon kaka pukon hel pono e-pinong yep daka eonki. 18:5 Nea putaonki puo, koo halip kapea ne pukon diop tan pisne dupa hemooku. Nek, bokno ne tana u pukon yepku hep uokne. Taikhe, ua mahon ne bali mum dupanukhe, ne hon bilona ngalno, pinong dakade. Yesus tan E hon manonkae pukon ngotokop eede. 18:6 Taen, Tuhan Yesus tan kali eedea, ipo, kaka lelamon min pen pukon doki kapu pukona e pinong daklon mina wenghani! 18:7 Allah tan lipme eedeekae aton til hon labun til hon maki wengka ae hemipkae pukon E tana i kukun mina lelamoknede. E tana e-pis neeni kali eoknehee yoko? 18:8 Nea ip pukon kali eokne, E tana ikait pukona hapetnek wenghen lelap eoknehee puo, kaka Miikia talenonekno, Ea mangol hil bali E pukon lipmo kal heon mina atmoknede yoko? Yesus tan kali eede. 18:9 Putaen, kaka mina tepa ikait pinong daklona nua yepkae hon kaka dokae yuma nu taopakae mum pinong daka hemipkae. Kauma pukon Yesus tana ngot heen kali eede. 18:10 E tana, doo, kaka laoa Allah kalinka aon pukon Allah ap bali wandiip. Taena kama ea kaka Parisiki hon kamaa kaka mina pemerintah pukon hiwol dundunonki. 18:11 Taenonipno, kaka Parisiki kapua etkoto Allah kalinka aedea, doo, ne tana Allah Hep pukona dito yep mumo. Nea i kaka dokae tep hel doki, nea hek min doki, nea kaka dokae pukon e-mangop eonkae tep hel doki, wop hek hel doki, kaka balinaaki kape tep kaka min dundun hemaaki tepa doki. 18:12 Nea Hep pukon enon min kaktoona minggu maki muma tok lao kotonki, hel ne min yuma hinki depomea dangolnen mum heonki, neno Allah kalinka aede. 18:13 Puo, kaka min dundunonki kapu ea kam ulauma eten ea abi bali kopkan nginon hel e-putaani tep hep aekhe, ekel mum nelmen kulo, ne Allaho, nea tala hemonki. Kape pukon yep mangop bop nee, kali aede. 18:14 Taen, Yesus tana, doo, Nea ip pukon kali eokne, kaka tala hemonki kapua aip unekhe, Allah tana yep hep aede. Puo, (kaka yep mumki) kapua e-yep hep aede. Kauma pukon kaka minaki tana nea kitki, puonekot pinong dalo nonki domteka, malon ea dun taopki hep aoknede. Hon minaki tana nea taopki mum pinong dakloknedeeki domteka, ea malon dun hinki hap aoknede. Yesus tan puonede. 18:15 Taakoheekhe, kaka tana ikait tenaa yambulkaea buo Yesus bali dupliphe, E tana depen nganandude. Putamekhe, E hon manonkae tana atmen, kaka tena buo duplipkae kapu pukona kupa eediip. 18:16 Puo, Yesus tan E hon manonkae pukon weng dip een, kali eedea, ipkaito, kupa eona doo. Tenaong kapua bokno Ne bali dio talim. Ipkait tan wol bom eona kotni. Allah Raja Hibil heon bali himinona tena pinong daklon tepkae kauma mum depoknediip. 18:17 Nek, Ne tana ipkait pukon kali eokne, dito pen pukon minaki tana Allah Raja Hibil heon bali pukona tena yambul pinong daklon tep e-heoknedeeki domteka, kaka kapua ap kapu e-depen unoknede. Yesus tan kali eede. 18:18 Taekhe, kaka abolki maki tan talen Yesus pukon kalin tame aedea, Guru dito Yepkio, nea mina heen, dito balinon yepkia depoknehii yoko? aede. 18:19 Taekhe, Yesus tan kali aedea, mina pukon hepa Ne pukon Yepkio neep yoko? Kaka pea maki hel yepkia do puo, Yepkia Allah maki mum. 18:20 Hepa Allah Weng kal heekodeepkia kaema, e-wop hek dame, kaka e-ale, hek min e-de, mok e-dame, hep alilki wenga e-hakpame, kali aede. 18:21 Taekhe, kaka kapu tan puondea, doo, weng kapu yuma ne kabee balindii dingme tan hihi putamdiiki, kali aede. 18:22 Taekhe, Yesus tan puona wenga kapu wenghen kali aedea, hep tan hemon pukona weng maki hel labalinhee, kapua kaema: hep depen hibil heekodeep min yuma hien kaka kakokae lehongye paep eokneheep domteka, hepa abi dingla bungoa doknedeep. Putaen, hepa talen Ne hon manokneheep. Yesus tan puo aede. 18:23 Taekhe, kaka kapua weng kapua kal heen ea dito diplop yol hep aede. Ea dito ihomki, kauma pukon dito diplop tete aede. 18:24 Taekhe, Yesus e bali kopkan uno kali aedea, doo, kaka ihomkae abi dingla himinon pukona dito kukun min. 18:25 Unta domteka, lik yot himinona pong min puo, kaka ihomki tana abi dingla himinon pukona kukun min. Yesus tan kali aede. 18:26 Taekhe, i wenghen kulipkae tan puonediipa, kanek puonep domteka, minaki yep hep aoknede yoko? nekot 18:27 kalin tame aiphe, Yesus tan puonedea, doo, mina min kaka tana e-heeni tep mina Allah Ea putaani tepki, kali eede. 18:28 Taekhe, Petrus tana, doo, nukait pea hihi nu min yuma dito koten mum, hep hona mane hemupkae, kali aede. 18:29 Taekhe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, doo, Nea ipkait pukon kali eokne, dito pen pukon mum kaka tana Allah Raja Hibil heon pukon hemonekno, e aipa edo e wanangku edo e ningki piki edo e alilki edo e tenaa kotoknedeeki domteka, 18:30 malon dinga heekhe, dito balinon mina depoknede. Hon petamon hel kotoknehee min kapu halukaa tok diop mahon depoknehee, kali eede. 18:31 Taenonekno, Yesus tan E hon manonkae pukon wengdip eek, dun deiphe, ikait pukon kali eede. E tana, doo, petamon nupa Yerusalem aip unoknup. Kamdik pea kaka Miiki pukon nabikae tan keek bookodiip min yuma hihi heokna. 18:32 Taekhe, i tana kaka Allah pukon e-kal heonkae balia kolop aiphe, i tana dondonmo aban tuna aonipno, pinong tala daklo ul tukan daka aenonipno, 18:33 nelmo alip denoknede. Taakohiiphe, dingme wiikia tiboknede. Yesus tan kali eede. 18:34 Puo, E hon manonkaea kalinka ea wenga kapu pukon e-kal heekodiip. Ikait pukon weng kapua pen pukon kal heona doo, nekot, dun mamdop eekhe, e-kal heekodiip. 18:35 Taiphe, Yesusa tibenho Yerikho aip dimona uno atmendea, kaka hiopki nonon mumkia wol til dimona hipnede. 18:36 Taekhe, dingme kapua kaka diopkaea tale wawaniphe, kaka hiopki kapu tan kalin tame eedea, doo, kapua mina min nek yoko? eede. 18:37 Taekhe, kaka tan e pukon kali aediipa, hepo, Yesus Nasaret aipkia puma tale uma, aediip. 18:38 Taiphe, ea weng kulo, Yesus, Daud miikio, Hepa ne pukon mangop nee, neno wengkade. 18:39 Putamekhe, i hin unipkae tana, doo, hepo dimne, neno kupa aiphe puo, ea mahon weng dalo tan wengkadea, Daud miikio, Hepa ne pukon mangop nee! neno haluk wengkade. 18:40 Putamheekhe, Yesusa manona koten kaka kapu E bali dio talon pukon kali eede. Taekhe, dio E bali taliphe, Yesus tan kalin tame aedea, 18:41 mina min hep pinong daklep mina Ne tan hep pukona putap heoknee yoko? aede. Taekhe, kaka kapu tana, doo, ne Tuhano, nea hii bano kopkulaano, nekot ihop tan kali aede. 18:42 Taekhe, Yesus tan kali aedea, dopo, hepa kop kule. Hep lipmeheep min tana yep hep hea, aede. 18:43 Taekhe, Yesus wenga tungul uni do tan ea yep hii bano kopkade. Taen, kaka kapua Yesus hon mano Allah enila dito kitki Hepa yepki neno nilinkulo, mande. Taekhe, kaka yuma e pukon kopka aonipno, i hel Allah enila muma dio dam paen Allah Hep muma dito Kitki, nenediip.

Lukas 19

19:1 Putaiphe, Yesusa Yerikho aip himin lulom mum wande. 19:2 Hon pua kaka maki enila Zakheus ea hiwol dundunonkae abolki dito ihom heekodeeki. 19:3 E tan Yesus pukona mina tepki edono atme aano mum pimkan mande puo, kakaa dito diop hon e kaaki hel dito wakumki, kauma pukon e-atme aede. 19:4 Putaen, Zakheus tan kaka diop kapu ngaa bihap een, mel pakan e hin a ara bali ngin uno Yesusa talek atmon pukon kum hangade. 19:5 Taekhe, Yesusa puma talen kopkan a bali kapu ngin uno atme aen, Zakheuso, hatpetnek dake. Kamdik Nea hep aipa uno balinaano talee, kali aede. 19:6 Putaekhe, Zakheusa hapetnek Yesus bali daken, e bali talaa pukon dito pinong yep dakade. 19:7 Taekhe, kaka yum tan E pukon pinong tala daklo puonediipa, doo, Yesusa kaka tala hemonki bali talaa, puonediip. 19:8 Putamo weng depiphe, Zakheusa tibe ngin eten, Yesus pukon kali aedea, Tuhano, ne dependii min yuma til tepa lehongyen, kaka kakokae eoknehii. Putaena, i doki min hek dundune hemeeki domteka, ikel mum tok laplao haluk eoknehii, aede. 19:9 Taekhe, Yesus tan Zakheus pukon kali aedea, hep hela Abraham tenaa, kauma pukon kamdika hep hon hep ap balinonkae yum hona balinon ditokia hihi depip. 19:10 Kauma pukon Kaka Miikia i wol ngatlonkae pimkulo yep hep eon pukon talende, kali aede. 19:11 Taekhe, ikait E wenga kal heen balinipkae pukon Yesusa haluk diipaen ngot maki hon heen, kalinka eede. Ea hihi Yerusalem aip talende. Taekhe, ikait pinong dakadiipa Allah Raja Hibil heona hihi heokna pinong dakadiip. 19:12 Kauma pukon E tan ngot heen kalinka eedea, doo, kaka daloki makia tiben kam bakon ea raja heon pukon wande. E pinonga, nea raja heekodonikno, haluk nekel bakona taloknedii, pinong dakade. 19:13 Putaen, unon kabol tana e hemonkae kaka dangolnen weng dip een, hiwola don dangolnen een kali eedea, ipkaita hiwol kape dio uno helemo hemediiphe, nea haluk taloknedii, kali eede. 19:14 Puo, ekel bakonkae tana pinong tala daklo ngal aediip. Taenonipno, i tana kaka dun paiphe, unonipno, i tana kaka kapea nu pukon raja heona ngalo, nekot kotkodiip. 19:15 Taiphe, ea hihi raja heen haluk ekel bakona talende. Taen, e hemonkae kapu yum weng dii dep eenonekno, hin hiwola eenkot wandeeki kapu pukona mina tep heekode edo mina tep hemediip edo, nekot kaka yuk yuk hemona kal heaano, kalin tame eede. 19:16 Taekhe, kaka hinki kapua e bali talen kali aedea, tuano, nekia hiwol maki kapu tan mum dangolnen heekode nek, pema, aede. 19:17 Putaekhe, abolki tan kaka hinki kapu pukona, doo, hepa dito yep hemedeepki. Hepa yambul hemon min kape tan dito yep hemedeep nek, petamon hepa bakon dangolnen ema abolki heen depoknep, kali aede. 19:18 Taekhe, kaka laoki tan hel talen kali aedea, tuano, hep hiwola ne balikia elnen mum heekode, aede. 19:19 Putaekhe, kaka kapu pukon abolki tan kali aedea, kanek, hepa bakon elnen pukon abolki heen depokneheep, aede. 19:20 Taekhe, heme aonkae kapu doki maki tan hel talen kali aedea, tuano, hep hiwola neendeepki nea pimkulon do tan etul damon min tan angetokno paedii. 19:21 Nea hep pukon pone hemee. Kauma pukon, tuan hepa ngangmelki hon hepa e-paedomep min hel donki hon hepa e-miikodoep min hel daklonki. Kauma nek, nea pono angetokno paedii, kali aede. 19:22 Taekhe, kaka kapu pukon e abolki tana, Woe! Hepa tala hemonki. Nea hep pukon kupa heonikno, hep hel kaldep tep mum hep heokne. Hihi hepa kal, nea kaka ngangmelki hon hepa nekel tan e-paedomee min hel donki. Edo nea nekel tan e-miikodomee min hel dundunonki yoko? 19:23 Kaneka, mina pukon hep tana ne hiwol heendiikia dun i hiwol dio helem kulonkae pukona e-eendeep yoko? Hep eendeep domteka, ne hiwola dalo heekodeek dikhe, nekot kupa aede. 19:24 Taen, abolki kapu tan kaka etipkae kapu pukon kali eedea, hiwol kapua e bali tan dunonipno, dio wan kaka hiwola pimkadeek dangolnen heekodeeki kapu mum tabokop aani, eede. 19:25 Taekhe, i tana, tuano, ea hiwol dangolnena hihi pabalinheeki, kali aediip. 19:26 Taiphe, e tana, doo, nea ipkait pukon kali eokne, kaka minakia pabalinonki domteka, e pukona mahon tabokop aoknede. Puo, minakia e-balinonki domteka, e min yuma dun i doki eoknede. 19:27 Ne pukon apom hep neen, raja heon pukon ngalnonkae kapu yuma dio talen ne dimona paen ne hii kopkulome uma tan yip denoknediip puonekot, Yesus tan ngot kape heen kali eede. 19:28 Taenonekno, Yesusa weng kapu yum kali een, Yerusalem aip unaano ia kolop een Ea hin wande. 19:29 Taen, Ea Betfage aip hon Betania aip hon til kako abenong ngop enila Zaitun bali uno E hon manonkae lao pukon dip een, kali eedea, ipkaloa unoknup aipa kalape uni. 19:30 Ipkaloa aip kapu unonipno, keledai kaka e-dio wan tame hemaaki beemen kulon mumki wan atmen, tol mulkoten dio tale neeni! 19:31 Wan ipkalo tana tol mulandiphe, kaka tana mina nek, tol mulandip yoko? Eiphe domteka, Tuhan yola nek, kali eeni. Yesus tan kali eede. 19:32 Taekhe, ikaloa uno Yesus tan kali ea tep heekodiip. 19:33 Taenonipno, ikaloa wan keledai kapu tol mulandiphe, keledai hibilki tan kalin tame eedea, doo, keledai kapea kama tan kali eek ipkaloa mulandip yoko? eede. 19:34 Taekhe, ikalo tana, doo, kapea Tuhan yola nek, mulandup, aediip. 19:35 Taenonipno, keledai kapua dio Yesus bali dio uniphe, men opkal tan hipnon balia pet dokop aenonipno, Yesusa dio ngin paep aiphe hipnede. 19:36 Taip, Yesusa hipnekhe, i tana wol unon bali i mena palan dakliphe tibende. 19:37 Taakoho, Yerusalem aip dimona uno abenong Zaitun tan dakedakenon bali wandiip. Taen, E hon manonkae yum pukon E tana dito podaklon min hemek atmendiip pukona pinong yep daklo, nilin kulo Allah muma kitki neno, baa pakliphe, wandiip. 19:38 Taen i tana, doo, Tuhan enila tan Raja tep heen talomaaki pukona yep hep aani! Abi dinglaa yep bali hon dito kit bali, neno baa paklo, nilinkadiip. 19:39 Putamiphe, kaka Parisikae mina tepa kaka diop kapu hon talen, Yesus pukon kali aediipa, Guruo, Hep tenaong kapua kupa ee! aediip. 19:40 Taiphe, Yesus tana, doo, Nea ipkait pukon kali eokne, ikait pea dimnoknip domteka, tum kaema ngak panenoknip, eede. 19:41 Putamiphe, Yesusa Yerusalem aip hibil talenonekno, Ea aip kapu pukona amede. 19:42 Taenonekno, puonedea, Woe! Hepa mina heen kamdika yep balinon hon yep heon pukona e-kal heekoheep! Puo, petamona hep hii balia kon anglep hea. 19:43 Balineka, hep apomkae tana lupap heon muma dala tok buon tep heenonipno, dingme makia hep hemon mina dee hikitoknediip. 19:44 Allah Ea hep bali talon dinga hepa lulomki. Kauma pukon i tana hep hon hep balinonkae hona dala tumki kape hel tum maki hel kotiphe, tum doki bali papeton hela e-putaoknediip. Yesus tan Yerusalem pukon amo puonede. 19:45 Putaen, Yesusa wan Allah ap himin, ap til bali kapu himehiipkaea ngol moen hilii dum bup eede. 19:46 Taenonekno, ikait pukona, doo, Allah Buku bali bookodea, Ne apa Allah kalinka aon pukon mumki, puonede. Puo, ipkait tana hek minkae aipa heekohiip, kali eede. 19:47 Taen, Yesus tana dingme yum Allah ap bali kalinka eede. Puo, Taurat weng hemonkae hon ngolkae hon imam dalokae hon kaka enil hipenkae yum tan hona an yakbakap aemno mum tamdiip. 19:48 Tamiphe, kaka yuma Yesus kalinka eede wenga wenghen dito kitkio nediip. Kauma pukon i kaka abolkae kapu tana alon pukon e-alni tep heek kotkodiip.

Lukas 20

20:1 Putaakoho, dingme maki Yesus Ea Allah ap bali Allah Weng kalinka eekhe, i kaka imam imam abolkae hon Tauratkae weng dito kal heonkae hona talendiip. 20:2 Taen, i tan, Hepa mina min ngangmel tan heme hemep edo kapua minaki tan heende yoko? Nua kali ee! aediip. 20:3 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, kanek Ne tan hel ipkait pukon kalin tame eokne mina, ip tan hel kali neoknip. 20:4 Yohanes tan okbume eede min kapua abi dingla tan min edo kaka bali tan min yoko? eede. 20:5 Taekhe, ikel mum weng depo puonediipa, doo, nup tana abi dingla min puonoknup domteka, E tana, kanek, ipa mina pukon kapua e-heme hemip yoko? eokna. 20:6 Puo, nup tana kaka bali tan min puonoknup domteka, kaka diop kape tana nupa yoknip, puonediip. Pen pukon ia kal Yohanes ea kaka nabiki nenediip. 20:7 Taen, haluk i tan Yesus pukon puonediipa, doo, nua lulomo. Okbume eede min kapua kopma mapa tanki, kali aediip. 20:8 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, kanek ipa puonip domteka, Ne tan hel ipkait pukon Ne heme heme min ngangmel talende bali hela e-kali eokne, eede. 20:9 Putaen, Yesus tan ngot kapea kaka diopkae pukon kalinka eedea, doo, kaka makia anggur yong ngol moen hemede. Taen, ea kaka hemonkae tap pukon kolop eek hemiphe, wan bakon yukia pumon tan pabalinde. 20:10 Taakodonekno, ding hihi heekhe, e tan e hemonki maki dip aedea, doo, hepa yong hemonkae kapu bali ia hemo dunkadiip mina hep bali dun paim, kali aekhe, wande. Putap aek unekhe, yong anggur malionkae kapu tana yong hibilki tan e hemonki dun paaki kapua nelmeho an haluk dip aiphe, ea dion min do tan e abolki bali wande. 20:11 Taiphe, abolki tana haluk maki hel ka tep mum dun paede. Taekhe, yong anggur malionkae kapu tana haluk puki kapu hel nelme koten, podaklon min hep aediip. Taen, haluk dip aiphe, e hel dion min do tan e abolki bali wande. 20:12 Taekhe, kaka wiiki hel yong hibilki tana haluk dun paek wande. Puo, i tana epu hel dalo tan nelmo anonipno, beeng dalo hep aen, yong pil dumla bihap aediip. 20:13 Taiphe, anggur yong hibilki kapu tan pinong dakadea, doo, nea mina heokne pinong dakade. Taen, e tan, kaneka putame hemip nek, nekel tena mangopki kaema mum dun paokne domteka, i tan e pukona dun mangop dokyen, hin hemonki hep aoknip, pinong daklo dun paede. 20:14 Putaen, ekel tenaa mangopki kapu dun paek talekhe ia atmen weng depo puonediipa, e pe hel bung makiki nek, anonupno, depkol min kapea nupkait doknup, neno weng dependiip. 20:15 Taenonipno, i tana depen nganan dio yong pil dumla uno alip dende. Ngot kapu kali eenonekno, Yesus tan i dun deekodiipkae pukon kalin tame eedea, yong anggur kapu hibilki tana ikait yong malionkae pukon ea mina hep eoknede yoko? 20:16 Doo, e tana pinong dakloknedea, balinek unonikno, nea yong malionkae kapu yuma yen koten, kaka dokae dun paik malip neiphe, ikait bali kopkuloknehii, pinong dakloknedee. Yesus tan kali eede. Taekhe, wenghenonipno, i tana, doo, putaona dito doo e-putaoknede mum kali aediip. 20:17 Taiphe, Yesusa ikait bali kopkan uno puonedea, putaon domteka, Allah Buku tana, Tum yepki kapu pukon ap nenonkae tana tum talaki, puonekot bihaakodiipkia hihi dun tum hin kulonki heekode. Kapu kal heona mina heon pukon yoko? 20:18 Minakia tum ding bali kapu tan doknonki domteka, dito kaapotoknedee. Hon minaki ea tum kapu tan dee hikitoknedee domteka, ea dito natoknedee. Yesus tan kukup eede. 20:19 Taekhe, Taurat weng dito kal heonkae hon imam dalokae yum tan hona puma tan mum depen alemno tamdiip. Ia hihi kal heekodiipa weng kapea nu ema pukon mum putaama, nekot alemno puo, kaka dito diop, kauma pukon pono kotkodiip. 20:20 Taiphe, Taurat weng dito kal heonkae hon imam ngolkae tan hona Yesus pukon Ea mina heokna edono pinong dakadiip. Taen, i tana kaka weng kotiphe, ia kaka yepkae haen mandiip. Taiphe, Yesusa nongdiip daklon tep heekhe, i tana dio bakon kapu abol kukmomonkae bali dio unon pukon dikipno kopkan mandiip. 20:21 Taen, kaka dikipkae kapu tan Yesus pukon kalin tame aediipa, Guruo, nua kal Hep kaldon wenga hon kalinka ee hemep weng yum hona pen pukon mumki. Hon Hepa kamo e-lipmonki hon Hep tana Allah wola pen pukon mum kukmo kalinka ee hemeepki. 20:22 Kanek, nu tana hiwol kapea yep Kaisar aon edo do yoko? Kalin tame aediip. 20:23 Puo, Yesusa hihi dikip dame aip kauma pukon kal hep een ikait pukon kali eedea, 20:24 Ip hiwol (dinar) bali boon mina kaka minaki kutua, Nea kukup neeni, kali eede. 20:25 Taekhe, ikait tana, doo, hiwol bali kapu kaka kutu boonkia Kaisar mum, kali aediip. Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, kanek ipkait tana Kaisar min domteka, Kaisar pukon mum aani! Edo Allah min domteka, Allah pukon mum aani, kali eede. 20:26 Taekhe, kaka diop bali kapu tana i wenga dikip damo nganemno tamhiip kapua e-putaani tep hep eede. Taekhe, ia pono Yesus tan kaldaa wenga kapua mahon e-kali aani tep heekhe, weng hakan dimno balindiip. 20:27 Putaiphe, kaka Sadukikae tana denonkae tibon pukon e-lipmonkae tan Yesus bali talen kalin tame aediip. 20:28 I tana, Guruo, nup pukon Musa tan weng kape keek bookodea, doo, kaka makia e piki pabalinonki tena do tan deno abokua kotoknehee domteka, ningki tan tena paen haluk buon pukon halipa doknehe. 20:29 Kanek, nua ngot heen kali heoknup. Kaka makia e ningbelkait kaka petnenkae. Puo, i bea wanangku dundonekno, tena paon do tan dende. 20:30 Taekhe, ningki kahip tan wanangku halip kapua haluk dunde. 20:31 Putaen, kauma tep mum puki tan dun tena do tan denek puki tan dun denenedo e ningbelkait kaka petnen kapu yuma tena paon do tan yum dendiip. 20:32 Taiphe, tungula i koa hel dendu. 20:33 Kaka petnen kapu yum tana du uediipku. Kaneka ikait tiboknediip dingmea minaki abokua heokneduu yoko? edo ua mina heokneduu yoko? aediip. 20:34 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, ipo, kaka mangol hil pemakae mum wanang dunduno wanang een kulon bali. 20:35 Puo, minakae Allah tana, doo, ia Ne hibil bali himinoknehiipkae hon deno tiboknehiipkae domteka, ia wanang dunduno een kulonona do bali. 20:36 Ia mahon e-denoknediip bali hon ia malaikat tep mum heen balinoknediip. Ia tibon min tenaa kauma pukon Allah tenaa heekodiip. 20:37 Musa tana kaka denonkae tibon pukon hihi a bin bali tan ngot heen kukup eedea, doo, Abraham hon Ishak hon Yakub hon ikait Allah Tuhana pen pukonki, kali eede. 20:38 Ikait Allah kapua kaka denonki Allaha do puo, Allah kapua kaka balinonki Allah. Kauma pukon hihi Allah Ea kal heekode, kaka yuma dito balinoknediip. Yesus tan kali eede. 20:39 Taekhe, ia wenghenonipno, kaka Taurat weng dito kal heonkae mina tepa puma balinip kapu tan puonediipa, Guruo, Hep kali eep wenga kapua dito pen pukon, kali aediip. 20:40 Taen, i tana mahon Yesus pukon dikip dap aona e-putap aani tep hep eede. 20:41 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, doo, mina nek, kaka tana Mesias Ea Daud miiki puone hemip yoko? 20:42 Daud ekel tan buku Mazmur tan keek bookodea, Tuhan tana, doo, Botom Hepa Ne etul kukmo bali hipne! 20:43 Taephe, Ne tana Hep apomkae Ne yon tong kulon taopla hep eoknehii, puonede. 20:44 Daud tana Tuhan kapu pukon ne Tuhano, nede. Kaneka E miikia nek, yoko? Yesus tana kali eede. 20:45 Putaekhe, kaka yuma wenghen kuliphe, Yesus tana E hon manonkae pukon kalinka eedea, 20:46 doo, i Taurat weng dito kal heonkae pukona ipa helemo betni! Ia men opkal himitki ngul buen himon bali (pasar) mano i dokae tan kopkulo pinong yep daka eon pukona pasar bali edo Allah Weng hemon bali edo dun hin hemon bali mum kaka yum tan atme een, yepo eon bali muma ia balinonkae. 20:47 Ia wanang halipkae aipa dun malon pa nonkae hon dokae tan kopkulo wenghen kaeon pukon muma weng dalo tan deponipno, Allah kalinka ae hemipkae. I pua kukun mina balindeeka dito dalo tan depoknediip puonekot, Yesus tan E hon manonkae pukon makpon dokop eede.

Lukas 21

21:1 Kalinka eonekno, Yesusa dun dupoen atmendea, kaka ihomkaea i hiwola Allah aon min kulon okmil bali bumenkadiip. 21:2 Taen, kopkulekhe, wanang halip dito kakoku maku hel hiwol tumlop yambulki laoa talen buu paedu. 21:3 Taukhe, Yesusa atmen puonedea, doo, Nea ipkait pukon kali eokne, pen pukon wanang halip kakoku kape tan paokia i kaka ihomkae tepa do. Ua dito diop tan Allah aenhuu. 21:4 I dokae yuma depe hemip min yum bena Allah pukon diop paediip. Puo, wanang halip kakoku kape tana u kako balinoo depenhuu min yuma Allah pukon mum aenhuu. Yesus tana kali eede. 21:5 Putaekhe, E hon manonkae mina tepa Allah ap kapu tum dito yepki tan neekodiip hon Allah pukon aon min hel dito diop nek ia podakan weng dependiip. Taiphe, Yesus tan kali eedea, 21:6 Ipa mina min atmen weng depip min kapa balinheeka tum kapua tum maki tan hel tum doki bali e-papetoknehee puo, kapu yuma dakan kaapotoknehee. Yesus tan kali eede. 21:7 Taekhe, E hon manonkae tan Yesus pukon kali aediipa, Guruo, puonep min kapua mina dingme putaoknede yoko? Hon hemoknede dingme kapua kukmii heoknede mina mina tep heoknede yoko? aediip. 21:8 Taiphe, Yesus tan kali eedea, doo, ipkait dikip dap eip kako heonkae pukona kopkulo betni! Kaka diopa Ne enila tan talen kali eoknediipa, doo, nea epua uma eenoknediip hon putamon dinga kapa hihi hibil hea eenoknediip. Puo, ipa kauma tepkae wenga e-wenghe eeni! 21:9 Taen, ipa bilon pukon wenga edo kuplon wenga edo wenghenonipno, e-dupdupni! Kapu yuma hin hemoknehee puo, tungul daklon dingme heona kabol hapetnek e-heoknehee, kali eede. 21:10 Taen, ikait pukon haluk kali eedea, doo, bakon makae tan tiben bakon makae hon biloknediip hon bakon maki raja edo abolki tenakait hon bakon makikae hon biloknediip. 21:11 Bim dito daloki hel bakon yum bali melpakloknede hon yol mina kaka bali talek kaka yuma yol balinoknediip. Taiphe, enon min hel dedenoknede hon kaka podaklon min diop hel hemoknede. Taekhe, kukmion min dito dalo kit mina abi bali tan hemek atmoknediip. 21:12 Puo, kapu yum hemni do tan ipkaita Ne enila pukon hemo nganan nong dap eenonipno, dio Allah ap bali edo bui ap bali edo raja bali hel dio kulo kukun heme eonipno, nelme eoknediip. 21:13 Putamoknediip dingme kapua ipkait tan Allah Weng kukup eon pukona dito enom yepki heoknede. 21:14 Kauma pukon ip diplop til balia dito kauma mum hemonipno, nua mina heoknup edo nenona kotni. 21:15 Ipkait pukon Nekel tan yep kal heon wenga eikhe, apomkae tan ip pukona weng talaki e-kalinka eonipno, engan kuloknehiip. 21:16 Hon nganan dio wa eoknediip dingmea ip alilki edo ip mabin edo ip bunga edo ip ningki piki edo ip lakon lao tan ngul koten, kuku dokoyiphe nganan ip makaea yip denoknediip. 21:17 Taen, Ne enila pukon ip yuma dito pinong tala daka eoknediip. 21:18 Puo, ip abol kamila maki hel dito e-dedenoknede. 21:19 Putamiphea, ipa tutum mum etenonipno, kauma ben dito yep balinon mina depoknediip. 21:20 Ipa kopkuliphe, Yerusalem aipa ebonkae tan talen lupatoknediip domteka, kapua hihi daklon dinga heeka uma nek, ipa kal heoknehiip. 21:21 Dingme kapua Yudea balinonkaea do hel do ia melpakan abenong bali unoknediip. Hon i bakon dalo bali edo aip kitki balinonkaea tiben, melpakan do bali unoknehiip. Hon kakaa dumpa balinonkae pukona ia aip kitki bali talona doo! 21:22 Dingme kapua Allah Buku tan puonede min yum pukona hemo hihi heoknede. 21:23 Taekhe, wanang tena kumdul balinonkae hon tena paem ningoonkae hona dito diplop yol balinoknediip. Taiphe, dito kukun mina bakon kape hon bakon bakon yum hona dito dee buoknede. Taekhe, Israelkae pukona kukun mina diop depoknediip. 21:24 Ia takol tan nganan kum haklemo dun dio bakon bakon yum bali unoknediip. Tamiphe, ikait Allah pukon e-kal heonkae tana talen, Yerusalem aipa yon dokyen, yakbakye kotiphe, Israel don dokae dinga heoknede. 21:25 Putaekhe, kukmion mina aton bali tan hon ukol bali tan hon miiko bali tan hon okhit bali tan hon okhit daloki bali tan hel himon daloki paklon tep heen, aplum alwem hon yalum buen oklimo dito dalo heoknede. Taekhe, kaka mangol hilkae bakon yuma pono pinong bilnoknediip. 21:26 Putamo, abi bali min yum mel paklekhe, kaka tana mangol hil abali kukmii min dalo kapu pukona podakan, hiiwak pipi hep eoknede. 21:27 Dingme kapua putamekhe, kaka tan kaka Miiki E ngangmel min yum tan dito kit heen, ibin bali talekhe, atmoknediip. 21:28 Kapu yuma ngol moen hemekhe, ipkait yep hep eonkia hihi hibil heekohee. Kauma pukon tibe ip kamoa dun dupoen kopkan ngini! Yesus tan kalinka eede. 21:29 Taenonekno, Yesus tana ngot mahon heen kali eedea, doo, a ara edo a yum pukona kopkulni! 21:30 Taiphe, a kapu yuma bil tibekhe, hihi ip hel tan tutum kal heena, doo, hihi ap yep damon dinga hea puone hemip. 21:31 Kauma tep mum ipa kopkuliphe, kapu yuma hemoknede domteka, hihi Allah Ea Raja Hibil heon pukona hibil heoknedea uma. 21:32 Nea ipkait pukon kali eokne, pen pukon ipkait liaki kape dedenido tana kape yuma hemoknede. 21:33 Abi hon mangol hona dedenoknede puo, Ne wenga dito e-dedenoknede. 21:34 Ip diplop til bali tala hemo, olbisno eno pinong uap hep eekhe, mangol hil min pukon mum nonkae kapea ip hel pukona betni! Doneka, doono putamiphe, Tuhan dingme heekhea, nong diikohiip daklon tep heoknediip. 21:35 Kauma pukon kukun min kapu tana kaka mangol hil balinonkae yuma kukun hep eoknede. 21:36 Taekhe, hemoknede min kapu yuma ipa e-depemno domteka, Allah kalinka aonipno, betni! Putamonipno, kaka Miiki balia yep eton pukon mum Allah kalinka aonipno, balini. Yesus tan kalinka eede. 21:37 Taenonekno, Yesusa aton tila Allah ap bali tan kalinka eonekno, labun yuma abenong Zaitun bali Ea wawanede. 21:38 Putamekhe, witil labun kaka diopa Allah ap bali E wenga wenghemno dupanediip.

Lukas 22

22:1 Roti bali nginon min dingme pukon enil laoki puone hemipa Paskah dingme hihi heekhe, 22:2 imamkae hon Allah ap hemon dalokae tana hona Yesusa mina heen, alokneho edono wol pimkadiip. Puo, kaka dito diop kauma pukon ia podakan alona kotkodiip. 22:3 Putamiphe, iblisa Yudas puononki enil laokia Iskariot ea Yesus hon mandeeki bali himinde. 22:4 Taekhe, Yudas kapu tana imamkae hon Allah ap hemon dalokae bali hon unekhe, ikaita mina heen, Yesus pukon e tan kukup eekhe, alon pukona weng dependiip. 22:5 Taenonipno, dito pinong yep daklo i yum tana Yudas hiwol aon pukona hihi putaokneho, nediip. 22:6 Taiphe, dingme kauma tan mum Yudasa ngol moen yepo nede. Taen, Yudas pinong dakadea, nea mina dingmea yep kaka yum kal heon do tan Yesusa kukup eikhe, nganan dio unoknehiip edo, neno ea wol pimkade. 22:7 Putamekhe, roti bali nginon min dingmea hihi talende. Dingme kapua kaka tana domba yen puklo upon dingme heekode. 22:8 Taekhe, Yesus tan Petrus hon Yohanes pukon hon kali eedea, doo, ipkaloa uno nupa Paskah dingme dun deen enon pukon ngol moiphe, nupa enoknup, eede. 22:9 Taekhe, ikalo tan Yesus pukon kali aediipa, Hepo, nukaloa kopma tan wan helemon pukon kali eep yoko? aediip. 22:10 Taiphe, Yesus tan ikalo pukon kali eedea, doo, ipkaloa uno aip til bali himin kaka makia okmil dio taloknaaki kapu atmena euma hon uno, ap himinomaaki kapu himini. 22:11 Taenonipno, ap kapu hibilki pukon kalin tame aoknipa, doo, Guru tan hep pukon kali paa wenga kaema, Ne tenakaita Paskah min enoknup, apa kopmaki tan yoko? puonaa, kali aani. 22:12 Taiphe, kaka kapu tana ap enom yep dam hiplaki yum mina pabalne hemaaki kauma kukup eokna. Nek, ipkalo tan uno, ap kapua helee paoknip, kali eede. 22:13 Taekhe, ikaloa uno Yesus tan kali ea tep mum dakan atmen, ikaloa Paskah dingme enon pukon mina ngol moen hemediip. 22:14 Taiphe, enon atona heekhe, Yesusa i rasulkae hon hipno enonekno, 22:15 ikait pukon kali eedea, doo, Nea kukun min depni do tana ipkait hon Paskah dingme kape unup tep heon pukon Nea kaum pinong daka hemee. 22:16 Ne tan kali eokne, Nea ipkait hona enup kape tep mahona e-enoknedii tan mum pabalindo Allah Raja Hibil heen balinon dingmea heoknede, eede. 22:17 Taenonekno, Yesus tan yapi tep min okmila dun yepo nekot Allah kali aena, doo, kapea dun lehongni. 22:18 Nea ipkait pukon kali eokne, kapea kamdik ema tan Nea ngol moe. Nek, mahon nea anggur lop ok kapea e-enoknedii. Pabalindo Allah Raja Hibil heen balinona talek heme, eede. 22:19 Putaen, E tan roti dun Allah kali aen, tangleen i yum eekhe, dependiip. Taiphe, kali eedea, doo, kapea Ne kalhila ip pukon eokne. Putaikhe, ipkait tana e-lukye kolop neon pukona putamoknediip, eede. 22:20 Putaek weiphe, yapi tep min okmila kapu hel dun kali eedea, doo, okmil kapea Ne yapi tep ip pukon boo paep eoknehii. Kauma ben ipa balinon okyanopkia depoknip. 22:21 Puo, ekel etula tan Ne nganoknaakia Ne etul dimona la enon min eno balinaa. 22:22 Pen pukon Kaka Miiki pukon puonede tepa putaoknehee puo, kaka nganokneheeki pukon ea dito tala hep aoknede, kali eede. 22:23 Taekhe, ia weng depo minaki edo minaki tan putaoknede edo neno weng dependiip. 22:24 Taen, Yesus hon manonkae yum weng dependiipa, doo, nu pea minakia dalo dun hin hemonki heoknede edo neno ia weng dependiip. 22:25 Putamiphe, Yesus tan kali eedea, doo, Allah Weng e-kal heonkae bakona raja diop tana ikel kaka taopkae pukona, doo, nua ip abolkae mum, punekota pis ee hemip. Taiphe, i taopa dalo heonkae tan hela mum tep, nua ipkait pukon malip eonkae, puonekota dime ee hemip. 22:26 Puo, ipkait pea kapu tep hemona dokae. Kaneka, ipkait abol heonki domteka, ea kaka kabeeki tep heoknede. Taen, ip pukon malienonekno, ea ip heme eonki tep heoknehee. 22:27 Kanek, minaki kaka daloki ea hipno enon mumki edo heme eon mumki yoko? Pen pukon daloki ea hipno enon mumki. Puo, Nea ip til bali pea heme eon pukon mum baline hemeeki. 22:28 Nea kukun min dependii dingmea, ipkait tana koton do tan malip nee hemipkae. 22:29 Taiphe, ipa abi dingla Allah Raja Hibil heen balinon bali hemon mina Ne pukon Allah tan neende tep Ne tana ipkait pukona lipyen eoknedii. 22:30 Taikhe, ipkaita Ne hon hipnon min maki bali hipno Ne raja heoknedii dingmea mum tep hiplono enoknedo. Taena, ipkaita raja hipnon min bali hipno kaka Israel don hiongnen kan unonkae kapu pukona lelamoknediip. 22:31 Simono, Simono, iblis tan hep pukona gandum (kan kulimon) tep hep heaano kopkulaa. 22:32 Puo, Ne tan hep dit paon min e-dakan dake unon pukona Allah kali aehii. Taen, hepa pen pukon mum haluk heme neonepnoa, hep ningki piki kali eephe, i hel kapnim buen balinoknehiip. Yesus tan Petrus pukon kali aede. 22:33 Taekhe, Petrus tan Yesus pukon kali aedea, doo, nea Hep hon mum tep denon pukon edo bui ap unon pukona nea hihi putaon mumo puonekot balineekio, aede. 22:34 Puo, Yesus tan haluk kali aedea, Petruso kamdika nal ayam weng kal dani do tan Ne pukona tok wii deep neen, doo, nea E pua e-kalap aediiki puonoknep, aede. 22:35 Taen, ikait yum pukon Yesus tan kali eedea, Ne tan ipkait dun paep eedi dingmea ipa dio unon mina mendip edo yon ngul buon min edo enon min hion pukon min edo enon min pukon hel ipkaita kako hep eede yoko? eede. 22:36 Taiphe, E tan haluk kali eedea, kanek petamon minaki mena labalinaa domteka, yep dio unoknehee. Hon minaki keanama kakoki domteka, men opkal tengki tan wan keanam hien dio unoknehee. 22:37 Allah Buku tan keek bookodea, doo, Ea tala hemonkae hon mum tep deng hip aediip, keek bookode. Pen pukon kali eokne, bookode wenga kapua Ne ben ding hihi hea, kali eede. 22:38 Taekhe, ikait tana Tuhano, pea keanam laoa pabalinhee, aediip. Taiphe, E tana, kanek hihio kauma mum, kali eede. 22:39 Taenonekno, Yesusa aip tila koten, putame hemaa tep abenong Zaitun yingila unaano tibekhe, E hon manonkae hela mum tep wandiip. 22:40 Putaen, tibenho puma unoa Yesus tan ikait pukon, doo, ipa e-tala heon pukona Allah kalinka aani, eede. 22:41 Taen, Ea kama tum bihaen wan bon tep ikaita kolop een, Ea wan dikbite hipno Allah kali aede. 22:42 E tana, Ne Aetkio, Hepa pinong yep okmil kapea daano domteka, Ne bali tan bokno de. Puo, kapua Ne pinonga mina do Hep hel pinonga min mum heoknep, kalinka aede. 22:43 Taekhe, Allah malaikata maki abi bali tan daken Yesusa ngangmel hep aede. 22:44 Taekhe, Yesusa diplop yola dalo heen, dito pen pukon mum Allah kalinka aede. Putaekhe, E kalhil balia piha mum heedakan mangol bali hakan dakendeekia pen pukon yapi mum heen hakan dakende. 22:45 Taekhe, Ea tiben Allah kalinka aa bali koten, E hon manonkae balinip bali unonekno, atme eede. Puo, ia diplop yol diop hep ea, kauma pukon ia wok hep eekhe, ihendiip. 22:46 Taiphe, E tan ikait pukon kali eedea, doo, ipa mina pukon ihenhiip yoko? Tiben, Allah kalinka aani. Taenonipnoa, e-tala hemoknip. Yesus tan kali eede. 22:47 Yesusa putamo weng depe eekhe, kaka hilmon maki talendiip. Kaka talendiip kapua Yesus hon manonki maki enila Yudas Iskariot ea hiongki kapu tan ngol moekhe, talendiip hon Yudas ea hin Yesusa bup paep aon pukon hin talende. 22:48 Taekhe, Yesus tan e pukon kali aedea, woe, Yudaso. Hepa kaka Miiki bup paen ngul kolop aano talep yoko? aede. 22:49 Taekhe, Yesus hon balinipkae tana kopkulo mina min heokna mina kal heen Yesus pukon kali aediipa, Tuhano, nua i hon keanam tan bilo yoknup yoko? aediip. 22:50 Taenoniopno, ikait kapu maki tana ngaknek tiben, imam daloki hemonki hiong kukmokia maka haklek dakende. 22:51 Puo, Yesus tan kali eedea, doo, kauma mum! Mahona do! Eenonekno, kaka hiong kapua dun dio ngin haluk hip aede. 22:52 Taenonekno, Yesus tan imamkae hon abol heen dun hin hemonkae hon Yesus ngana aemno talipkae yum pukon hon kali eede. E tana, ipkait pinonga Nea kaka talakae abolkiaono parang hon abakum hona dio talip yoko? 22:53 Elka, Nea dingme yum ip kakoa mum balino Allah ap balia Allah Wenga kalinka eedi dingme ip tana e-ngana neediip. Puo, kamdika ip dinga nek hon mimdop ngangmela kauma hon nek yepo, eede. 22:54 Putaekhe, puma tan Yesusa nganan dio imam daloki aipa wan paediip. Taiphe, Petrus ea malon talende. 22:55 Taekhe, kaka tan aip hil kapua angola paip tenek lupaten ateniphe, Petrus hel tale i kakoa buen atenede. 22:56 Taekhe, wanang hemonku maku tan atmendua Petrusa angol bali pe hipno ateneheek kopkan lupamho atme aedu. Taen, u tana, ipkaito, kaka kape hel Yesus hon mandeeki kapa makia pema, nedu. 22:57 Taukhe, Petrus tan deen puonedea, dodo, nea doki, kaka kapua nea e-kal hep aediikio, nede. 22:58 Taen, balinekhea weng kapu tungul uni do tana kaka maki tan hel atme aenonekno, kali aede. E tana, doo, hep hel i hon hemonki kapa makia pema balinep, aede. Taekhe, Petrus tana, dodo, nea dokio, nede. 22:59 Putaenonekno, balinek aton maki dedenekhe, kaka maki tan hel weng ngangmel tan puonede. E tana, ipkaito, dito pen pukon kaka kapea Yesus hon mandeeki Galilea bakonki kaka kapua pema balinhee, kali eede. 22:60 Puo, Petrus tan puonedea, dodo, nea kaldep wenga kapu tepa dokio, nede. Taekhe, Petrus wenga tungul uni do tan nal ayam wenga kalinde. 22:61 Putaekhe, Yesusa balbiten, Petrus bali kopkan wande. Taekhe, Petrusa pinong dakan hinpa uno Tuhan tan hihi kali neede. E tana, doo, Ne pukona hepa nal ayam weng kaldani do tan kamdika tok wii deep neokneheep kali neehe kauma tep mum pema putae, pinong dakade. 22:62 Putaen pinong daklonekno, diplop tete aekhe, wan dum uno dalo tan amede. 22:63 Putaekhe, Yesus dio unonkae tana depen paen nelmo, weng talaki paka aenonipno, dondonme aediip. 22:64 Putamo, i tana kamo ngip aen kalin tame aediipa, Hepo, makalin tame! Minaki tan net paep hea yoko? aenediip. 22:65 Putam aonipno, E pukon tala wenga dito diop tan kalinka aediip. 22:66 Putam aehiip daekhe, Yahudi don ngolkae yum hon abolkae hon Taurat weng dito kal heonkae tan hona dun deen weng deponipno, i dangolki tan tutum boon pukon dun paediip. 22:67 Taenonipno, i tan puo aediipa, doo, Hepa pen pukon Mesias domteka, nua kali ee, aediip. Taiphe, Yesus tana, doo, ihop tan kali eokne domteka, ipa e-kal heoknehiip. 22:68 Hon Ne tana mina min kalin tame eokne domteka, ipa e-kali neeni tepkae. 22:69 Puo, kamdika kaka Miiki Ea hihi ngol moen, Allah dito ngangmelki etul kukmo bali hipnoknehee, kali eede. 22:70 Taekhe, i yum tan puo aediipa, kanek, puonep kapa hepa Allah miiki yoko? aediip. Taiphe, Yesus tana, pen pukon puonip kapua Nea uma, kali eede. 22:71 Taekhe, i tan puonediipa, Nek nua mina min pukon mahon nu tana kalin kulni pukon yoko? Nu pea E belngal bali tan wenghen kahemupkae, neno weng dependiip.

Lukas 23

23:1 Taenonipno, weng depenhiip balia koten tibe, yum tan Yesusa dio wan Pilatus bali paep aediip. 23:2 Taen, puma tan ikaita ngol moen mok dap aenonipno puonediipa, doo, nua kal heekodoa E tan nu bakona kapea wol talaki kukme ee hemaaki. Hon Kaisar ban aon min pukon hela do bop eena, Ekel pukon hel Nea Kristus raja nenekhe, nua kal hep aedoki, puonediip. 23:3 Taiphe, Pilatus tan Yesus pukon kalin tame aedea, pen pukon Hepa Yahudikae i raja yoko? aede. Taekhe, Yesus tan kali aedea, hep hel tan uma kal depo, aede. 23:4 Taekhe, Pilatus tan imam Allah ap hemon abolkae hon kaka kapu yum pukon kali eedea, ipo, kaka kapea nea tala min maki hel e-hemedeeki atmee, kali eede. 23:5 Puo, mahon i yum weng dalo tan puonediipa, E tana nu pinong yep do mina kaka yum bali Yudea bakon kalinka eede. Taen, kabol hina Galilea bakon tan ngol moen, kalinka eeho hihi heena pema tan talenheeki, nediip. 23:6 Taiphe, Pilatusa weng kapu wenghena e tan kalin tame eedea, doo, pen pukon kaka kapua Galilea bakonki yoko? eede. 23:7 Taen, ea kal Yesus Ea Herodes tan depon bakonaki. Kauma pukon ea haluk dun Herodes bali paek dio wandiip. Hon dinga kapua Herodes hel Yerusalem aip mum balinde. 23:8 Putaek, Yesusa dio paep aiphe, Herodesa atme aena, dito pinong yep dakade. Pen pukon pumon tan ea Yesus atme aano tamdeeki hon ea Yesus hemona hel kal heaano hon Yesus E kit hemon min hel ea atmaano mum tamdeeki. Puo, e-atmende, kauma pukon Yesus atme aenonekno, dito pinong yep dakade. 23:9 Taenonekno, e tan Yesus pukona kalin tame aon mina diop tan kalin tame aede. Puo, Yesus tana weng maki hel kali aon do tan dimnon mum balinde. 23:10 Putamiphe, imam abolkae hon Taurat weng dito kal heonkae hona tiben hin bali eten, E pukon kukun hep aon wenga kali dokyediip. 23:11 Putamiphe, Herodes ekel hon tenaa ebonkae yum tan hona ngol mookodiip. Taen, i tana weng talaki E pukon kalinka ao dondonme aonipno, men opkala kaka dalokae mum ngulan bumonkia ngul buu paep aen, haluk Yesusa dun Pilatus bali mum paediip. 23:12 Taiphe, Herodes hon Pilatus hon ikaloa do dingmea apom heekodiipkae puo, pu dingme kapu tan ngol moen dakan lakon heekodiip. 23:13 Taiphe, Pilatus tana imam abolkae hon kaka dalokae yum hona kaka aip balnonkae hon yum pukona weng diidep eede. 23:14 Taen, ikait pukon kali eedea, doo, ip tana hihi ne bali kaka kapea kaka yum mok dap eek wol ngatandokio nekot dio tale aip. Puo, ip hel hiatan kopkuliphe, nea diitame aea, putam ae hemip wenga kapu tepki nea e-wenghe. 23:15 Hon Herodes tan hel mum tep kalin tame aek, doheekhe haluk ne bali dun paa. Nek, dito pen pukon Ea tala min yambul kapu pukon hemo aliphe denona do. 23:16 Nek, yepa ne tan mum kuplo nelme aeho kotoknehii, nekot Pilatus tan kali eede. 23:17 (I dalo hari raja dingme kapu tana do hel do Pilatustana kaka maki bui ap padoipkia baa kolop aon pukon pinong dakadeeki.) 23:18 Puo, i yum tana ngakpano puonediipa, doo, nukait pinong yepkia Barabas mum kolop aep unoknaa, puonediip. 23:19 Barabas bui paediipkia bakon kapa kaka yen puklo, kaka yum mok dame eedeekhe, kauma pukon hemo ea nganan dun bui ap paep aediip. 23:20 Pilatus e pinong yepa Yesusa baa kolop aon mum pukon pimkulo pinong dakade. Kauma pukon Pilatus tana weng dalo tan i hon weng depe eede. 23:21 Puo, i tana Pilatus weng paklaaki pukona dito ngalno i yuma weng dalo tan ngakpano puonediipa, doo, Ea an a bali paen alon mum, i weng yum tana puonediip. 23:22 Putamiphe, Pilatus tan tok wiiki hel kali eedea, doo, pen pukon kaka kapea tala mina mina min hemedeeki yoko? Nea tala min maki hel e-wenghendiiki ip tana alip denon pukon mum nehiip. Yepa ne tan mum kuplo nelme aeho kolop aoknehii. Pilatus tan i yum pukon kali eede. 23:23 Taekhe, i yum tan ngakpano e wenga dun taop buenonipno, do hel do Ea pa alon mum neno kali kaum nediip. Taen, Pilatus wenga dun taop buen i mum dangol heekodiip. 23:24 Putamhiip, kauma nek, Pilatus tana ikait diopkae wenga hel kotona doo, nekot yepo nede. 23:25 Taekhe, i weng diopa kauma nek, kaka andiipki ngola pukon bui ap paediipki kapua baa kolop aediip. Taen, Yesus mum ikait kolop eenonekno, doo, ipkait pinong yep dakahiip mina pa hemni, eekhe hemediip. 23:26 Taekhe, i tan Yesusa dio wol uno kaka maki enila Simon ea aip til kapua doki puo, dum aip enila Kirene aipki dakan, i tana Yesus an paon a dun dangol mop aediip. Taiphe, kaka kapu tan Yesus a dun malien dio wande. 23:27 Putaekhe, kaka wanang diop Yesus hon malio unonipno, wanang mum diopa Yesus pukon amediip. 23:28 Taiphe, uno Yesusa balbiten kopkan makla talen kali eedea, tena wanang Yerusalemkae, ipa Ne pukon amona kotni! Puo, ip hel pukon hon ip tenaa pukon hona amni. 23:29 Kaka tan puonoknehiipa, doo, wanang ikel kumdula tan tena e-paen muk dime hemipkae pukona pinong yep daka eeni puo, eon dingaa heokna. 23:30 Allah Buku tan puonedea, kaka tan ngol moen abenong pukon hel puonoknehiipa doo, tanglee daken nua dee hiklipee, hon abenong ngopki pukon hela tanglee hiklipee! I tana puonoknediip. 23:31 A papikia netoknehiip domteka, a puki pukona mina heoknediip yoko? Yesus tan kali eede. 23:32 Taekhe, kaka tala hemediipkae lao hel Yesus hon maki yon pukona dio wandiip. 23:33 Putaen, ia wan abenong ngop enila abol kulol pom unoa Yesusa an a bali paku moen paediip. Hon kaka tala hemonkae lao hel yen kamaa kukmo yingila kamaa wakla yingila heen paediip. 23:34 Taiphe, Yesus tan puonedea, Ne Aetkio, mina min ia hemehiip mina ia lulom. Kauma pukon ikalo pea dun mangop dokop ee! kali aede. Taekhe, tum lopa E min dun lehongyon pukon ia mupye deekodiip. 23:35 Putamiphe, kaka diopa dun deen, putamip min kapu pukona kopka eediip. Taiphe, kaka abolkae yum tan Yesusa dondonme aonipno, aban tuna aediip. Putamonipono, i tana, doo, Ea dokae diopa yep hep eede. Pen pukon Ea Mesias Allah tan Lipme Aedeeki domteka, petamon Ekel tan Ekel pukona yep heekhe, neno tuna aediip. 23:36 Putamiphe, kaka ebonkae tan hel E pukona mum tep weng talaki paka aonipno, i tana ok anggur talakia dun tutup aediip. 23:37 Putaen, kali aediipa, pen pukon Hepa Yahudi donkae rajaki domteka, Hep hel pukona yep heen dake, aediip. 23:38 Putamonipno, mahon i tana E abol ding bali keek boo paediipa, E Pea Yahudi Donkae Raja, nekot boo paediip. 23:39 Putamiphe, kaka tala hemonkae lao yen a bali paipkae kapua kama tan hela Yesus pukon weng talaki puonedea, doo, Hepa Kristus edo doki yoko? Kanek hep hela yep heenonepno, nukalo pukon hel yep hep ee! aede. 23:40 Taekhe, kama tan kama pukon kuplo kali aedea, hepo, nupkalo tala hemedo pukon kukun mina mum tep depup. Kanek hepa Allah pukona e-pononepno putamep yoko? 23:41 Pen pukon nupkaloa tala hemedo min tep mum kukun mina pema puo, kaka kapea tala min maki hel e-hemedeeki, puonekot kama pukon kali aede. 23:42 Taen, ekel pukona, Tuhano, Hep Raja heen talon dingmea ne pukon e-lukye kolop nee! kali aede. 23:43 Taekhe, kaka kapu pukon Yesus tan kali aedea, hepo, Ne tan hep pukon kali heokne, dito pen pukon kamdik mum hepa Ne hon mum tep Adam Hawa taka baline hemip balia unoknup, kali aede. 23:44 Taekhe, aton hiongki heekhe, bakon kapu yuma mimdop nede. Taen, mimdop mum balinho aton wiiki heekhe, daen mimdopa bamande. 23:45 Putaen, aton dakan mimdopnaa kauma tan Allah ap men himitki tan boen himin dokyediipki kapua tilta til bikoekhe dake lao heekode. 23:46 Taekhe, Yesusa weng dalo tan puonedea, Aetkio, Ne baeea Hep hel pukon kolop hee, aede. Putaen, weng kapu kali aena Yesusa dende. 23:47 Taekhe, ebonkae abolki tana hemaa min kapu yum atmenonekno, Allah pukon pinong yep daklo puonedea, doo, pen pukon kaka kapea kaka yepkia ema puonede. 23:48 Taekhe, kopkulon pukon kaka dundeekohiip kapu yum tan hemehiip min kapu pukon kopkulo podakan, ikel kalhila nelmen kan wandiip. 23:49 Puo, kaka Yesus kal heonkaea hin Galilea bakon tan malii dio talendiipkae wananga kapua talen kampa tan elpono hemip min kapu yuma kopkadiip. 23:50 Taiphe, kaka maki enila Yusuf, ea ngol hemon daloki kaka kapua pen pukon yep hemonki, 23:51 ea Yahudikae bakona aip enila Arimatea aipki ea Allah Raja Hibil heon pukona pen pukon mum mehe hemaaki. Ngolki kapu muma Yesus alon pukona e-yepo nedeeki. 23:52 E tana Pilatus bali uno Yesus kalhila don pukon nop aede. 23:53 Putaen, Yesus kalhila tupan dio dake paena men yepki tan palpamho angetenonipno, tum yot okyanop hilpitonki kaka makium hel dito e-paonki bali dio wan paede. 23:54 Sabat dingme hibil heekhe, ngol moen hememno putamiphe mum putaakode. 23:55 Taekhe, wanang Galilea bakon tan Yesus hon malii dio talendiipkae kapu hel Yusuf hon uno tum yot mina heen Yesusa paa pukon kal heemno wandiip. 23:56 Putae, atmen ia unonipno, hilbom yep min hon nenungbom kit min hona Yesus paa bali hilikion pukona heleen ngol mookodiip. Taen, Sabat dingmea Taurat buku tan puonede tep ia aip balino ngangi kadiip.

Lukas 24

24:1 Taakohoa, dito witil labun dingme hinkia ikait helee paehiip min kapua buo Yesus tum yot paehiip bali wandiip. 24:2 Taen, atmendiipa tum yot mipyehiipki kapua enom tan dakyu heleekode. 24:3 Taekhe, atmendiipa Tuhan Yesus tuka dedende. 24:4 Taenoniopno, putaakohe kapu pukon ia podakan elpono pinong bilnediip. Taiphe, kaka men kola mimak baon tepki ngul buukohiipkae laoa i dimona etkodiip. 24:5 Taiphe, ia dito podakan dake ik beno kamo mangol diikodiip. Putaiphe, kaka lao kapu tan ikait pukon kali eediipa, ipa mina min pukon E kapnimki pukona denonkae bali pimkulip yoko? 24:6 Ea pea do hihi tibenhee. Ipkait pukon Ea Galilea bakon balino kali eede wenga e-lukye kotni. 24:7 Kapa E tan kali eedea, doo, kaka Miikia tala hemonkae pukon kolop eek, an a bali paoknediip. Putaakohiiphe, dingme wiikia tiboknede, eede. Malaikat tan kali eediip. 24:8 Taiphea, Yesus puonede wenga kapu pukon haluk pinong dokyediip. 24:9 Taenonipno, ia Yesus paon balia koten, uno i tana Yesus hon mandiipkae kumnen hon i lakon dokae hona wan ngotaka eediip. 24:10 Wanang putaakodiipkae kapu i enila kaema, Maria ua Magdala bakonku hon Yohana hon Maria doku makua Yakobus oku hon puo, wanang kapu muma do, wanang dokae ikait hon wandiipkae kapu tan hel wan rasulkae pukona kali eediip. 24:11 Puo, rasulkae tan pinong dakadiipa i wanang kapu wenga pinong uapkae tep weng paklip, kauma pukon i wenga rasulkae pen pukon e-wenghendiip. 24:12 Taenonipno, Petrusa hapetnek tibe melpakan tum yot paon bali wande. Ea wan kopkan yot tila uno atmendea, hila do, men okyanopki woki kamum balinheek atmende. Taekhe, ea uno pinong dakan wandea, ipo, mina heekohee edo, nene wande. 24:13 Taekhe, dingme kapu muma Yesus hemonkae laoa aip maki enila Emaus aip kapua Yerusalem aip tan unon pukona kama tujuh mil tep bali ikaloa wandiip. 24:14 Wol tiboa, ikalo kapu tana heme hemaa min yum pukon weng depen tibendiip. 24:15 Putamonipno, ikaloa pinong dakliphe, Yesusa enom tan tale kamaa tapaa kama tapaa heip kakoa pe etkode. 24:16 Puo, ikalo hia kapa ngip eekhe, Yesus pukona e-kal heekodiip. 24:17 Taiphe, Yesus tan ikalo pukon kalin tame eedea, doo, ipkaloa mina min weng depen tibenhiip yoko? eede. Taekhe, ikaloa weng kapu wenghen manon hel koten, weng hakan elpono kum pakbundiip. 24:18 Taen, kama enila Kleopas tan puonedea, Hepa Yerusalem aipki talep domteka, pu hemehiip min kapua Hepa kal heekoheep, aede. 24:19 Taekhe, ikalo pukon kali eedea, kapua mina min pukon puoneip yoko? eede. Taekhe, ikalo tan Yesus Nazaret aipki kapu pukon kali aediipa, doo, Ea kaka Nabiki Ea Allah dimona tan hemon min edo E weng paklon edo nu bakona kape yum pukon Ea dito ngangmelki. 24:20 Puo, imamkae hon abolkae tan hon nu abolkae yum tana Ea alon pukon yepo niphe, dio uno an a bali paehiip. 24:21 Uhin patan nua pinong dakadoa, Ea nu Israelkae bakona abol heen E tan nua yep hep eoknede pinong dakado. Nek, hemehiip min kapu yum pukona kamdika dingme wiiki hea. 24:22 Puo, wanang mina tep nu bali pekaea Yesus tum yot paehiip balia witil labun tan wanho talen nu pukona podaklon wenga kali eehiip. 24:23 Taenonipno, Yesus kalhil paon balia atmenhiip puo, puma e-balinheek atmenhiip. Taen, i tan wenga nu pukon dio talen kali eehiipa, doo, nua Allah malaikat mum atmenho. Tauphe, i tan kali eehiipa, Ea kapnimki kali eehiip, wanang kapu tana puonehiip. 24:24 Hon wanang kapu tan muma do puo, lakon dokae tan hel wanang kapu tan kali eehiip tep mum Ea tum yot balia e-balinek atme aeho, puonehiip. Yesus pukon kali aediip. 24:25 Taiphe, Yesus tan kali eedea, ipkait lulomkaeo, ip diplop tila mina heme hemipkae. Nabikae tan puonediip min yuma ipa pen pukon e-kal heen hemediip yoko? 24:26 Kapu yuma dito yep min nek, pen pukon Kristus Ea til bali himinon pukon denoknede yoko? eede. 24:27 Putaenonekno, mahon Ekel pukon Allah Buku tana mina heen Musa buku hon Nabikae yum tan hon puonediipkia ngol moen, kalinka eo kukme eede. 24:28 Taekhe, ikait yum uno unemno putamip aip dimona kapu uno hel Ea pa tibon mumno ngatan unaano taakode. 24:29 Puo, ikalo tan do boen kali aediipa, dodo, petae olben atona dake unaano taekhea e-manon min nek, nukalo hon pema mum ihoknup, kali aediip. Taiphe, Ea ikait hon mum tep ap himinonipno, balindiip. 24:30 Taenonipno, i hon hipno enemnoa. E tan roti dun hihinon pukona Allah kali aen tanglee eende. 24:31 Taekhe, puma tan ikait hia ngip eede min kapua bap eede. Taekhe, ikalo tan Epea Yesus mum pema talenheo, nekot kal heiphe, Yesusa uma tan enom tan dedende. 24:32 Taekhe, ikaloa yanonipno, podakan weng dependiipa, ne diplopa akon bali tep hep neama. Elka Ea hukaa wol talenho balia Allah Buku mum kukme eekhe, nupa talenhoki, nenonipno, weng dependiip. 24:33 Taenonipno, ia tibe Yerusalem aip haluk wandiip. Unonipno, ia Yesus hon manonkae kumnen kapu hon i lakon laoa hon dakan mum tep dundeen balindiip. 24:34 Taenonipno, ikalo tan kali nediipa, ipkaito, Tuhana hihi tiben E kalhila wan Simona kukup aehe, puonediip. 24:35 Taiphe, ikalo tan hel hukaa wol dakan kal heekohiip min pukon hel ngotaklo, E tan enon min dun Allah kali aen, tanglee paep eek weip, taka pukon hel yum ngotaka eediip. 24:36 Putamonipno, kapu yum pukon dun deen ia weng depiphe, Yesusa enom tan ikait kakoa pe etkode. Taen, E tan kali eedea, Ipkaito, dito yep mumo, eede. 24:37 Taekhe, ikait yuma palmoenonipno, kahengka mum pema talaa ono podakandiip. 24:38 Taiphe, E tan kali eedea, mina min pukon pono, ip diplop til bali hel pen edo mok edono pinong daklip yoko? 24:39 Ip tana Ne mum tale, nek. Ne yon hon Ne etula hon atmen, depen tame neeni! Kaheng ia Ne kopka neip tep kalhil hon kulol hona dokae, eede. 24:40 Taen, Yesus tan E yon hon E etul hona balwen, kukup eede. 24:41 Ia putamonipno, dito pinong yep tan pen pukon ono pinong daklo e-kal heekohiip pukona podakandiip. Kauma nek, E tan ikait pukona, doo, enon mina ma paip yoko? eede. 24:42 Taekhe, i tana ikan midonkia ngungul maki aendiip. 24:43 Putaen, ikel hia tan kopkuliphe, Ea dun week atmendiip. 24:44 Taenonekno, E tan kali eedea, doo, Nea uhin ipkait hon mum tep balino kalinka eedia kaema, uhin bukua Taurat Musa weng tan hon buku nabikae yum tan hon buku Mazmur tan hona Ne pukon keek bookodiip min kapua kamdik pema tan hihi hea, eede. 24:45 Taenonekno, ikait diplop til pinong daklon bali hona ngip eede min kapa bap eekhe, ia Allah Buku wenga kal heekodiip. 24:46 Taiphe, ikait pukon kali eedea, Allah Buku tan puonedea, do hel do Mesiasa denho dingme wiikia denonkae bali tan koten, tiboknede. 24:47 E enila kapu tana tala min dap aenonekno, ok dokop eehe. Kauma pukon tala min ihop bamiphe, Allah tan yep hep eekhea, weng yepki kapua bakon bakon yum wan kalinka eon pukona koton do tan Yerusalem aip tana ngol mooni! 24:48 Ipkait pea weng kapu yuma ip hel hia tan atmen kal heekohiip. 24:49 Kauma pukon Nekel tana Ne Olki Allah tan putaoknedii puonede mina dun paep eoknehii. Puo, ipkaita aip til pema mum balino, mehehiip. Allah ngangmela daken hihinon pukona malip eoknehee. Yesus tan kalinka eede. 24:50 Taenonekno, E tana ia dun aip til bali koten, dio Betania aip dimona wa eenonekno, pu bali pu E tan ikait pukona etul dio ngino hihinon pukon mahopa eende. 24:51 Taen, E tana ikait pukon hihinon mahopa eenkulaa bali puma tan ia kolop een, abi dingla dio ngin wa aede. 24:52 Taekhe, ikaita dikbite dake hiplono E pukon heme aenonipno, ia dito pinong yep daklo Yerusalem aip wandiip. 24:53 Taenonipno, ia Allah pukon haklon do tan Allah ap bali mum balino, dito pinong yep mum daklo nilinkadiip.

Yohanes 1

1:1 Kabol hin hila do dingme, Weng kapua pabalinde. Weng kapu Ea Allah dimona balinde. Hon Weng kapu Ea pen pukon Allah uma. 1:2 Kabol hin hila do dingme, Ea Allah dimona mum balindeeki. 1:3 Taen, yum min E tan kaldek hiikode. E do tana balinon min maki hela e-tibende. 1:4 E bali balinon min ditokia balinde. Balinon min ditoki kapua kaka pukon pipyam heekode. 1:5 Pipyam kapua mimdop bali moekhe puo, mindop min kapua pipyam pukona e-dun taop buukode. 1:6 Taiphe, kaka enila Yohanes talendea ea Allah tan dun paep aede. 1:7 Taekhe, e tana pipyam kapu kukme eo, kalinka eon pukona talende. Putaekhe, pipyam min kapu ben kaka yumkaea yep wenghen kal heon pukon. 1:8 Pen pukona Yohanes ea Pipyam min kapua do puo, e tana Pipyam min kapua kaka kukup een, kalinka eon pukona ea tibende. 1:9 Kaka yumkae pipyam pen pukon hep eonkia mangol hil bali la talenhee. 1:10 Mangol hil min yuma E tan mum kaldek hiikode puo, Ea mangol hil bali talen balinekhea, E hetmookode min yum tana lulomno e-kal hep aediip. 1:11 Ekelkae bali dakende puo, i tana kolop aediip. 1:12 Puo, minakae tan E pukon yepo nekot heme aiphe, E tan ikait pukona Allah tenaa hep een, tibon ngangmela paep eede. 1:13 Putap eede kapua ikaita wanang kumdul ben edo kaka pinonga ben edo imki pinong daklon tep heon hela do puo, ia Allah pinonga tan mum paep eede. 1:14 Weng kapu Ea kaaki heen E balinon balia nup balinon bali heekode. Taekhe, Allah tena yon mumki ban eendeeki dito pen pukonki kapu E pipyama nupa hihi atmendo. 1:15 E pukon Yohanes tan weng dip een kali eedea, doo, kaka kaema pukon nea kalinka eediiki kapua pema. Ne tana, doo, Talenheeki kapea petamon Ea hinki heekohe. Pen pukon Ea hin balindeeki kauma pukon Ea dangolki heekohe. 1:16 E ban eon min ngong pandeeki ben nupa ban mina tok depenedo. 1:17 Musa bena Taurat wenga tibende puo, ban eon min hon pen pukon min hona Yesus Kristus tan dio talen eende. 1:18 Allah pukon kaka maki tan hel dito e-atme aediipki puo, Allah taki E hela Allahki maki mumki. Allah dimon balindeeki tana Allah pukon nupa kukup eede. 1:19 Yohanes tan kukup eede wenga kaema: Yerusalem aip balia Yahudikae tan Allah ap hemonkae hon Lewi donkae hona Yohanes bali uno, kalin tame aon pukon dun paep eediip. Taiphe, ikait tana uno Yohanes pukon dii tame aediipa, Hepo, hepa minaki yoko? aediip. 1:20 Taiphe, Yohanes ea deeon do tan mum kali eedea, doo, nea Kristusa do, eede. 1:21 Taekhe, ikait tan kalin tame aediipa, kanek hepa minaki yoko? Hepa Elia yoko? aediip. Taiphe, e tana doo, nea Elia hel do. Kali eede. Taekhe, i tana haluk kalin tame aediipa, kanek hepa nabi kali eon kitki ka maedo? aediip. Taiphe, Yohanes tana, do, kapu hel nea doki. Eede. 1:22 Taekhe, i tana, kanek hepa minaki yoko? Hep hel pukon kal dephe, nu tana nu dun paep eehiipkae pukona wan kali eoknup. Aediip. 1:23 Taiphe, Yohanes uhin Nabi Yesaya tan keek bookode min kapu ben kukup eedea, doo, nea aip do bali weng kitki kalinka ee hemeeki hon nea Tuhan wola yep tutum heleonki, kali eede. 1:24 Taekhe, Parisikae dun paediipkae tan Yohanes pukon mahon kalin tame aediipa, 1:25 hepo, hep tana nea Kristusa doki hel Elia hel doki hon Nabi kali eon kitki kapu hel doki puonep domteka, mina pukon hepa kaka ok bume ee hemep yoko? aediip. 1:26 Taiphe, Yohanes tan ikait pukon kali eedea, doo, nea ok tan mum ok bume ee hemeeki puo, ipkait kakoa pua e-kal hep aediipkia paetkohee. 1:27 E pua ne malona talenheeki kapu pukon nea yambul talaki, kauma pukon E yon ngul buon min nonga bap aon pukon nea podakloknehii. Yohanes tan kali eede. 1:28 Ikait weng dependiip bali kapua Betania aip. Aip kapea ok Yordan ngaama Yohanes ok bume eede bali pauma tan weng dependiip. 1:29 Taakohiip daekhe, Yesusa Yohanes bali talekhe, Yohanes tan Yesus atme aenonekno, e tana, doo, kop kulni! E pea Allah domba meoki an hemonki kapua pema! E tana mangol hilkae yum pukon i tala mina dun bihaoknedeeki. 1:30 Kaka kaema pukon ne tana pinong daklo kali eedia, doo, kaka maki talena Ea dun hinki heoknede. Taekhe, nea hin tibendiiki puo, yambulki mum. Tiboknedeeki kali eediiki kapua Kaka kape pukon uma. 1:31 Uhin nea lulom mum balino e-kal hep aediiki puo, Israelkaea Kaka kaema kal hep aon pukon nea tiben, ok tana ok bume ee heme. Yohanes tana kali eede. 1:32 Taen, Yohanes tan haluk kali eedea, doo, Allah Baeea abi dingla tan nal tep heen Yesus dangol ding bali dake etekhe, nea atmendii. 1:33 Nea E pukona e-kal hep aen, lulom balindii puo, ok tan ok bume eon pukon dun paep needeeki E tan kukup neede. E tana, doo, Allah Baeea daken kaka kapu dangol ding bali etek, atme aedeep kakaa kauma tan Baee Ok Dokop Eonki kapu bena ok bume eoknede, nekot kukup neede. 1:34 Kaka kapea Allah Miiki, nea pen pukon atme aehii. Yohanes tana ikait pukon kali eede. 1:35 Taakoheek daeka, Yohanes hon e hon manonkae lao hona pabalindiip. 1:36 Taip Yesusa talekhe, Yohanesa atme aen, ikalo pukon kali eedea, kop kulni, Allah domba an hemonki kapua pema, eede. 1:37 Taekhe, e hon manonkae lao weng kapu wenghenonipno, Yohanesa kolop aen Yesus hon heen wandiip. 1:38 Taiphe, Yesusa balbiten atme eenonekno, kalin tame eedea, ipkaloa mina min pukon yoko? eede. Taekhe, ikalo tana, Rabio, (edo guru), Hepa kopma balinheep yoko? aediip. 1:39 Taiphe, Yesus tana, doo, talni! Talen ipa Ne hon manoa atmoknehiip, kali eede. Taekhe, Yesus aip balinon balia jam empat olbekhe, uno E hona pabalindiip. 1:40 Hon Yohanesa kalinka ea weng kapu wenghen, Yesus aipa wandiipkae maki enila Andreas, ea Simon Petrus ningki. 1:41 Taen, Andreasa hin tan e piki Simon pukon pimkan mano dakan kali aedea, doo, nua Mesias (edo Kristus kapea) dakan balinho, aede. 1:42 Taen, e piki Simona dio Yesus bali wa aekhe, Yesusa atme aen kali aedea, hepa Simon Yohanes yuki taki. Hep enila Kefas pelep heokne. (Kal heona Petrus, aede.) 1:43 Taakoho daeka, Yesusa Galilea bakon uno Pilipus hon wol dakan kali aedea, Hepa talen Ne hon mane, kali aede. 1:44 Pilipus hon Andreas hon Petrus hon i yuma Betsaida aip mumkae. 1:45 Pilipus ea Natanael pukon pimkan mano, dakan kali aedea, Hepo, Musa tan hon Nabikae tan hon keek bookodiipki kapua E enila Yesus, Nazaret aipki, Yusuf taki kapu nua hihi dakanho, aede. 1:46 Taekhe, Natanael tana, kanek Nazaret aip tan mum yep mina tipni tep yoko? aede. Taekhe, Pilipus tana, talen tame! aede. 1:47 Taek taliphe, Yesus tana Natanael atme aenonekno, i dokae pukon kali eedea, ipo, kop kulni! E pea kaka Israel don pen pukonki. Ea deemon do tan ihop mum hemonki, eede. 1:48 Taekhe, Natanael tan Yesus kali aedea, Hepo, ne pukon hepa mina heen kal heekoheep yoko? aede. Putaekhe, Yesus tan kali aedea, doo, hepa a ara dimona hipnephe, Pilipusa kabol weng dip heeni do tan nea atme heehii. Yesus tan kali aede. 1:49 Taekhe, Natanael tana, doo, Rabio, Hepa Allah Miikia uma. Hepa Israel donkae yum pukon Raja. Natanael tan Yesus pukon kali aede. 1:50 Putaekhe, Yesus tana, doo, hepa a ara dimona hipnep, kali heehii wenga kapua kal heen lipme neeheep. Kauma pukon balindeekhe, hep tana dito dalo kit min hel atmoknedeep. 1:51 Nea pen pukon weng kali heokne, kit min kapua kaema: abia bikoekhe, Allah malaikat diopa Kaka Miiki bali dake dakeno ngin wawaniphe, hepa atmoknedeep. Yesus tan Natanael pukon kali aede.

Yohanes 2

2:1 Putaakodo, dingme wiikia Kana aipa Galilea bakon kaka maki wanangku dunheek om tongyon pukon Yesus okua wanduu. 2:2 Taukhe, Yesus hel E hon manonkae hela omtongyon pukon weng dip eip, I yuma wandiip. 2:3 Wan baliniphe, ok anggur enehiipkia dedenekhe, Yesus oku tan Yesus pukon kali aedua, hepo, oka dedenaa, aeduu. 2:4 Taukhe, Yesus tan kali uedea, Ne mangopo, mina heon pukon ok dedenekhea, kupa talen ne kalin tame neep yoko? Ne hemon dinga heona kabol, uede. 2:5 Taekhe, e oku tan ok hemonkae pukon kali eedua, ipo, E tan kali eokna mina kauma mum ipkaita wenghen putamni, eedu. 2:6 Okmila oknem tan hetmookodiipki bangupnen pabalinde. I Yahudikae tana okmil kapu bamoo hemon dingme mum bom kulo enonki, neng muma deng wii tep boo paediip. 2:7 Yesus tan hemonkae pukon kali eedea, doo, ipkaita wan ok lulan okmil kapea ngongpaip unok, kali eede. Taekhe, ikait tan oka lulan ngongpaip wande. 2:8 Putaiphe, Yesus tan kali eedea, ip tana oka boo paen dio wan kaka ngolki aiphe wee tamok, eede. Taekhe, ia putaakodiip. 2:9 Putaiphe, kaka ngolki kapu tan wee tamendea ok mum puo, denaa ok anggur mum heekode. Ok kapu pukon i hemonkaea hihi kal heekodiip puo, kaka ngolki kapu mum e-kal heekode. Taen koo dun heeki pukon weng dip aen, 2:10 kali aedea, hepo, kaka dokae tan ok anggur yepkia hin tan eip ween pinong uap hep ee hemip. Taip dedenekhea, ok anggur talaki haluk malon tan ee hemip min. Puo, hep tana dito ok yepkia malon eep. Kaka ngolki tan koo hibilki pukon kali aede. 2:11 Kana aip Galilea bakon tan ok mum puo, ok anggur denaa mum heekode. Kapua Yesus kit hemon min hinki ngol moen, hemekhe, E ngangmel hemona ihop baek, E hon manonkae tan E pukona pen pukon kal hep aediip. 2:12 Putaakoho, Yesus hon E oku hon E ningbelki hon E hon manonkae hona dingme laoa Kapernaum aip dake balindiip. 2:13 Dingme kapua Yahudikae Paskah hemon dingme heekhe, Yesusa Yerusalem aip ngin wande. 2:14 Taenonekno, Yesusa wan Allah ap bali atmendea kaka tan sapi hon domba hon nal hon himonipno, makaea meja bali hiplono hiwola balbimdiip. 2:15 Putamiphe, Yesusa nong dun hii heen, Allah ap bali dio deekohiip min yuma, sapi hon domba hon yum hilii dum bup eede. Taen, meja hel balbitenonekno, hiwol hel haa hila bup eede. 2:16 Taen, i nal himonkae pukon hel Yesus tan kali eedea, ipo, nal hel dio dum uni! Mina min pukon Ne Olki apa himon aipa tep heekohiip yoko? eede. 2:17 Taekhe, Yesus hon manonkae ia Allah Buku tan puonede weng pukona pinong dakadiip. Weng kapu tan puonedea: neokneheep, puonede. 2:18 Taiphe, Yahudikae tan Yesus pukon kalin tame aediipa, Hepo, Hep putap eon min pukon putap eaano domteka, nu pukona mina min dalo kit hemon mina kukup eoknep yoko? aediip. 2:19 Taiphe, Yesus tan kali eedea, doo, ipkait tan pe ap kapea dakloknehiip domteka, Nea dingme wii tan mum neoknehi, kali eede. 2:20 Taekhe, Yahudikae tan haluk kali aediipa, doo, nua kol muma deng maki topa tiinen ngaama nenedoki puo, Hep tana dingme wii tan mum ap kapea neokneheep yoko? aediip. 2:21 Puo, ap kape neoknehi puonede kapua ekel kalhil pukon puonede. 2:22 Yesus hon manonkae ia puonede wenga kapu pukona denho tibekheme, pinong dokyenonipnoa, Allah Buku tan hon Yesus tan hon puonediip mina ia kal heen hemediip. 2:23 Yesus Ea Paskah Hemon pukon Yerusalem balinde dingmea dalo kit mina heekhe, i talendiipkae atme aenonipno, puma tan E pukona kal heen heme aediip. 2:24 Putaiphe, Yesusa i kaka mangol hilkae yum pukon kal heekode. Kauma pukon i pumakae Ea kolop eede. 2:25 Yesusa kaka diplop til balinon min yuma kalki. Kauma pukon Ea kaka tan kaka mum kalinka eona kotiphea, E tan hel kolop eede.

Yohanes 3

3:1 Kaka enila Nikodemus ea Parisiki Yahudi donkae pukon ea abolki balinde. 3:2 Nikodemus ea labunekhe, Yesus bali talen kali adea, Rabio, Hepa Allah bali tan kalinka eon pukon talendeepki nua kal heekodo. Hon Allah Ea Hep bali e-balinonki domteka, kit dalo mina Hep tana e-hemephe. Nikodemus tan Yesus pukon kali aede. 3:3 Taekhe, Yesus tan e pukona kali aedea, doo, Nea pen pukon wenga kali heokne. Kamakia haluk tena waaki paon tep e-heoknede domteka, ea Allah Raja hibil heon balia e-atmen balinoknede, aede. 3:4 Taekhe, Nikodemus tan haluk kalintame aedea, kanek, mina heen kaka tana petaen litopneho haluk tena okyanop paon tep heon pukon yoko? aede. 3:5 Taekhe, Yesus tan haluk kali aedea, doo, Nea pen pukon wenga kali hee. Ok hon Allah Baee tan hon heen e-paep aon domteka, ea Allah Raja hibil heon balia e-himinoknede. 3:6 Kaka kalhilki tan paep aonki domteka, ea kalhilki mum balinoknehee. Puo, Allah Baee tan paep aonki domteka, ea baeeki mum balinoknede. 3:7 Ne tan hep pukon kali heokne, kapua do hel do haluk tena okyanopki paon tep heon pukona e-pinong bilne. 3:8 Aplum te yoko? Apluma ekel pinonga tan dinon min. Dinekhe, aplum alwema kaka tana wenghe hemip puo, aplum tibon bali hon wawanon bali hona nup kakaa lulomkae. Allah Baee tan paep eon pukon hel kauma tep min. Yesus tan Nikodemus pukon kali aede. 3:9 Taekhe, Nikodemus tana, doo, kapua mina heen putae hemaa yoko? aede. 3:10 Putaekhe, Yesus tan haluk Nikodemus pukona, doo, Israel donkae pukon hepa guru i kalinka eonki puo, mina nek, hepa Ne kali hee weng kapua e-kal heep yoko? 3:11 Nea pen pukon wenga kali heokne. Nua kal hee hemup min hon atme hemup min hon muma kalinka ee hemup. Puo, ipkait tana nu kalinka ee hemup min kapua kote hemipkae. 3:12 Mangol hil min pukona kukup ee heme puo, e-heme hemip. Kaneka abi dingla min pukon kukup eoknehii domteka, diimin ipa e-hemoknehiip. 3:13 Kaka maki hel abi dingla e-ngin wande puo, Kaka Miiki E muma abi dingla tana dakende. 3:14 Musa ea kaka aip do bali tan awot himitkia a dam bali dio ngin paede. Kauma tep Kaka Miiki hel nganan dio ngin paep aoknediip. 3:15 Putaiphe, kamaki E pukon kal heen lipme aenonekno, ea kaka dito balinonki heoknede. 3:16 Allah Ea bakon bakon yumkae pukon dit paep eede. Kauma pukon Ekel Miiki yon mumki eende. Kamaki E pukon kal heen lipme aoknedeekia ea dito dito e-denoknede puo, ea dito balinon min depoknede. 3:17 Allah tan E Miiki mangol hil bali kaka yumkae kupa eo yon pukon e-dun paep aede. Puo, E ben kaka yumkae yep hep eon pukon mum dun paep aede. 3:18 Kamaki tan E pukon kal heen lipmo heme aoknedeekia e-kuplo tala hep aoknede. Puo, kamaki tan E pukon e-kal heen lipmo e-heme aoknedeeki domteka, ea kuplo tala hep aon min taopa mum balinoknede. Ea Allah Miiki Yon Mumki pukona e-lipmo hemede. Kauma pukon ea kuplo tala hep aon min taop mum balinoknede. 3:19 Kuplo tala hep eon min kapua kaema: pipyama hihi mangol hil bali dakende puo, kaka heme hemip mina tala. Kauma pukon ia pipyam pukona 3:20 Kamaki tala heme hemaaki domteka, ea pipyam kapu pukona ngalne hemaaki. E pinonga tala heme hemaa min kapua pipyam tan kukuoknehe pinong daka hemaa. Kauma pukon ea pipyam balia e-tale hemaaki. 3:21 Puo, kamaki tan pen pukon mum heme hemaa domteka, ea pipyam bali mum balinoknehee. Putaekhe, e heme hemaa mina kaka yum tan ea Allah ben mum heme hemaaki ia kal heoknehiip. Yesus tan Nikodemus pukon kalinka aede. 3:22 Taekhe, Yesus hon E hon manonkae hona Yudea bakon uno kaka ok bume eekhe balindiip. 3:23 Taiphe Yohanes hela Ainon aip Salim aip dimona tan ok bume eede. Bakon kapua ok diop bali hon kaka hel diop tan talendiip, kauma pukon ok bume eede. 3:24 Dingme kapua Yohanesa bui ap bali paep aani do. Kauma pukon ea putamde. 3:25 Taekhe, Yohanes tenaa hon kaka Yahudiki hon bamoo hemon dingme ok dokyon pukon weng dudiip. 3:26 Putamiphe, ia Yohanes bali talen kali aediipa, Rabio, Ok Yordan yakmal pa hep hon balino, hep tana kukup eedeepki kapu bali, petamon yumkae E bali wawaniphe, ok bume ea, aediip. 3:27 Taiphe, Yohanes tana, doo, abi dingla tan eon min kauma mum kaka ea depoknehee. 3:28 Ip hel tan ne kali eedi wenga kal heekodiip. Ne tana, doo, nea Kristusa do puo, hin dun paep needeeki. 3:29 Wanang dunheeki ea hibilki. E pukon e lakon malip aonki tana e talon pukon wenghen mehe hemaa. Putaek talekhe, wanang dunheeki wenga wenghenonekno, pinong yep dakloknede. Kauma tep petamon ne hela hihi heek pinong yep daklee. 3:30 Ea do hel do daloki heoknehee puo, nea do hel do yambulki heoknehii. 3:31 Hipla tan dakendeeki Ea yum mina dangolki. Minakia mangol hil bali tan tibokneheeki domteka, ea mangol hil baliki hon mangol hil min tep mum weng pakloknehee. Abi dingla tan dakendeeki kapua Ea yum min pukon i dangolki heekode. 3:32 Dangolki kapu tana mina min atmenhee min hon wenghenhee min hona kukup eekhe puo, kaka maki tan hel E kukup eehe weng kapua e-wenghe hemip. 3:33 Puo, minaki tana E kukup eehe wenga wenghoknehee domteka, e lipmehee min kapu tana Allah Pukon Ea Pen Pukonki puonekot kukmii heoknehee. 3:34 Allah dun paedeeki kauma tan Allah Wenga kukme ee hemaa. Kauma pukon Allah tana hakandon do tan E Baeea eenka hemaa. 3:35 Miiki pukon Olki tana dit paep ae hemaa. Kauma pukon yum mina E bali mum paede. 3:36 Minaki tan Miiki pukon lipmo heme aoknedeekia dito balinon mina depoknede. Puo, minaki tana Miiki pukon e-lipmo heme aoknedeeki domteka, ea dito balinon mina e-atmoknede puo, Allah kabinon min mum e balia balinoknede.

Yohanes 4

4:1 Parisikae wenghendiipa Yesus tana Yohanes tep kaka lao mum ok bup eona do puo, kaka diopkae ok bup eekhe, E hon manonkae heekodiip. 4:2 Pen pukon Yesus Ekel tana e-ok bume eede puo, E hon manonkae tan ok bume eediip. 4:3 Taiphe, Yesus tan Parisikae pinong daklon mina kal hep eenonekno, Yudea bakon koten Galilea bakon unaanoa, 4:4 Ea do hel do Samaria bakon ben mum wande. 4:5 Taenonekno, Samaria bakon aip maki enila Sikar aip wande. Uhin Yakub tan e miiki Yusuf pukon mangol kapua kolop aedeeki. Aip kapua Yusuf tan depen hibil heekode mangol dimona kauma Yesusa wan balinde. 4:6 Yakub tan ok buk pakookodeeki bali puma Yesus Ea aton tilnekhe, talen ngangi kulo ok buk dimon kapu Ea hipnede. 4:7 Taekhe, wanang Samariaku ua ok lulan talukhe, Yesus tan kali uedea, kupo, oka Ne pukon hel ma lulan neoknep yoko? uede. 4:8 (Yesus hon manonkae yuma Ekel mum kolop aen, enon minhimen wandiip.) 4:9 Putaekhe, Samaria wanangku kapu tana, doo, Hepa kaka Yahudiki hon nea wanang Samariaku. Kanek mina min pukon oka nopneep yoko? aedu. (Kapua Yahudikae hon Samariakae hon ia e-dakandiipkae, kauma nek, ua puo aedu.) 4:10 Taukhe, Yesusa wenghenonekno, E tana, doo, kup tana Allah ban eon min hon ok nopheaaki pukon kupa kal heep domteka, kupa nop aephe, E tana ok dito balinonkia heoknehe, uede. 4:11 Taekhe, u tana, Tuano, Hepa ok lulan don mina doki hon ok buka himitki. Kanek mina heen ok dito balinonki kapua luloknep yoko? 4:12 Nup umdopki Yakub e tana ok buk kapea pakoen, e tenaa hon e waklon min hona kauma mum enedonipno, nu kan talonkae pukon hel kolop eede. Kanek Hepa e tepa do dangolki yoko? aedu. 4:13 Taukhe, Yesus tan kali uedea, doo, minakae tan ok kapea weoknehiipkae domteka, ia mahon alol eoknede. 4:14 Puo, minakae Ne tan ok eokneeki weoknediipkae ia oka mahon e-alol eoknede. Pen pukon Ne tan oka eokne kapua i til bali ok abolki duplon tepno haklon do tan dito balinoknede. Yesus tan kali uede. 4:15 Taekhe, wanangku kapu tan kali aedua, Tuano, nea kam tan oka lulan duplona ne ngal. Kaneka ok kapua dop nee! aedu. 4:16 Taukhe, Yesus tana, doo, kanek kup imki hon wan weng dip aephe taloko, uede. 4:17 Taekhe, u tana, doo, nea imki doku, aedu. Taukhe, Yesus tana, pen pukon nea imki doku puonep. 4:18 Puo, kup imyelki elnen dun kolop eedeepku hon petamona kaka bangupkia kup hon la balinheeki kapu hel kup imkia do. Pen pukon kup tana nea imki doku puonep. Yesus tana kali uede. 4:19 Taekhe, wanangku kapua podakan kali aedua, Tuano, kanek hepa kaka nabi kapu yoko? 4:20 Nu umdiipkia abenong kaema mum Allah pukon heme aediip, Puo, ip Yahudikaea do hel do Yerusalem aip mum balino, ipa Allah heme aonkae, kali aedu. 4:21 Taukhe, Yesus tan kali uedea, kupo, abenong kape tan edo Yerusalem aip tan Allah Olki e-heme aon pukon dinga heon pukona pataloknede. 4:22 Ip Samariakae heme eon min pukona ipa lulom puo, nu Yahudikae heme aonkia hihi kal heekoho. Pen pukon yep hep eon mina Yahudikae ben mum taloknede. 4:23 Petamon edo balinekhe, kaka tan Allah pukona baee tan hon pen pukon min tan hona heme aoknediip. Allah Olki tan kaka kauma tepno heme aonki pukona pimka hemaa. 4:24 Allah Ea Baeeki kauma pukon E heme aonkae tana baee tan hon pen pukon min tan hon heme aoknehiip. Yesus tana kali uede. 4:25 Taekhe, wanangku kapu tana, Hepo, Mesias Kristus tiboknede puonediipki kapua nea kal. Ea tibenonekno, yum mina nup pukon kukup eoknede, aedu. 4:26 Taukhe, Yesus tana, doo, pe weng depe heekia E pua uma, uede. 4:27 Taekhe, Yesus hon manonkae wanho talen, Yesusa wanangku kapu hon weng depe uehe pukon ia pinong bil hep eede. Taenonipno, ikalo pukon i tana, doo, kupa mina hemeheep uon edo Yesus pukona, doo, mina pukon u hon weng depenheep yoko aon hel do tan balindiip. 4:28 Taiphe, wanangku kapua okmila baakoten wan u aipkae pukon kali eedu. 4:29 U tana, doo, ne pumon heekodii min yum kali neea kaka kapua ipa wan ma dataamni. Ea Kristus Allah Yep Hep Eonki puonediipki kapu maedo, kali eedu. 4:30 Taukhe, ikaita wenghenonipo, aip koten wol wawanediip. 4:31 Taiphe, Yesus hon manonkae tan Yesus pukona, Rabio, enon mina ene, nekot pis aediip. 4:32 Taiphe, E tana, Ne enon min ipa lulomkia lahee, eede. 4:33 Taekhe, ikait pinong bilno weng dependiipa, doo, kanek enon mina dio tale aehiip maedo? nenediip. 4:34 Taiphe, Yesus tana, doo, Ne hemona Allah dun paep needeeki pinonga min hemo, hihi heon pukon kapua Ne weon mina uma. 4:35 Ne kali ee min kapua kaema, ukol laplao mahon heekhe, bumoknedo yoko? Puo, Ne tan kali eokne hii bano yong bali kop kulni! Yong til mina hihi bumon dinga heekohee ma. 4:36 Petamon bumonkia amol min pukon hemo hiton min dito balinonki pukon bumen demaa. Putamekhe, don hamen daklonki hon kama hil bumen demonki hon ikalonoa pinong yep dakloknehiip. 4:37 Kaka makia don miehemaaki hon kaka maki tana bume hemaaki pukon hona pen pukon wenga puone hemip. 4:38 I dokae tan hemo mihemipki pukon Ne tan ipa uno, bumon pukon dun paep eehi. Kaka dokae dalo tan pitmo heme hemipki ipa talen bumon mum bumehiip. Yesus tan E hon manonkae pukon kalinka eede. 4:39 Taekhe, wanang Samariaku kapu tana, doo, ne hemedii min yuma E tan ihop bap neeheeki, kali eedu. Taukhe, Sikar aip Samariakae diopa Yesus pukon kal heen lipme aediip. 4:40 Taen, Samariakaea Yesus bali talenonipno, i bali pa mum balinon pukon nop aiphe, dingme laoa i hon pabalinde. 4:41 Taikhe, kaka diop hel mahon E kalinka eehe weng pukon ia kal heen lipmediip. 4:42 Taenonipno, wanang Samariaku kapu pukon kali uediip. I tana, doo, hina kup wenga mum nua wenghen lipmeho. Puo, kamdika E kalinka ea wenga kapua nukel tan hihi wenghup. Ea pen pukon mangol hilkae yum pukon Yep Hep Eonki nua kal heekoho, uediip. 4:43 Taiphe, Yesusa dingme lao i hon pabalinho Galilea bakon wande. 4:44 (Yesus tan kalindea kaka nabikia ekel bakona balino hemon pukonaekel bakonakae tana ngalno e-pinong yep daka aoknehiip.) 4:45 Galilea bakonkaea Yerusalem aip uno Yesusa Paskah dingme tan E kit hemede mina ia atmendiip. Kauma pukon Yesusa Galilea bakon unekhe, Galilea bakonkae tana dito pinong yep daklo nilinka aediip. 4:46 Taakodo, Yesus Ea kabol hin ok mum ok anggur heekode aip enila Kana aip Galilea bakon wande. Uno, kaka daloki Kapernaum aipki e tenaa dito yol dalo balinheekhe, ea aip mum balinde. 4:47 Kaka daloki kapu tana Yesus Ea Yudea bakon tan Galilea bakon talenhe pukona wenghenonekno, e tenaa yol dito daloki kapua Yesus tan yep hep aon pukon wan pis aede. 4:48 Taekhe, Yesus tan kali aedea, doo, Yahudikae pukon kit dalo mina e-atmon domteka, ia e-kal heen lipmoknehiip. Yesus tan kali aede. 4:49 Putaekhe, kaka daloki tana, doo, Tuano, ne tenaa dito deni tep, kauma pukon hapetnek dake unem. Doneka, denokna nekot, Yesus pukon pis aede. 4:50 Taekhe, Yesus tan kaka kapu pukon, hepo, une! Hep tenaa hihi yepna, kali aede. Putaekhe, kaka kapu tan Yesus kali aa wenga pukon pen pukon putaokna pinong daklonekno, wande. 4:51 Kaka daloki kapu ea wol unekhe, e hemonkae tan wol talen kali aediipa, hep tena hihi yepno balinaa, aediip. 4:52 Taiphe, kaka daloki kapu tan ikait pukon mina atona ea yepnehee yoko? eede. Taekhe, i tana, doo, hino jam satu aton til tan e teng diihe mina dedenekhe yepno balinhee, kali aediip. 4:53 Taiphe, kaka daloki tan pen pukon aton kauma Yesus tana doo, hep tena yep balinokna, kali aehe pukon pinong dokyede. Kauma pukon kaka daloki e hon e bunga hon e hon balinonkae yum hona Yesus pukon ia kal heen lipmo heme aediip. 4:54 Yesus ea Yudea bakon koten, Galilea talende dingmea kit dalo hemon min laokia pu min kauma heekode.

Yohanes 5

5:1 Putaakodo, Yahudikae upo enon dinga heekhe, Yesusa Yerusalem aip wande. 5:2 Yerusalem aip yot pil tumki enila Yot Domba dimona ok hit makia puma Ibrani weng tana Betesda petkodiip. Ok hit kapu balia ap kulol petutonki elnen moen apkon dokyediip. 5:3 Ok hit dimon kapua ap yambul til bali kaka piinonkae hon hiopkae hon e-manitepkae hon yuma talen mehenediip. 5:4 Putamiphe, dingme maki makia Malaikat Tuhana ok hit kapu til bali daken ok limede. Putamekhe, minaki tan hin dake ok himin tibomaakia, e yol min yuma yep hep aenede. 5:5 Pu bali pua kaka maki yola kol muma deng maki topa kumnen piindeekia mehede. 5:6 Putamdeekhe, Yesus tan kaka kapua puma ihenkotek atme aede. Taekhe, Yesusa kal heekode ea kol diopa kauma tep mum balindeeki. Kauma nek, E tan kal heen kalin tame aedea, doo, hepa yepnon pukona pinong yep yoko? aede. 5:7 Taekhe, kaka yolki kapu tana, Tuano, ok limon dingmea kaka dio dake ok bup neonkia doki. Kauma pukon nea ok hit kapu dake himinon pukona kabol noknikhe, kaka dokae i tan hin dake ok himine hemip. Yesus pukon kali aede. 5:8 Putaekhe, Yesus tan kaka yolki kapu pukon, hepo, tiben hep apil men dun dio mane! aede. 5:9 Taekhe, weng tungul unido tan kaka kapua yepno tiben, e apil men dun dio mande. Puo, dingme kapua Sabat dingme tan putaakode. 5:10 Kauma pukon Yahudikae tan kaka yep hep aaki kapu pukona kupa aediipa. I tana, doo, kamdika Sabat dingme nek, hepa hep apil men dun dio manona do, aediip. 5:11 Taiphe, kaka kapu tan ikait pukon kali eedea, doo, kaka yep hep neeheeki tan ne pukon kali neehea, hepa tiben hep apil men dun dio mane kali neehe, eede. 5:12 Taekhe, ikait tan e pukon kalin tame aediipa, doo, hep pukon apil men dun dio mane kali heeheekia minaki yoko? aediip. 5:13 Puo, Yesus Ea puma tan kaka diop bali yalum buen dedende. Kauma pukon kaka yepnaaki kapu ea minaki tan yep hep aede pukon ea lulom nede. 5:14 Taekhe, Yesusa Allah ap til bali tan kaka kapu hon dakan kali aedea, hepa hihi yep hep heehee. Kauma pukon hepa mahon e-tala heme. Doneka hep pukona dito dalo tan tala hep heoknede maedo, kali aede. 5:15 Putaekhe, kaka kapua tiben dum uno kaka Yahudikae pukona, Yesus tan yep hep aehee pukon ngotokop eede. 5:16 Yesusa Sabat dingme tan putame hemaa, kauma pukon hemo kaka Yahudikae tan Yesusa tala hep aemno tamdiip. 5:17 Putamiphe, E tan ikait pukon kali eedea, doo, Ne Olkia pa hemon mumki. Kauma pukon Ne hel pa hemon mum, eede. 5:18 Yesusa Sabat dingme pukon mum hemoa do puo, E tana Allah Ea Ne Olki hon Ea Nukalo mum tepki puonaa, kauma pukon hemo Yahudikaea mahon dalo tan ngol pimkulo alemno tamdiip. 5:19 Putamiphe, Yesus tan ikait pukon ngol moen kalinka eedea, doo, pen pukon Ne tana ipkait pukon kali eokne. Miiki tana Ekel pinonga mina e-hemni tep. Puo, mina min Olki tan hemehee min kauma mum Miiki tan hel hemoknehee. Kauma pukon Olki heme hemaa mina atmenoneknoa, Miiki tan hel mum tep hemoknehee. 5:20 Olki tana Miiki pukon dit paep aen hemon min yuma kukup ae hemaa. Hon balineka hemon min kape tepkia do puo, dito daloki kukup aek hemekhe, ipa podakloknediip. 5:21 Olki tana kaka denonkae tipnio eek tiben baline hemip. Kauma tep kaka Miiki kapu pinonga tan hel minaki tibeo aanokia tibeo aek tibe balinoknehee. 5:22 Olki tana kaka maki mum hel e-kupa aonki puo, kupa eon min kapu yuma Miiki bali kolop aede. 5:23 Kaka yum tan Olki pukon yep mumo aenehemip tepa Miiki pukon hel yep mumo aoknehiip. Minakae tana Miiki pukon e-yep mumo aoknehiip domteka, Olki E dun paep aedeeki pukon hel e-yep mumo aoknehiip. 5:24 Nea pen pukon weng mum kali ee, minakia Ne wenga wenghen Ne dun paep needeeki pukon lipmo heme aoknedeeki domteka, ea balinon ditoki depekhe, ea e-tala hep aoknede. Kaka kapua hihi denon bali koten dito balinon bali tale himinhee. 5:25 Nea pen pukon weng mum kali eokne, kaka denonkaea Allah Miiki wenga wenghenonipno, ia balinon ditoki depoknediip dinga taloknede hon hihi talenhee. 5:26 Kauma pukon Olki bali balinon mina Ekel bali hel pabaline hemaa. Kauma tepa Olki tana Miiki pukon hel balinon mina aekhe, Ea depen baline hemaa. 5:27 Kapua Ea Kaka Miiki. Kauma nek, Olki tan Miiki pukona kupa eon min ngangmela aende. 5:28 Ipa weng kapu pukon e-poni. Kaka yum denip buk paedomipkae yuma E wenga wenghenonipno, 5:29 tiboknediip. Taen minakae yep hemedoipkaea dito dito balinon pukon tiboknediip puo, i tala hemedoipkaea dito tala hep eon pukona tiboknediip. 5:30 Nea Nekel pinonga mina e-hemni tepki puo, Ne wenghenhii min tep mum hemo lelamonki. Hon Ne lelamon mina pen pukon tutum mum hemonki. Kauma pukon Nea Nekel pinong yep mina e-hemonki puo, Ne Dun Paep Needeeki pinong yep mina Nea hemonki. 5:31 Nekel pinong daklon min mum kalinka eoknehii domteka, Ne kalinka eon min kapu pukona e-hihi noknehee. 5:32 Puo, kaka doki tan hel Ne pukon kalinka eedea, kapu pen pukon hihi puonoknehiip. 5:33 Yohanes pukon kalinka aiphe, e tan hel pen pukon mina kalinka eede. 5:34 Kaka tan kalinka eon mina Nea Ne ngal puo, Ne tan weng kapua kali eikhe, ipa yep hep eon pukon. 5:35 Nek, Yohanes ea aluk teno pipyam heekhe, ipkaita pipyam kapua dingme mina tep mum depen pinong yep dakadiip. 5:36 Ne kalinka ee hemee mina Yohanes kalinka eon min tepa doki puo, dito mangop min kapua Olki tan Nea hemon min kapu yuma hemo, hihi heon pukon kolop neede. Taekhe, Nea putame heme. Kauma tana Olki Ne dun paep needeeki hemona hemikhe, kukmii hee hemaa. 5:37 Olki Ne dun paep needeeki E tan Ne pukona kalinka eede. Taekhe, ipkaita E tan dun paep eedeeki pukona kal heen, e-lipme aediip. 5:38 Kauma pukon ipkaita E wenga e-wenghendiip hon E kamoa hel e-atmiphe, E wenga ip til balia dito e-balinde. 5:39 Ipkait pinonga Musa keek bookode buku kapu bena dito balinon min depoknedo nekot dingme yuma helemo pimkadiip. Puo, Musa keek bookode bukua kapu tana Ne kukmii heon pukon mum bookode. 5:40 Puo, ipkaita balinon ditoki kapu depon pukona ne bali ngalno e-talendiip. 5:41 Kaka bali tan Ne pukon yepo non mina Nea ngalnehii. 5:42 Puo, ip pukon Nea kal heekohia diplop til balia Allah pukon dit paon mina e-balinhee. 5:43 Nea Ne Olki enila ben talendi puo, ipkaita kolop neediip. Puo, kaka doki ekel enila ben taloknedeeki domteka, ipa yepo aoknediip. 5:44 Ipkaita Allah makiumki yeponon min tale hemaaki pukona e-pimka hemipkae. Puo, ipa kaka bali tan yeponon mina tale hemaaki pukon depe hemipkae. Kanek pen pukon mum lipmo, kal heon pukona mina heoknehiip yoko? 5:45 Ipkaita Ne tan Olki bali dio wan kukup aoknede e-pinong dakan neeni puo, ip pinong yep daka ao lipme ae hemipki Musa tan dio wan kukup aoknede. 5:46 Musa tan Ne pukon keek bookode. Kauma pukon ipa Musa pukon wenghen lipme hemip domteka, Ne pukon hel hihi kal heen lipme neehiip. 5:47 Puo, keek bookode mina e-lipmediip. Kaneka mina heen Ne kalinka eon wenga hel wenghen lipmoknehiip yoko? Yesus tan Parisikae pukon kalinka eede.

Yohanes 6

6:1 Taenonekno, Yesusa ok hit Galilea edo enil laokia Tiberias ok hit yakan wande. 6:2 Taekhe, Yesus tan kit dalo hemon mina kaka yolkae diop yep heme eekhe, ia atmendiip. Kauma nek, kaka dito diopa E hon wandiip. 6:3 Taiphe, Yesusa abenong bali E tenaa hon maki ngin hiplondiip. 6:4 Dingme kapua kaka Yahudikae Paskah hemon dingmea hibil heekode. 6:5 Taen, Yesusa tangmal kop kan wandea kaka dito diop E bali talendiip. Taiphe, Yesus tan Pilipus pukona, doo, mina bali tan nupa rotia wan hiuphe, ia weoknip yoko? aede. 6:6 Yesus Ekel hemaano min Ea hihi kal puo, ngol kapua Pilipus heetame aon pukon kali aede. 6:7 Taekhe, Pilipus tan Yesus pukona, doo, hiwol dinar ukol pahiknenki kapu tan muma kaka diop kapea haklon maki muma weip e-hihi heeni tep, kali aede. 6:8 Taekhe, E hon manonki maki enila Andreas, Simon Petrus ningki, tan Yesus pukona 6:9 doo, pe bali pea tena kaka maki roti yambulki elnen hon ikan hel yambulkia lao hon buo tale paehee. Puo, enon min lao kape muma kaka diop kape pukona mina heoknup yoko? aede. 6:10 Taekhe, Yesus tana doo, kaka diop kapea kali eiphe hipnim, eede. Pu bali pua enonga dito diop bali. Kaka diop kapua i kaka muma lima ribukae hipnediip. 6:11 Taiphe, Yesus tan roti kapu dun Allah kali aenonekno, hipnipkae pukona ikel pinong daklon tep hep heen lehongye paep eenonekno, ikan hel mum tep putap eede. 6:12 Taekhe, ia enehiip hihi eekhea, E tenaa pukona, doo, hakbul balinaakia yum koton do tan mupye deeni, eede. 6:13 Taekhe, ikait tana enehiipki hakbula tengnong tan wiion min hiongnen bali dun deiphe, ngong pande. 6:14 Putaekhe, kaka diop E kit dalo hemon min kapu atmenonipno, i tan puonediipa, doo, kaka kapea pen pukon mum mangol hil kape taloknede nabia puonediipki kapua pema puonediip. 6:15 Putaiphe, Yesusa ikaita talenhoa pisno raja hep aon pukon pinong dakadiip. Taiphe, Ea kal hep eenoneknoa, abenong bali Ekel mum ngin wande. 6:16 Taen olbekhea, Yesus hon manonkae ia ok hit bali dake unonipno, 6:17 ngin ok manon min himin Kapernaum aip wandiip. Putaip mimdopnekhe, Yesus hel talen puo, i hona e-dakande. 6:18 Taiphe, apluma dalo heen, ok hita dalo tan limede. 6:19 Taekhe, ia empat kilometer tep uno, atmendiipa Yesus Ea ok ding bali etkoto ok manon min dimona talekhe, atmen dito podakandiip. 6:20 Taiphe, E tan ikait pukon kali eedea, doo, ipa e-poni. Ne mum tale, eede. 6:21 Taekhe, ikait tan E pukon dit paen, dio ngin ok manon min til bali paep aemno tamdiip. Taiphe puo, hiibin bamlon tep heokno, ok manon min kapua enom tan i unemno pinong daklip bali ok hit tungul paede. 6:22 Putaakoho dameka kaka diop ok yakmala balindiipkae tan atmendiipa ok manon min maki mum balinede. Taekhe, kop kulip Yesusa e-ngin unekhea, E hon manonkae mum yakan ok yakmal pa wandiip. 6:23 Taiphe, kabol hin rotia Yesus tan Allah kali aek enediip bali tan ok manon min mina tepa ok hit Tiberias yingila tana talendiip. 6:24 Taiphe, kaka diop kapua kopkadiipa Yesus hon E tenaa yum hona e-baliniphe atmenonipno, haluk ngin ok manon min bali himin, Yesus pukon pimkan Kapernaum aip wandiip. 6:25 Taen, ia pimkan ok hit yakmal pa uno, Yesus atme aen kali aediipa, doo, Rabio, Hepa mina heen pea talenheep yoko? aediip. 6:26 Taiphe, Yesus tan ikait pukon, doo, Ne tana pen pukon kali eokne, ipa kit dalo min atmen Ne pukon pimkan talipa do puo, roti kapu weip hihinehee kauma nek, Ne pukona pimkan talip. 6:27 Allah Olki tana Miiki pukon pinong yep tan yum kolop aede. Kauma pukon ipkaita enon min bakotonki pukona e-hemni. Puo, Kaka Miiki tan enon min dito balinonki eon pukona hemni. Yesus tan kaka diopkae kapu pukona kali eede. 6:28 Taekhe, i tan mahon kalin tame aediipa, Allah pinonga min kapua mina heen do hel do nua hemoknedo yoko? aediip. 6:29 Taiphe, Yesus tan haluk kali eedea, doo, Allah pinonga min hemon kapua pema: Allah tan dun paep aedeeki Euma lipmo heme aani, kali eede. 6:30 Taekhe, E pukon haluk kali aediipa, kit dalo mina, mina tepki Hep tana heephe edo mina min Hepa hemephe, nua atmen lipmo heme heokneho yoko? 6:31 Nu umdipki kaka do bali ben talendiip dingmea roti enila mana enediip. Allah Buku tan keek bookodea, Allah abi dinglaki rotia een kulek enediip, puonede. Ikait tan Yesus pukon kali aediip. 6:32 Taiphe, Yesus tan, Nea pen pukon mum kali eokne, roti abi dinglaki kapua Musa tan eenkadea do puo, Ne Olki abi dinglaki tan roti pen pukonki kapua eenkade. 6:33 Roti Allah tan eenkadeeki kapua mangol hilkae yum dito balinon pukona abidingla tan dakendeeki E tana eenkade. Yesus tan kali eede. 6:34 Taekhe, i tana, Tuan, roti kapua dop nu hel kauma mum een kuloknedeep, aediip. 6:35 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kalinka eedea, doo, roti dito balinonki kapua Nea uma. Minaki Ne bali talokneheeki ea mahon e-alol hep aoknede. Hon minaki Ne pukon heme neoknedeeki ea mahon oka e-denoknede. 6:36 Puo, Nea hihi ipkait pukona, doo, ipa Ne atme neen kolop neediip, kali eedi. 6:37 Yum min Olki tana Ne pukon kolop neoknehee mina Ne tan depoknehii. Kauma pukon minakia Ne bali talokneheeki domteka, Nea e pukon e-hilip aoknehii. 6:38 Nea abidingla tan Nekel pinonga min hemon pukona e-dakendii. Puo, E tan Dun Paep Needeeki Ekel pinonga min hemon pukon dakendii. 6:39 Ne Dun Paep Needeeki E pinonga mina kaema: yum min Ne pukon kolop needeeki maki hela e-dedenoknede puo, tungul dingmea tibe hep eoknedii. 6:40 Ne Olki pinonga mina kaema: minakaea Miiki pukon kopka aonipno, lipme ae hemipkaea balinon ditoki depoknediip. Taiphe, tungul dingmea Ne tan tipnio eoknedii. Yesus tan kali eede. 6:41 Taen, Yesusa roti abi dingla tan dakendeeki kapua Nea uma, puonaa kauma nek, Yahudikae tan E pukona pinong tala daklo weng dependiip. 6:42 Taenonipno, puonediipa, doo, kaka kapea Yusuf taki Yesus olki oku hel nua kal hep eedokae kapu yoko? Edo, E tan Nea abi dingla tan dakendiiki puonaa kapua mina nek yoko? neno weng dependiip. 6:43 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kalinka eedea, ipkaito, pinong tala daklo weng depona kotni. 6:44 Olki Ne Dun Paep Needeeki tan minakia Ne bali e-dio tale neoknede domteka, kaka maki hel Ne balia e-talni tep. Puo, dio taloknede domteka, Ne tan tungul dingmea tibeo, aoknedii. 6:45 Kaka nabikae tan keek bookodiipa, I yum Allah tan kalinka eoknede, puonediip. Hon minakia Olki tan kalinka eoma weng kapu kal heen hemoknedeekia Ne bali taloknede. 6:46 Kaka maki mum hel Olki pukona e-atme aede puo, Allah tan Dun Paep Aedeeki E mum Olki pukon atmende. 6:47 Nea pen pukon kali eokne, minakia wenghen lipmo hemoknedeeki ea dito dito balinon mina depoknede. 6:48 Roti dito balinonki kapua Nea uma. 6:49 Ip umdipkia kaka do bali tan roti enila mana enedo hihi dendiip. 6:50 Puo, rotia abi dingla tan dakendeekia pema. Minaki roti kape weenoneknoa, ea dito e-denoknede. 6:51 Roti dito balinonki abi dingla tan dakendeekia kapua Nea uma. Kaka minaki tan roti kapea dun weoknehee domteka, ea dito dito balinoknede. Roti kapea Ne kalhil, kauma tana mangol hilkae balinon yepki pukon eoknedii. Yesus tan ikait pukon kalinka eede. 6:52 Taekhe, kaka Yahudikaea ikel mum weng dun daklo puonediipa, mina heen kaka kape tana Ekel kalhil nukait eek, dun weon pukon yoko? neno weng dependiip. 6:53 Putamiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, pen pukon mum Nea ipkaita kali eokne, ipkaita kaka Miiki kapu E kalhila hon E yapia hon e-weoknehiip domteka, ip til balia balinon min dokae heoknediip. 6:54 Minaki tan Ne kalhil hon Ne yapi hona weoknedeeki domteka, ea balinon ditoki dependeekhe, tungul dingme Ne tana tibeo, aoknedii. 6:55 Ne kalhil kapua enon min pen pukonki hon Ne yapi kapua ok pen pukon weonki. 6:56 Minaki tan Ne kalhil hon Ne yapi hona enoknedeeki domteka, ea Ne hon mum tep balinekhe, Ne hel e hon dakan mum tep heen balinoknedii. 6:57 Nea Ne Olki dito balinonki Dun Paep Needeeki ben Nea balinonki. Kauma tep minaki tan Nea wep neokneheeki domteka, Ne ben ea balinoknede. 6:58 Rotia abi dingla tan dakendeeki kapua pema. Ip umdipki tan roti enila mana enedo dendiip. Puo, minaki tan roti kape enedoneknoa, ea dito dito balinoknede. 6:59 Weng kape yuma Yesusa Kapernaum aip Allah Weng hemon ap til bali tana kalinka eede. 6:60 Putaekhe, ia weng kapu wenghenonipno, Yesus hon manonkae diop tan kali aediipa, doo, puonep weng kapua kukunki. Minakae tan wenghen hemoknehiip yoko? aediip. 6:61 Taiphe, Yesus tan E hon manonkae pinong daklip min kapu pukon kal hep een, kali eedea, doo, ipkaita ngola kapu pukon kukun hep eekhe, pinong bilnip yoko? 6:62 Kaka Miikia kabol hin balinde bali ngin unekhe, ipa atmoknediip maedo. 6:63 Balinon mina Allah Baee tan ipa eenka hemaa; kalhil mina dito mangop domin. Ne tan ipkait pukon kalinka eehii weng kapua Allah Baee hon dito balinon min hon. 6:64 Puo, ipkaita maka e-lipme neehiipkae, Yesus tan kali eede. Minakia e-lipme aonekno, ngul kolop aoknedeeki pukon Yesusa kabol hin tan hihi kal heekode. 6:65 Taen, Yesus tan puonedea, Ne tan ip pukona hihi kali eehii, Olki tan e-malien ngangmel hep aoknehee domteka, kaka maki hel Ne balia e-talni tep. Yesus tan kali eede. 6:66 Taekhe, dingme kapua E hon manonkae diopa kolop aenonipno, E hona e-wandiip. 6:67 Taiphe, Yesus tan E hon manonkae hiongnen pukona, doo, ipkait pe hel Nea kolop neen i hon unoknip yoko? eede. 6:68 Taekhe, Simon Petrus tan kali aedea, doo, Tuhano, minaki bali nua unoknup yoko? Hep weng muma dito balinoknede min. 6:69 Allah tan dun paep heen, ok dokop heedeeki, nua Hep pukon hihi kal heekodo. 6:70 Taekhe, Yesus tan kali eedea, Ne tan ip kaka hiongnen kape lipip eedii yoko? Puo, ipkait pea makia iblis, puonede. 6:71 (Puonedeeki kape pukona Yudas, Simon Iskariot taki, pukon puonede.Kaka hiongnen kapua Yudas uma tan Yesusa ngul kolop aoknede.)

Yohanes 7

7:1 Putaakodonekno, Yudea bakon kaka Yahudikae tan Yesusa alemno tamdiip. Kauma nek, Yesus Ea Galilea bakon mum balin mande. 7:2 Taekhe, Yahudikae Allah ap hemon pukon upeon dinga hibil diekhe, 7:3 Yesus ningbelki tan kali aediipa, Hepa pema koten, tibe Yudea bakon unonepno, hemoep min Hep hon manonkaea atmim. 7:4 Minakia kaka abol heaanoki domteka, hemaano min yum e-mamdooknehee. Hepa kauma tep heme hemepki. Kaneka mangol hilkae yum pukon kukup ee, puonekot E ningbelki tan dikip dap aediip. 7:5 Yesus pukona Ekel Ningbelki kapu tan hel e-lipme aediip. 7:6 Kauma pukon Yesus tan kali eedea, ipkait pukon dingme yum enoma la balinhee puo, Ne pukon dinga talni do. 7:7 Mangol hilkae tan ip pukon e-ngal ee hemip puo, Ne tan ikait pukona tala heme hemipkae nee heme. Kauma nek, ngal nee hemip. 7:8 Ipkait mum upeon pukona ngin uni puo, Ne dinga kabol, kauma pukon Ne upeon kapu pukona e-nginoknehii. Yesus tan e ningbelki pukon kali eede. 7:9 Ikait pukona kauma tep kali eenonekno, Galilea bakon mum Ea balinde. 7:10 Puo, Yesus E mabina pesta upeon bali uniphe, Yesus hel deenonekno, puma wande. 7:11 Taiphe, i Yahudikae tan E pukon pimkan pesta hemip bali kapu uno puonediipa, kaka kapua kopma yoko? nediip. 7:12 Putaiphe, puma balinipkae tan hel kaum wenga tan, makae tana doo, Ea kaka yepki, puonediip. Taiphe, makae tan doo, Ea kaka dikip damo mok dame eonki mum, puonediip. 7:13 Puo, kaka Yahudikae pukona ia pondiip. Kauma nek, ia kaka maki tan hel E pukon ihop tana e-puonediip. 7:14 Putaen, pesta kapu ngol moiphe, Yesusa Allah ap himin kalinka eede. 7:15 Taekhe, kaka Yahudikae ia podakan puonediipa, doo, kaka kapea mina heen sekolah hemon do tan kal heon min kapua kal heekohee yoko? nediip. 7:16 Putamiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, doo, Ne kalinka neonkia Nekel bali tana doki puo, Ne Dun Paep Needeeki bali tan talonki. 7:17 Minaki ea Allah pinong mina lipmo hemokneheeki domteka, ea Ne kalinka eon min Allah bali tan talonki kapu edo Nekel bali tan talonki kapu hel ea kal heoknehe. 7:18 Minaki tan ekel pinong daklon bali min mum kalinka eokneheeki domteka, kapua ekel dalo heon pukon mum kalinka eoknehe. Puo, minaki tan e dun paep aedeeki dalo heon pukon kalinka eoknedeeki domteka, ea mok damon doki pen pukonkia uma. 7:19 Musa tan Taurat buku kapua ipkait pukon eende yoko? Puo, ipkait pea kaka maki tan hel Taurat buku kapua e-heme hemaa. Mina min pukon Nea nemno pimkulip yoko? Yesus tan kali eede. 7:20 Taekhe, kaka diop kapu tana Yesus pukona, doo, Hepa baee tala himi heehiip. Minakae tan Hep pukona hemno pimkahiip yoko? aediip. 7:21 Taiphe, Yesus tan ikait pukona, doo, Nea kit dalo mina maki mum hemikhe, ipa atmen podaklip. 7:22 Musa tan kukmion min kapua pa hemnio nede. (Pen pukon kukmion min kapua Musa bali tan muma do puo, ip umdipki bali tan hon tibendeeki.) Ipkaita Sabat dingme tan hel kukmion min kapua heme hemip. 7:23 Musa wenga e-hakpaton pukon ipkait tena waaka Sabat dingme tana kukmii hep ae hemip. Kaneka mina min pukon Ne tan kaka kalhil yum yep hep aehiiki kapu pukona pinong tala daklo kupa neip yoko? 7:24 Ip tana pen pukon hil heon min pukon lipmani puo, atmen e-hil heon min pukon domteka, e-lipmani. Yesus tan kali eede. 7:25 Taekhe, Yerusalem aip kaka makae tana doo, alemno tame hemipki kapua E pe pukon yoko? 7:26 Ea diop kalinka eehe puo, i tana weng maki hel e-kali aehiip. Nup abolkae kal heekohiipa Ea Kristus maedo? 7:27 Kristus taloknede dingmea kaka maki hel E tiboknede bali pukona e-kal heoknede puo, kaka kape E tibende bali pukon nua hihi kal heekodo, puonediip. 7:28 Taiphe, Yesusa Allah ap dimona kalinka eonekno, weng dalo tana doo, pen pukon ipa Ne pukon hon Nea mina bali tan tibendii pukon hona ipa hihi kal heekohiip. Nea Nekel pukon e-talendii puo, Pen Pukonki Ea ip e-kal hep aediipki tan Nea dun paep neede. 7:29 Nea E bali tan talendii hon E tan Nea dun paep neede. Kauma pukon E pukon Nea kal heekodii. Yesus tan kali eede. 7:30 Taekhe, i tan E pukon ngana aemno tamdiip puo, E dinga heona kabol. Kauma pukon kaka maki tan hel e-depe aediip. 7:31 Puo, kaka diop kapu tana E pukon kal heen heme aediip. Taen puonediipa, doo, kaka kapea Kristusa doki domteka, Kristus Pen Pukonki talenonekno, Ea kit dalo min mahon hemni tep yoko? Doe. Kaka diop tan putamdiip. 7:32 Putamiphe, kaka Parisikaea kaum wenga tan Yesus pukon weng depiphe, kaka diop kapua wenghendiip. Taenonipno, kaka imam abolkae hon kaka Parisikae hon Allah ap malionkae tan hona Yesus nganon pukona dip eediip. 7:33 Taiphe, Yesus tan puonedea, doo, Nea ipkait hona yambul mum balinhonikno, haluk Ne Dun Paep Needeeki balia unoknedii. 7:34 Taikhe, ip tan Ne pukona pimkuloknehiip puo, Ne hona e-dakloknehiip. Kauma pukon Ne unoknedii bali ipkaita e-apni tep bali, kali eede. 7:35 Putekhe, kaka Yahudikae kapua kaka maki tan maki kali aenonipno puonediipa, doo, mina bali Ea unekhe, Nup hona e-daklon pukon yoko? Ea kaka Yahudikaea Yunani bakon wan balindiipkae bali uno, kalinka eaano puonaa yoko? 7:36 E puonaa weng kapea, doo, ipa Ne pukon pimkuloknehiip puo, Ne hon e-dakloknehiip. Kauma pukon Ne unoknedii bali ipkaita e-apni tep bali, kali eehee kapua mina heon pukon yoko? neno weng dependiip. 7:37 Putaakodiiphe, Yesusa pesta upeon daloki tungul dingme Ea tibe eten weng dalo tan kali eedea, doo, minakae ok denonipnoa, ia yep Ne bali talen oka lulan weoknehiip. 7:38 Minakia Allah Buku tan puonede tep Ne heme neoknede domteka, ok abol ditokia e bali e-hakloknede. Yesus tan kali eede. 7:39 Yesus tan puonede wenga kapa Allah Ekel Baeea Yesus heme ae hemipkae kauma nek, puonede. Kapua Yesus Ea denonekno, kit heon hon Allah Baee hona dakni do. Kauma pukon puonede. 7:40 Taekhe, kaka mina tep E wenga kapua wenghenonipno, i tan puonediipa, pen pukon Nabi taloknedeeki puonediip kapa pen pukon Ea pema, puonediip. 7:41 Taiphe, i dokae tana doo, E pea Mesias, puonediip puo, dokae tan hel doo, Galilea bakon tana Mesias e-tiboknede. Kauma pukon Ea Mesiasa do. 7:42 Allah Buku tan puonedea Mesiasa Daud kan talonki Betlehem aip uhin Daud aip tan tiboknede, puonede. Kauma pukon ikait tan puonediip. 7:43 Putamonipno, kaka diop kapua Yesus pukon weng dun daklo bikleekodiip. 7:44 Putaen, makae tan Yesus nganemno puo, kaka maki tan hel e-depe aani tep heekode. 7:45 Taekhe, Allah ap malionkae kapua haluk Imam abolkae hon kaka Parisikae bali hon uniphe, kalin tame eediip. I tana, mina nek, ipa Yesus pukon e-dio talip yoko? eediip. 7:46 Taiphe, kaka Allah ap malionkae kapu tana, doo, kaka tan puonehiipa, kaka kapua kali hemaa dito do, eediip. 7:47 Taiphe, kaka Parisikae kapu tan ikait pukona, doo, ipkait pukon hel dikip dap eekhe, yakbakye hemipki yoko? 7:48 E pukona kaka Yahudi abolkae tan edo kaka Parisikae hel lipmo heme ae hemipki yoko? 7:49 Dito do! Puo, kaka diop kapu ia Taurat bukua e-kal heekodiip, kauma pukon batdokop eoknup, eediip. 7:50 Taiphe, Nikodemus hel i hemon mum tepki uhin Yesus bali talendeeki kapu tana ikait pukon kalin tame eedea, 7:51 nup buku Taurat weng tan kaka tala hemekhe, kaka tala hemokneheeki e hemona kal heon do tan edo kal heenonupno, kupa aon min yoko? Nikodemus tan kali eede. 7:52 Taekhe, i tana doo, hep hela Galilea bakonki yoko? Hepa buku Taurat balia kopkan helemonepno, Galilea bakon tana kaka Nabikia e-tiboknede puonedeekhe hepa kal heekoheep, kali aediip. 7:53 Taenonipno, ia ikel aip yuk yuk bali wandiip.

Yohanes 8

8:1 Puo, Yesus Ea abenong Zaitun ngin wande. 8:2 Taakoho damek witil labun Ea haluk talen Allah ap dimona balinde. Taekhe, kaka dito diopa E bali dun deiphe, Ea hipno kalinka eon pukon ngol mookode. 8:3 Taekhe, kaka Taurat weng dito kal heonkae hon kaka Parisikae tan hona wanang wop hek damookua atmen nganan dio Yesus bali talendiip. 8:4 Putaen, i tan wanangku kapua dio kaka ngung til bali paep uen, Yesus pukon kali aediipa, Rabio, wanangku kapea ua wop hek damukhe, atmen nganan dio talup. 8:5 Kapa Musa buku Taurat bali nup pukona wanang kaema tep hemonkua ipa atmoknehiip domteka, tum tan mum nate wani, puonede. Kanek, ngol kapea Hep pinonga te yoko? aediip. 8:6 Taiphe, ikait pinonga putap aukhe, ngol kapua putaoknaa domteka, Ea talaki nemo nekot dikip daen, heetame aediip. Puo, Yesusa kum pakbuno E etul nguma dun mangol bali paen keek mum bomde. 8:7 Taekhe, ikait tana pa diitame aen mum niphea, Ea dun dupoen ikait pukon kalin tame eede. E tana, kanek ipkait pea minakia tala hemona dito doki domteka, petamon e uma tan kabol hina tumkan wokna. Kali eede. 8:8 Taen, Ea haluk kum pakbuno mangol bali mum keeka bomde. 8:9 Taekhe, ia wenghena kaka litopki tan ngol moen maki wanehi yum unonipno, Yesus hon wanangku kauma hon muma kolop eediip. 8:10 Taen uniphe, Yesusa dun dupoen wanangku kapu pukon kalin tame uedea, woe, wanangku kapeo, ia kopma yoko? Kaka maki tan hela e-net paep hea yoko? uede. 8:11 Taekhe, u tana, neko, Tuhano, dito doa, aedu. Taukhe, Yesus tan hel kali uedea, Ne tan hel kup pukona e-tala hep heokne. Puo, petamon kupa yep unoknep hon kup tala heme hemep min muma mahon e-heme, uede. 8:12 Taen, Yesus tan kaka diopkae pukon kali eedea, doo, mangol hil pipyam heonki kapa nea uma. Minaki Ne hon manoknedeeki domteka, ea mimdop yalum manona kotenonekno, ea balinon pipyamki depen hibil heoknede. Yesus tan puonede. 8:13 Taekhe, kaka Parisikae tan Yesus pukon kali aediipa, Hep hel pukon mum kalinka eep puo, kapua e-putaani tep min, aediip. 8:14 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, kanek Nea bokono Nekel tan Nekel pukon mum kalinka eoknehii kapua pen pukon. Ne talon bali hon Ne unon bali hon pukona Nea kal. Puo, ipkaita Ne unon bali hon Ne talon balia ipa lulomkae. 8:15 Ipkait tana kaka ikel hemon tep heen lelamo lehongme ee hemip puo, Nea kaka maki hel e-lelap ae hemee. 8:16 Nea lelap eoknehii domteka, Nea pen pukon min pukon mum lehongyen lelap eonki. Kapua Nekel muma doki puo, Nea Ne Dun Paep Needeeki hon mum tep hemonki. 8:17 Hon ip buku Taurat bali tan keek bookodea, kaka lao tan mum tep kal don min kapua yepo non min. 8:18 Nea Nekel pukon kalinka eonki hon laokia Ne Olki Dun Paep Needeeki E tana Ne pukon kalinka eede. Yesus tan kali eede. 8:19 Taekhe, E pukon ikait tan kali aediipa, kanek Hep Olkia kopma yoko? aediip. Taiphe, Yesus tan ikait pukona Ne Olki hon Ne pukon hona ipa e-kal heekodiip. Puo, ipa Ne pukon kal heekohiip domteka, Ne Olki pukon hel ipa hihi kal heekohiip, eede. 8:20 Weng kapua Allah ap an hemon min dimona tan kalinka eede. Hon dingme kapua E nganon dinga kabol, kauma pukon kaka maki tan hel talen e-nganandiip. 8:21 Putaen, Yesus tan haluk kaka Parisikae pukon kali eedea, doo, Nea unikhe, ipkait tana Ne pukon pimkuloknediip puo, ipa tala min ben denoknediip. Nea unoknedii bali kapua ipkaita e-apni tep bali. Yesus tan kali eede. 8:22 Taekhe, kaka Yahudikae tan puonediipa, doo, Ne unoknedii bali ipa e-apni tep, puonaa kapua Ekel tan an denon pukon puonaa maedo, puonediip. 8:23 Taiphe, Yesus tan ikait pukon puonedea, doo, ipkaita taop pemakae, puo Nea hiplaki. Ipkaita mangol hil pemakae, puo Nea mangol hil kapekia do. 8:24 Hukaa Ne tan ipkait pukon kali eehia ipa tala hemon min ben denoknediip. Kauma pukon ipkaita Ne pukon Ea uma nekot e-heme neoknediip domteka, ipa tala hemon min bena dito pen pukon denoknediip. Yesus tan kali eede. 8:25 Taekhe, ikait tan E pukon haluk kali aediipa, kanek hepa minaki yoko? aediip. Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, Nea hihi kalinka eeki, kapa Nea uma. 8:26 Nea ipkait pukon diop tan kalinka eo lelam eaano. Puo, Dun Paep Needeeki Ea e-kolop eonki hon E tan kali neehe mina Mangol hilkae pukon kalinka eoknehi, eede. 8:27 Yesus tana E Olki pukon kalinka eede puo, ia e-kal heekodiip. 8:28 Taiphe, Yesus tan haluk kali eedea, doo, Kaka Miiki dun dio ngin dam paep aenonipno, ia kal heoknediip. Taen, Ne pukona Ea uma puonoknediip. Hon Nea Nekel pinonga mina e-hemonki puo, Ne Olki tan kali neon min mum Ea kalinka eonki ipa kal heoknediip. 8:29 Ne Dun Paep Needeeki tan Ne hona baline hemaa. Hon Ea Nekel muma dito e-kolop neonki. Hon Ne tan Ekel pinong yep daklon min muma heme hemee. Yesus tan puonede. 8:30 Taekhe, kaka diop E pukona wenghen lipme aediip. 8:31 Taiphe, Yahudikae E wenga wenghen lipme aipkae pukon Yesus tana, doo, ipa Ne kalinka ee hemee mina e-kotoknehiip domteka, Ne tenaonga pen pukonkae heoknehiip. 8:32 Putaenonipno, ipa pen pukon min yuma kal heiphe, kapu tana nong bap eoknehe. Yesus tan kali eede. 8:33 Taekhe, ikait tana, nua Abraham kan talonkae puo, kaka dokae tana nua e-nganan ban hemonkae hep ee hemip. Kanek mina pukon Hep tana nong bap eoknehee kali eep yoko? aediip. 8:34 Taiphe, Yesus tan ikait pukona, doo, Ne tan ip pukon kali eokne, pen pukon minakae tala hemonkae domteka, tala min kapu tana ia hihi nong daakode. 8:35 Kaka ban hemonkia e heme aonki ap bunga pukon ea kakoa doki puo, ap bung hibilki ekel miikia domteka, kakoa pa balinoknehee. 8:36 Kauma pukon ipkaita Kaka Miiki tan nong bap eoknehee domteka, pen pukon enom yep tan balinoknehiip. 8:37 Nea kal ipa Abraham kan talonkae puo, ipkaita Nea weng depon pukona enoma e-heekohiip, kauma nek, ipkait tan ne pukona nemno putamhiip. 8:38 Nea mina min Ne Olki bali tan atmenhii min kauma kalinka eehii. Hon ipkait hela ip olki bali tan wenghenhiip mina heme hemip. Yesus tan kali eede. 8:39 Taekhe, ikait tan E pukon kali aediipa, doo, nu olkia Abraham, aediip. Taiphe, Yesus tan haluk kali eedea, pen pukon ipkaita Abraham tenaa domteka, Abraham hemede mina heme hemiphe. 8:40 Nea mina min Allah bali tan wenghenhii mina pen pukon min kapua kalinka ee heme. Puo, petamon ipkait hemehiip mina Ne non pukona putame hemip. Abraham ea kauma tep mina e-hemedeeki. 8:41 Ipkait tan ip olki heme hemaa min muma heme hemipkae. Yesus tan kali eede. Taekhe, i tana, doo, nua wop hek tenaa dokae puo, nua Olki maki mumkae kapua Allah. Yesus pukon ia ngangmel heen kali aediip. 8:42 Taiphe, Yesus tana, Nea Allah bali tan tibe talen ip hon balinhii. neoknehiip. Nea Nekel pinonga tana e-talendii puo, E tan Nea dun paep neekhe talendii. 8:43 Mina min pukon ipkaita Ne wenga e-kal heeni tep yoko? Doo, ipkaita hiong lupkae, kauma pukon Ne wenga e-depni tep heekohiip. 8:44 Ipkaita ip olki kaheng ekelkae. Kauma pukon ip hel olki kapu pinonga min mum hememno putame hemipkae. Pen pukon mina ip olki balia e-balinekhe, kapua ea e-heme hemaaki. Kauma pukon ea kabol hinpa tan kaka yen puklonki heekodee. Ea mok damonki hon mok damon min kapu yum damilki. Kauma pukon ekel pinonga min mum kalin kulo mok dame hemaaki. 8:45 Puo, Ne tan ipkait pukon weng pen pukonki kalinka eikhe, ipkait tan Ne pukona e-kal heen lipme nee hemip. 8:46 Ipkait pea minakia Ne tan tala heme heme mina atmen kal heekode yoko? Nea pen pukon weng kalinka eikhe, mina min pukon ipa Ne pukona e-wenghen lipme neehiip yoko? 8:47 Minakaea Allah Ekel hibilkae domteka, ia Ekel wenga mum wenghen kuloknehiip. Puo, ipkaita Allah hibila dokae, kauma pukon ipa Ekel wenga e-wenghani tep hee hemip. Yesus tan kalinka eede. 8:48 Taekhe, kaka Yahudikae tan Yesus pukona, doo, nu tan Hep pukona Ea kaka Samariaki kaheng himindiipki puonedo kapua pen pukon yoko? aediip. 8:49 Taiphe, Yesus tana, Nea kahenga e-himi neediipki puo, Nea Ne Olki 8:50 Nea Nekel yep heon pukona e-pimkulonki puo, makia pimkulonkia la balinhee. E tan mum lipyoknede. 8:51 Dito pen pukon Nea ipkait pukon kali eokne. Minakia Ne wenga tep mum hemoknede domteka, ea dito dito pukon denon mina e-kal heoknede. Yesus tan kalinka eede. 8:52 Taekhe, kaka Yahudikae tan E pukona, doo, petamon nua hihi kal heekoho. Hepa kaheng mum himindiipki. Abraham hon nabikae yum hon ia hihi dendiip. Puo, Hep tan puonepa doo, minaki Ne wenga tep mum hemonekno, ea denon mina dito dito pukona e-kal heoknede. 8:53 Hepa nu ahe Abraham tepa do dito dangolki yoko? E hon nabikae yum hel ia hihi dendiip. Kanek Hepa minaki hon mum tep heaanoki yoko? aediip. 8:54 Taiphe, Yesus tana, doo, Nea Nekel mum kit heaano domteka, Ne kit heaano min kapua yambul hel mangop do min. Ne Olki pukon ipkait tan hel nu Allaho puone hemipki, E tan mum Ne pukona kit hep nee hemaaki. 8:55 Ip tan E pukon e-kal hep ae hemip puo, Ne mum kal hep aehii. Ne tana kal hep aehii hon Nea kal hep aenonikno, E wenga hemonki heekohii. Puo, Nea lulomki puo noknehii domteka, nea ip tep mok damonki heoknehii. 8:56 Ip ahe Abraham ea Ne dingmea talon pukon dit paen, pinong yep eede. 8:57 Taekhe, kaka Yahudikae kapu tan Yesus pukona, Hep balinona kola deng elnen heeni do tan Abrahama atme aedeep yoko? kali aediip. 8:58 Taiphe, Yesus tan ikait pukon haluk kali eedea, Nea pen pukon ipkaita kali eokne. Nea Abraham tibon do tan pabalindiiki, eede. 8:59 Taekhe, ikait tana alemno tum kandiip. Taiphe, Yesusa Allah aip kapu koten enom tan dedende.

Yohanes 9

9:1 Yesusa wol mande dingme kaka paoknukhe, hiop nedeeki atme aede. 9:2 Taekhe, E hon manonkae tan diitame aediipa, Rabio, minaki tala heekode yoko? Kaka kapu ekel tan tala heekode edo e alilki tan tala heekodo ea hiopki paep aediip yoko? aediip. 9:3 Taiphe, Yesus tana, doo, e pe tan edo e alilki tan hel e-tala heekodiip puo, Allah hemona e bali tan ihop heon pukon putaakodee. 9:4 Labuna talokna, kauma pukon nupa do hel do aton til balinomup pe tana Ne Dun Paep Needeeki hemona hemoknup. Mina bali kaka maki mum hel hemon min kotona do. 9:5 Nea mangol hil bali balinon dingme mangol hil kape pipyam heonki kapau Ne ema, kali eede. 9:6 Putaen, ula tukyu mangol bali dokyen, mangol hon bipyok heen kaka hiopki hii bali kapua pakwep aede. 9:7 Taen, kaka kapu pukon kali aedea, hepa une. Wan Siloam ok hit tan ok papoe, aede. (Siloam nediip kapa kal heona dun paonki.) Taekhe, kaka kapua wan ok papoekhe, hii kapa yep hep aek, yepno ekel aipa wande. 9:8 Taekhe, e ap dimonakae uhina ea none hemaaki, kauma pukon ia kal heen, puonediipa, none hemaaki kapua kaka kape yoko? nediip. 9:9 Taiphe, dokae tana neko, e pua umao, eediip. Hon makae tan puonediipa, doo, kaka kapua doki e tepkia uma, nediip. Taiphe, kaka kapu ekel tana, neko, pen pukon kapua nea uma, eede. 9:10 Taekhe, ikait tan e pukon kalin tame aediipa, hep hia mina heen yep hep heehee yoko? aediip. 9:11 Taiphe, e tana, kaka enila Yesuso nehemipki kauma tan ula tukan mangol hon yalum buen ne hii bali pee kolop neen kali neehea, hepa wan Siloam ok hit tan papoe, kali neehee. Taekhe, nea uno ok papoe tibena hii bano yep kopkahii, kali eede. 9:12 Taekhe, ikait tan e pukon kali aediipa, kaka kapua kopma yoko? aediip. Taiphe, e tan nea lulom, eede. 9:13 Taekhe, i tan huuka kaka hiopki yepnaaki kapua dun dio kaka Parisikae bali wandiip. 9:14 Kapa Yesus tan kaka hiopki mangol pakan bipyok heen, hii bali paen hii bap aede dingmea Sabat dingme tan putap aede. 9:15 Kauma pukon kaka Parisikae tan mina heen e hia yepnehee pukona diitame aediip. Taiphe, kaka kapu tana, doo, Yesus tan mangol pakan bipyok heen, ne hii bali pee kolop neekhe, nekel tan wan ok dokyen yepnehii. Taena, petamon nea yep tan kop kule, kali eede. 9:16 Taekhea kaka Parisikae makae tan puonediipa, doo, kaka kape ea Allah bali tana e-talendeeki. Kauma pukon Ea Sabat dingme e-heme hemaaki, puonediip. Taiphe, til tep makae tan puonediipa, doo, kaka hemonki tana kit min kapu tepki hemni tep yoko? neno ikaita weng dun dakadiip. 9:17 Taen, ikait tan kaka hiopki kapu pukon diitame aediipa, hep tana e pukon minao aoknep yoko? Elka hep hia hihi bap heehee, nek, aediip. Taiphe, e tana, doo, Ea pen pukon kaka nabikia uma, eede. 9:18 Puo, weng kapu pukon i Yahudikae pinonga hukaa ea hiopki mum yep tan kopkahee kapua pen pukon e-pinong daklonipno, e alilkia haluk weng dip eediip. 9:19 Taen, i tan kalin tame eediipa, ipkalo hel tan hii talaki paep aediip kapa pen pukon kaka kape yoko? Kanek ea mina heen petamon yep hii bano kop kula yoko? eediip. 9:20 Taiphe, hiopki kapu alilki tana, neko, nukalo kal heon mina kaema, kaka kapea pen pukon nukalo hel taki hon ea hiop tan mum paep aedokii. 9:21 Puo, ea mina heen hii bano kop kulaa hon minaki tan hii bap aehee pukona nua lulom mum. Nek, ekela hihi dalonde hon ekel tan weng pakloknehee. Ip tana ekel mum diitame aani, kali eediip. 9:22 Kapa e alilki kal heekodiipa i Yahudikae tan Yesus pukon Mesiaso puonomipkaea Allah ap bali koten, dum kolop eokneho, puonediip. Kauma pukon ikaloa Yahudikae pukon pono weng kapua puonediip. 9:23 Kauma pukon e alilki tana, doo, ekela dalondeeki nek, ekel mum diitame aanio, eediip. 9:24 Taiphe, ikait tan kaka hinpa hiopki kapu pukon haluk tok laokia weng dip aediip. Taen, i tana, doo, hepa Allah pukona yep mumo ae, kali aediip. Taenonipno, haluk dokae pukon hela, doo, nua kal kaka kapu ea tala hemonki mum, eediip. 9:25 Putaiphe, e tana, pen pukon kaka kapua tala hemonki edo doki nea lulom. Puo, ngol maki kal heekohia, nea pen pukon hiopki puo, petamon nea yep tan kop kulee, kali eede. 9:26 Taekhe, ikait tan haluk e pukon kali aediipa, hep bali E tana mina min hep heehee hon mina heen hep hia bap heehee yoko? aediip. 9:27 Taiphe, e tana, doo, nea hihi kali eikhe puo, e-wenghenhiip. Mina min pukon ipa mahon wenghemno yoko? eede. Taekhe, i tana, kanek, hepa E hon manonki heaano yoko? aediip. 9:28 Taen, ia wengdo kali aediipa, hepa kaka kapu hon manonki! Puo, nua Musa hon manonkae. 9:29 Nua kal heekodoa Allah tan Musa hon dakan weng depende puo, kaka kapu pukon ea kopma tan talendeeki yoko? Nua lulomkae, aediip. 9:30 Taiphe, kaka kapu tan ikait pukon kali eedea, doo, ipkait pinonga Ea kopma tan talendeeki pukon nua lulomo puonip, kapua nea podakanhii. Elka E tana ne hia bap neehe. 9:31 Nupa kal, Allah Ea kaka tala hemonkae wenga e-wenghe eonki. Puo, Ea kaka yepki Ekel pinonga min hemonki mum wenghe aonki. 9:32 Kabol hinpa tan taakodo kamdik hea kapa kaka makia paep aokno hiopnonki hii bap aoknede puoniphe, nupa e-wenghendo. 9:33 Kaka kapua Allah bali tan e-talendeeki domteka, Ea hemon min maki hel e-heme hemekhe. Kaka hiopki kapu tan Parisikae pukon kali eede. 9:34 Taekhe, ikait tana, doo, hep pea tala hemon til bali tan paep heediipki kape tan nu pukona kalinka eep yoko? Nekot kuplo i tana dun dum paep aediip. 9:35 Taiphe, Yesus wenghendea kaka kapua i Yahudikae tan kuplo dun dum paep aediip. Putaiphe, Yesusa pimkan uno wol dakan kali aedea, Hepo, hepa kaka Miiki pukona kal heen lipme aeheep yoko? aede. 9:36 Taekhe, kaka kapu tana, Tuhano, E pua minaki yoko? Kali nee. Nea E pukona lipme aokne, kali aede. 9:37 Taekhe, Yesus tan kaka kapu pukon kali aedea, doo, hepa E pua atmon mum e-atme aep puo, Ea hep hon weng depaaki kapua Ea uma, kali aede. 9:38 Taekhe, kaka kapu tana, ne Tuhano, nea heme heokne, kali 9:39 Putaekhe, Yesus tan puoaedea, doo, Nea kuplo lipmon pukon mangol hil balia talendii. Putaikhe, minaki e-atmaani tepkia yep atmon pukon hon minaki yep kopkulonkia hiopnon pukon Nea talendii, kali aede. 9:40 Taekhe, weng kapua kaka Parisikae balinip kapu hel wenghen E pukon kalintame aediipa, kanek kaldep wenga kapua nu pukon hel hiopkae puonep yoko? aediip. 9:41 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, doo, ipkaita hiopkae domteka, tala hemon dokae puo, ipkait tana, doo, nua kopkulonkae, puonip puo, ipa tala heme hemip mina la balinonkae. Yesus tan kaka Parisikae pukon kali eede.

Yohanes 10

10:1 Taakodonekno, ikait pukon Yesus tan kalinka eedea, doo, dito pen pukon kaka minakia domba ap til balia yot bali tana do puo, pil bali tan ngaen himinoknedeeki domteka, ea kaka hek minki mum puonoknehiip. 10:2 Puo, minakia yot boo tan mum himinonki domteka, ea pen pukon domba malien wakoo helep eonki. 10:3 Hon e pukona domba pil yot betlonki tana yot bip aekhe, domba hel malip eonki wenga wenghoknehiip. Taiphe, e tan ikel enila ben weng dip eenonekno, dio dum unoknehee. 10:4 Putaen, e domba yuma dio dum bup eenoneknoa, weng dip een, ea hin unoknehee. Taekhe, ia ekel weng kal hee hemip, kauma pukon domba ia unoknehiip. 10:5 Puo, kaka e-kal hep aonki tan taloknehee domteka, ia e wenga lulom, kauma pukon kolop aen, talan unoknehiip. Yesus tan kali eede. 10:6 Kauma tep Yesus tana ngot heen kali eede puo, ia mina heon pukon Yesus tan kali ea e-kal heekodiip. 10:7 Kauma pukon Yesus tan tok maki hon kali eedea, doo, Nea ipkait pukon dito pen pukon kali eokne Nea domba kapu bali unon pukon yota kapua Nea uma. 10:8 Kaka yuma Ne talni do tan talonkae kapua ia hek min hemo yakbakmonkae. Kauma pukon domba tan hel i pukon e-wenghe eoknehiip. 10:9 Yot balikia Ne uma. Minaki Ne ben himinoneknoa, ea balinon ditokia depoknede. Taena, ea himin unonekno, enong yepki enon bakon depoknede. 10:10 Heki ea hek don pukon hon yen yakbakye koton pukon hon tale hemaaki puo, Ne talendiia ia balinon ditoki depen yum min hihinon pukon talendii. 10:11 Yep Malie Wakop Eonkia Ne mum. Yep Malie Wakop Eonki tana E domba pukon pinong yep Ekel balinona kolop eoknede. 10:12 Kaka depon min depaanoki domteka, kop kulekhe atul min talekhea, domba pukon dingye uma kolop een pono melpakan unoknehee. Taekhe, atul min kapu tana yen puklo ia dingye kotiphe, dingye pakooknehiip. 10:13 Kaka kapua hip aon pukon mumki, kauma nek, ea domba pukon e-pinong daklo, pono melpakan unoknehee. 10:14 Nea Yep Malie Wakop Eonki. Nea Ne domba pukon kal heonki hon domba tan hel Ne pukona kal hep nee hemipki. 10:15 Mum tep Ne Olki tana Ne pukon kal hep nee hemaaki hon Ne tan Ne Olki pukon hel kal hep ae hemee. Taena, Ne tan Ne domba pukon pinong yep Ne balinona kolop eoknedii. 10:16 Ne domba ap tilakia do puo, pil dumlakia la balinhiip. Domba kapua do hel do Ne tana dio tale eoknehii. Taikhe, Ne wenga wenghenonipno, dun maki deiphe, waka eonki tana malip eoknehee. 10:17 Nea Ne balinona kolop eenonikno, haluk tiben balinoknedii. Kauma pukon Ne Olki tan Ne pukon mangop nee hemaa. 10:18 Ne balinona kaka maki tan hel e-dani tep puo, Nea Nekel pinonga mina putaoknedii. Ne balinon edo Ne deno tibon ngangmela hel la balinonki. Ngangmel min kapea Ne Olki tan neende. Yesus tan kalinka eede. 10:19 Taekhe, i kaka Yahudikaea weng kapu pukona maki tan kalino weng dependiip. 10:20 Putamo, i makae tana, doo, ipa mina min pukon kaka kapu wenga wenghen kulip yoko? Ea kaheng himiniphe, pinong uap aeheeki, nediip. 10:21 Taiphe, makae tan puonediipa, doo, weng kapua kaheng himinaaki nona do. Kaheng tana hii bap ee hemip min yoko? neno weng dependiip. 10:22 Taiphe, dalo balinon do tan Yerusalem Allah ap hihi heon pukon upeon dingme heekode. Dingme kapua nil dinga heekhe, 10:23 Allah ap dimon Salomo ap dilbona Yesusa mande. 10:24 Taekhe, kaka Yahudikae tan tale lupaten kali aediipa, Hep daloa dingme mina tep deemo balinoknedeep yoko? Hepa Mesias domteka, nu pukon ihop tan kali ee, aediip. 10:25 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, Nea hihi ipkait pukon kalinka ee heme puo, ipkaita e-wenghe hemip. Nea Ne Olki pinonga min kit heme hemee. Kit hemon min kauma tan Ne pukona kalinka ee hemaa. 10:26 Puo, ipkaita Ne dombaa do. Kauma nek, ipa Ne pukon e-kal heen lipme nee hemip. 10:27 Domba Nekelki domteka, Ne wenga wenghiphe, Nea ikait pukona kal hep eoknehii. Taen ia Ne hon mum tep manoknehiip. 10:28 Taiphe, ikait pukon Ne tan balinon ditokia eikhe, ia dito dito balinoknediip. Ne Olki etul baunga ia baliniphe, kaka maki tan hel e-tale betan dio wa eoknede. 10:29 Ne Olki Ea dito ngangmelki, kaka edo baeeki maki hel E ngangmela tep doki tana balinon ditoki deponkae kapua neende. Kauma pukon Ne Olki etul baunga tana kaka maki tan hel e-tale etul betkoten dio wa eoknede. 10:30 Olki hon Ne hon nukaloa maki mumkae. Yesus tan kale eede. 10:31 Taekhe, i Yahudikae tan tok maki hon Yesus alemno tum kandiiphe, 10:32 Yesus tan kali eedea, doo, kit hemon min daloki Ne Olki bali tankia diop Ne tan ipkait pukona kukup ee heme. Hemon min kapua mina tepki kapu pukon ipa hen hep eekhe, nemno tamip yoko? Yesus tan kali eede. 10:33 Taekhe, kaka Yahudikae kapu tan kali aediipa, nua hemon min yepki kapu pukon hemoa do puo, Hepa kaaki mum Allah enila himonepno, moka Nea Allah nene hemep. Kauma pukon hemo nua tum kan hemno tamup, aediip. 10:34 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, ip buku Taurat bali tan keek bookodea, Ne tan kali eokne ipa allah nek, yoko? 10:35 Allah Buku tan puonede mina e-hakpatni tep. E tan ipkait pukona Buku Taurat eenonekno, ipkaita allah puonede domteka, 10:36 Allah dito ekelki tan mangol hil kape dun kukmut paedeeki pukon te yoko? Kanek mina min pukon Ne tan Nea Allah Miiki puonikhe, ipkait tan Ne pukon, doo, Hepa nu alut wenga paka hemep puone hemip yoko? 10:37 Ne tana Ne Olki hemon min e-hemoknehii domteka, Ne pukon ip tana e-lipmo heme neoknehiip. 10:38 Nea hemikhe puo, ipkaita Ne pukon e-lipme neoknehiip domteka, yepa hemon min kauma lipmani. Taenonipno, ip tan kal heona, doo, Olkia Ne til balinonki hon Nea E til balinonki ipa kal heoknehiip. Yesus tan kali eede. 10:39 Taekhe, ikait tan tok maki hel nganemno taiphe puo, i etul balia hitmol mum heoknek dedende. 10:40 Putaenonekno, Yesusa haluk ok Yordan yakmal uhina Yohanes ok bume eede bali kauma wan balinde. 10:41 Taekhe, kaka diopa E bali talen kali aediipa, doo, Yohanesa kit dalo min maki hel e-hemede puo, kaka kape pukona Yohanes kalinka eede weng yuma pen pukon mum, puonediip. 10:42 Taiphe, pumakae kaka diopa Yesus pukon lipme aediip.

Yohanes 11

11:1 Kaka enila Lazarus ea Betania aip e ningbelkiko enila Maria hon Marta hon yol hep aekhe balinde. 11:2 Maria kauma tan Tuhan yon balia tale hipno ok nenung bomki enila mur tana ok dokyen, u kamil tan dap aeduu. Maria kapu ningkia Lazarus ea yol balinde. 11:3 Wanang katneng laao kapu tan Yesus pukon weng dun paediipa, Tuhano, Hep mangop ae hemeepki ea yol balinhee, aediip. 11:4 Taiphe, Yesus Ea weng kapu wenghen puonedea, doo, yol min kapu bena denon mina e-dio tale hemaa min. Puo, yol min kapua Allah enila kit dalo heon pukon min. Kauma pukon Allah Miiki enila hel yol kapu bena kit dalo heoknede. Yesus tan puonede. 11:5 Pen pukon mum Yesus tana Marta hon u nengku hon Lazarus pukon hona 11:6 Yesus Ea Lazarus e yol balinhee pukona wenghenonekno, mangop tan dingme laoa balinhee puma mum pabalinde. 11:7 Taenonekno, E tan E hon manonkae pukon kali eedea, ma, taliphe nupa haluk Yudea bakon mum unem, eede. 11:8 Taekhe, E hon manonkae tan E pukona, Guruo, kaka Yahudikae tan Hep pukon okyanop tum kan hemno taakohiipo bali kaum Hepa haluk dikie unaano yoko? aediip. 11:9 Taiphe, Yesus tana kali eedea, doo, dingme makia aton jam hiongnen min yoko? Kaka tana mangol hil kapea pipyam bena kopkulo manoknehee. Kauma pukon kaka tana aton til manoknehee domteka, ea e-hahangyek, aloknehee. 11:10 Puo, kaka makia labun yalum manokneheeki domteka, e balia pipyam mina doki, kauma pukon hahangye aloknehee. Yesus tan kali eenonekno, 11:11 ikait pukon haluk kali eedea, doo, nup lakona Lazarus ea ihenhee mum puo, Nea ulala unoa kaplep aoknehii, eede. 11:12 Taekhe, E hon manonkae tan E pukon kali aediipa, doo, ea ihenhee domteka, yep noknehee, aediip. 11:13 Yesus tan ihenhe puonede kapua ea hihi denhee pukona puonede. Puo, ikait pinonga, doo, ea wok ihe hemupki kauma pukono pinong dakadiip. 11:14 Kauma pukon Yesus tana ikait pukona ihop tan kali eedea, doo, Lazarus ea hihi denhee, 11:15 hon Ne pinong yepa ipkait kal heon pukon Nea e denaano putamaa dinga e-wanhii. Kauma pukon ipkaita tutum lipmo kal heoknediip. Kanek petamon nupa e bali unoknup. Yesus tan kali eede. 11:16 Taekhe, Tomas, enil laokia Didimus, e tana Yesus hon manonkae i tangmal pukona ma talni. Nup hel E hon mum tep denon pukon unoknup, kali eede. 11:17 Taen, Yesusa tibe wan Lazarus ea dingme laplao buk paep aehiip pukon ea kal heekode. 11:18 Betania aipa Yerusalem dimona hon kam pukona aton maki tibon bali. 11:19 Kauma pukon pu bali pua kaka Yahudikae diopa Marta hon Maria balia Lazarus dende lilok dakyu hiklip eon pukon dun deekodiip. 11:20 Putaiphe, Marta ua wenghendu Yesusa talao nediip. Taiphe, ua hakwo uno Yesusa dakanduu puo, Maria ua aip pa mum balinduu. 11:21 Taukhe, Marta tan Yesus pukon kali aedua, Tuhan, Hepa pe talep kapa ne ningkia e-denhe. 11:22 Puo, petamon hel nea kal, mina min Hep tan Allah kali aoknep mina Allah tan Hep pukona heokna, kali aedu. 11:23 Taukhe, Yesus tan Marta pukon kali uedea, kup ningkia hihi tibokna, kali uede. 11:24 Taekhe, Marta tana, doo, tungul kaka dendiipkae tiboknediip dingmea e hel tiboknede, kali aedu. 11:25 Taukhe, Yesus tana, tipnio eonki hon balinonki kapua neema mum. Minakia Ne pukon lipmo heme neoknedeeki domteka, ea dendo hel balinoknede; 11:26 hon minakia Ne heme neonekno baline hemaaki ea dito dito pukon e-denoknede. Weng kapea kupa lipmep yoko? Yesus tan kali uede. 11:27 Taekhe, Marta tan E pukona, neko, Ne Tuhan, Allah Miiki enila Mesias Ea mangol hil bali taloknede puonediipki kapua Hep uma pukon nek, nea kal heen lipme heehii, kali aedu. 11:28 Putaen, ua wan nengku Maria weng dip uen kaum wenga tan kali uedua, Gurua la talen kup pukona diitame nea, ueduu. 11:29 Taukhe, Maria ua hapetnek tibe uno Yesus hon dakanduu. 11:30 Putamdiip dingmea aip kapua Yesusa e-wande puo, Ea hin Marta hon dakandiip bali kauma mum balinde. 11:31 Taekhe, kaka Yahudikae ia Maria hon aip talen lilok dakan kulo balinhiipkae kapu tana Maria kopka uiphe, ua hapetnek tibe dum wandu. Taukhe, ikait pinonga ua amen bukboo uno maedo, pinong dokyenonipno, i hel tibe u balia hakwo wandiip. 11:32 Taiphe, Maria Yesus balinhee bali uno Yesus atme aenonekno, E kulol paehee dimona uno E pukon kali aedu. U tana, Tuhano, Hepa pe talenheep kapa ne ningkia e-denhee, kali aedu. 11:33 Taen, Maria amukhe, i Yahudikae u hon talenhiipkae hel amediip. Taiphe, Yesusa atmen dito diplop tete aede. 11:34 Putaenonekno, E tan ikait pukon ea kopma paep aehiip yoko? eede. Taekhe, ikait tana Tuhano, ma dop tale atme, aediip. 11:35 Taiphe, Yesusa amede. 11:36 Taekhe, kaka Yahudikae kapu tana, kaka kapea e pukon mangop hep aekhe, pe ama kopka aani, puonediip. 11:37 Puo, ikait muma makae tan puonediipa, doo, E uma tan kaka hiopkia hii bap aek, hii bandeeki. Kamdik pe denheeki pukon hel doo nekhe, e-deni mino, nenediip. 11:38 Taiphe, Yesusa haluk diplop tete aekhe, Ea tibe bukboo wande. Buk kapua tum yotki nek, tum paloki tan mipyediip. 11:39 Taenonekno, Yesus tan kali eedea, tum palok kapea daknio, eede. Putaekhe, Marta denheeki nengku tana Yesus pukon, Tuhano, ea denek paediiphe, dingme laplo hea, kauma pukon hihi ul bomnehe, kali aedu. 11:40 Taukhe, Yesus tan, kupo, Ne tan kup pukon kali heedii nek, kupa kal heen lipmeheep domteka, Allah kit min atmoknep, uede. 11:41 Taekhe, i tan tum kapua dun heleiphe, Yesusa kopkan abi bali ngino puonedea, Ne Olki Hep tan Ne wenga wenghepa yep mum. 11:42 Nea kal Hepa ne wenga wenghon mumki puo, petamon kaka diopa Ne dimona pema elpono Ne dio lupatip. Kauma pukon Nea kaldikhe, i tan pen pukon E pea Allah Ekel tan dun paep aedeekia, puonekot ia kal heon pukon Yesus tan Allah kali aede. 11:43 Taen, Yesusa weng dalo tan, Lazaruso, tibe dum tale! nede. 11:44 Taekhe, kaka denek hihi paediipki kapua yon etula menopkal tan nong daakodiip hon e kamo hel men tan palu hikitkohiip tep mum tibe talende. Putekhe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, e menopkal buk baliki yuma nong baen ngul kolop aiphe, unok, kali eede. 11:45 Taekhe, kaka Yahudikae diopa talen, Maria dakanka uo balinhiipkae kapu tana mina min Yesus kit hemaa min kapu atmen ia Yesus pukon lipmo, heme aediip. 11:46 Puo, makae tana kaka Parisikae bali uno mina min Yesus hemaa min kapua ngotaka eediip. 11:47 Taiphe, imam abolkae hon Parisikae tan hona Allah Weng abol heonkae pukon weng dip eenonipno, nupa mina heoknup yoko? Kaka kape tana kit dalo mina diop hemehee. 11:48 Nek, nup tana kolop aokneho domteka, kaka diop E pukon mum heme aoknehiip. Taiphe, kaka Romakae tan talen nupkait abol hee hemup min hon nup bakona kape yum hon dalitoknehiip, neno weng dependiip. 11:49 Puo, kol kapu pukon Kayafas e tana abol heen ikait pukon kali eedea, ipa lulom 11:50 e-pinong daklonkae. Nup bakon kapekae pukona kaka maki mum denona yep puo, nup yum deno dedenokneho domteka, kapua tala. Kayafas tan kali eede. 11:51 Weng kapua ekel pinonga tan muma e-kalinde puo, kol kapu pukon ea imam daloki heen, Yesusa Yahudi bakonkae pukon hemo denoknede, kauma pukon putaoknede, puonede. 11:52 Hon kapu muma do puo, ikait Allah Ekel tenaa lehongyen, bakon bakon yum bali maki maki heekodiipkae dun dep een, maki mum hep eon pukon putaakode. 11:53 Kauma pukon dingme kapua ia ngol moen Yesus alon pukona hihi putaokneho, puonekot weng pakodeekodiip. 11:54 Taiphe, Yesusa mahon i Yahudikae dun hin kulon balia koten Efraim aip dimona kaka do bali uno E hon manonkae hon mum tep puma mum balindiip. 11:55 Taiphe, i Yahudikae Paskah hemon dinga hihi hibil diikode. Taekhe, bakon kapukae diopa Yerusalem aip Paskah dinga talon do tan ikel balinona ok dokyon pukon wawanediip. 11:56 Taen, ia Yesus pukon Allah ap bali elpono pimkulonipno, kaka kama tan kama pukon kali aenediipa, doo, hep pinonga mina tep heon yoko? E hel pesta upoup balia taloknehee yoko? Neno kama tan kama pukon kalin tame aenediip. 11:57 Putamiphe, imam abolkae hon i Parisikae tan hona Yesus Ea kopma balinekhe atmena, tale kaldiphe, wan nganon pukona weng eendiip.

Yohanes 12

12:1 Takohiiphe, dingme bangupnen Paskah dingme talon kabol tan Yesusa Betania aip Lazarus kaka denonkae bali tan tibeo aekhe, tibendeeki bali wande. 12:2 Taekhe, pu bali pua E pukon Marta tan enon mina mum tep weon pukon midukhe, Lazarusa Yesus hon mum tep meja tuki bali tan ihenkoto enediip. 12:3 Taiphea, Maria tan ok nenung bom kitki hiwol dalo tan hionkia dio talen Yesus kulola hot paep aede. Taen, u kamil tan damukhe, nenung boma ap kapu yum heekode. 12:4 Puo, Yesus hon manonki maki enila Yudas Iskariot Yesus dimon dokyen ngul kotoknedeeki kapu tan puonedea, 12:5 mina nek, ok nenung bomki (narawastu) kape hiwola kol maki hemon tep tan hionki puo, mina min pukon hiwol kapua hien kaka kakokae pukon e-eenhuu yoko? nede. 12:6 Weng kapua ea kaka kakokae pukon e-pinong daklo puonede puo, ea kaka heki hon hiwol kulonkia ekel tan depen diopa dun dune hemaaki. Kauma pukon puonede. 12:7 Taekhe, Yesus tana, doo, Ne buk paep neon dingme pukon pinong daklo putamooki nek, bokno pa kolop uephe, putauko. 12:8 Kaka kakokae ia ipkait bali uma baline hemipkae puo, Nea ipkait balia kaum e-balinonki. Yesus tan Yudas pukon kali aede. 12:9 Taekhe, kaka Yahudikaea dito diop tan wenghendiipa Yesus Ea ulala balinhee puoniphe, ia wenghen puo, kapu pukon muma do Lazarus kaka denon bali tan tibeo aek tibenheeki, kauma pukon hela hakwo talendiip. 12:10 Lazarusa buk paediip bali tan tibeo aekhe, tibende. Kauma pukon i Yahudikae diopa abolkae kolop eenonipno, Yesus mum lipmo heme aediip. 12:11 Kauma nek, imam abolkae yum tan Lazarus hon maki alon pukon ngol moen talendiip. 12:12 Taakoho dameka, pesta hemon pukon dun deekohiip kaka diop kapu wenghendiipa, Yesus Ea Yerusalem aip talaano wol tala, kali eiphe, ia wenghendiip. 12:13 Taen ia kon palok min yum dun dio wan E pukon weng dalo tan Hosana! (Kal heona, yep hep ee!) Ea Tuhan enila tan talaaki! Yep hihinon min eoknaa! Israelkae raja hep eon pukona yep hihinon min eoknaa! Neno nilinka aediip. 12:14 Taiphe, Yesusa keledai meoki atmen ngin hipnek buo talende. Kapua Allah Buku tan keek bookodea, 12:15 Sion, tena wanangkuo ponona do! Kopkule! Kup raja Ea hihi keledai meoki bali tan hipnek buo tala. Allah Buku tan puonede. 12:16 Hina Yesus hon manonkae ia ngol kapu pukona e-kal heekodiip. Puo, Yesusa deno tiben kit heek atmenonipno, ia Allah Buku keek bookode min yum hon Yesus pukon putap aediip min yum pukon hona pinong dokyen kal heekodiip. 12:17 Taiphe, kaka diopa E hon mum tep uno buk paon bali tan weng dip aediip. Taiphe, Lazarus ea kaka denonkae bali tan tibeo aedeeki pukona kali eediip. 12:18 Kauma pukon kaka diopa Yesus tan kaka dendeeki tibeo aehee ngota kapu kali eiphe, wenghenonipno ia Yesus hon daklon pukon wandiip. 12:19 Taiphe, kaka Parisikaea kama tan kama kali aeno weng dependiipa, ipkaito, ip hel hia tan pe atmip. Hila pe do heaka te yoko? Atmani! Mangol hil yum tan tale E mum heme ae hemipo, neno weng dependiip. 12:20 Putamiphe, Yahudikaea pesta hemon pukon ngin uniphe, kaka Yunanikae mina tepa i hel talendiip. 12:21 Kaka yong kapu tana Pilipus kaka Galilea bakon Betsaida aipki bali kauma uno e pukon kali aediipa, tuano, nua Yesus hon daklemno talupkae, kali aediip. 12:22 Taiphe, Pilipus tan Andreas dpukon kali aekhe, Andreas hon Pilipus hon ikalono heen wan Yesus kali aediip. 12:23 Puo, Yesus tan ikalo pukon kali eedea, doo, Kaka Miiki kit heon dinga hihi hea. 12:24 Nea dito pen pukon kali eokne, sesawi lopa mangol bali e-daken denoknehee domteka, ea lop maki mum balinoknehee puo, ea daken denoknehee domteka, lopa diop hitoknehee. 12:25 Minaki ekel balinon pukon mum mangopno dit paoknedeeki domteka, ekel balinon kapua dedenoknedee. Puo, minaki mangol hil pea e malie hemaa. 12:26 Minaki Ne heme neonki domteka, ea Ne pukon malip neoknehee. Hon mina bali Ne balinon balia Ne heme neonki kapu aen dalo hep aoknede. 12:27 Petamon nea diplop tetenea. Nek, Nea minao nokne yoko? Ne Aetkio, petamon dingme kapea yep hep neoknep, kali aokne yoko? Doe, nea dingme kapea kauma tep heon pukon talendii. 12:28 Ne Aetkio, Hep enila kit heoko! Yesus tan puonede. Taekhe, weng abi dingla tanki wenghendiipa, Nea hihi kit heekohii hon mahon hel kit dalo heoknedii. Weng kapua abi bali tan puonede. 12:29 Taekhe, kaka diop balinipkae tan weng kapu wenghen puonediipa, weng kapua himon alwem paon tep hea, nediip. Taiphe, i makae tan hel puonediipa, malaikat maki e hon weng depipa uma, nediip. 12:30 Putamiphe, Yesus tan kali eedea, doo, Nea weng kapu wenghea Ne pukona do puo, ipkait pukon wenghee. 12:31 Petamon kaka mangol hilkae pukon tutum tan lelaen kupa eonekno, mangol hil kape ngangmel heonki iblisa bihaa dum bup aoknehee. 12:32 Taekhe, nea mangol hil kape tan dio ngin paep neiphe, kaka yuma Ne bali talonkaea depik papetoknede. Yesus tan kali eede. 12:33 Weng kapua Yesus Ea mina heen denoknehee, kauma pukon kali eede. 12:34 Taekhe, kaka diop kapu tan puonediipa, doo, nua Taurat buku bali tan hihi wenghendoa, Mesiasa dito dito pema balinoknedee keek bookode. Puo, mina mapa heon pukon Hep tan Kaka Miikia do hel do dio ngin paep aoknehiip puonep yoko? Kaka Miiki kapu Ea minaki yoko? aediip. 12:35 Taiphe, Yesus tan haluk kali eedea, doo, pipyam kapua ipkait hon yambula balinoknehee. Kauma pukon pipyam kapua ipkait bali balinomaa pea ipa pipyam bali kauma mum mani. Doneka, mimdop talekhe, ipa mimdop yalum manona e-mani tep heoknehiip. Minakia mimdop yalum manokneheeki domteka, e manon balia e-kal heoknehee. 12:36 Pipyama ipkait bali balinaa dingme kapea ipa pipyam kapu lipme aoknehiip domteka, ipa pipyam kapu tenaa heoknehiip. Yesus tan kali eede. Taen, ea ikait yaluma buen tibe wan mamdonde. 12:37 Yesusa putamo kit dalo min ikel hia kopkulip bali tan diop hemekhe puo, ia E pukon kal heen e-heme aediip. 12:38 Kapua uhin Nabi Yesaya tan keek bookode wenga puma tan hihi heon pukon putaakodiip. Kapua: Tuhano, nu kalinka eeho wenga minakae tan wenghen hemoknehiip hon minakae pukon Tuhan etul ngangmel kapea ihop heekohe yoko? Yesaya tan keek bookode. 12:39 Yesaya tan do bali tan hel hihi keek bokode: 12:40 E tana hii bien, hiop hep een, i diplop til balia ngodon hep eede. Kauma pukon hii tana e-atmen, diplop til tana e-kal heen e-balbitni tep heekohiip. Doneka Ne tana yep hep eoknehii. Yesaya tan bookode. Kauma nek, i Yahudikaea Yesus pukon kal heen e-lipme aani tep hep eede. 12:41 Yesaya tan Yesus kit balinon hon e pukon hona kalinka eede. Kauma pukon ngola kapea e tana keek bookode. 12:42 Puo, ia kaka abolkae hel E pukona dito diop tan lipme aediip. Putaakodiip puo, ia Parisikae pukon pono nua ihop tan kalin kuloknup domteka, nua dun Allah ap dumla paep eoknip, nekot pono e-kalinka eediip. 12:43 Kapua ia kaka tan yepkaeo eon pukona dun dangol paonkae hon Allah tan yepkae eon pukona dun taop paonkae. Kauma pukon e-ihop bamo kalinka eediip. 12:44 Taiphe, Yesusa weng dalo tan kak daenonekno puonedea, doo, minakia Ne lipme neokneheeki domteka, ea Ne pukon mum lipme neon muma do puo, Ne Dun Paep Needeeki E pukon hel lipme aoknehee. 12:45 Hon minaki tan atme neokneheeki domteka, Ne Dun Paep Needeeki pukon hel atme aoknehee. 12:46 Nea mangol hil bali pea pipyam heen talendii. Kauma pukon minakia Ne lipme neoknehee domteka, ea mimdop balia e-balinoknehee. 12:47 Minaki tan Ne kalinka ee hemee wenga wenghen puo, e-hemoknedeeki domteka, Nea e pukon e-kupa aoknedi. Nea mangol hilkae kupa eon pukona e-talendii puo, yep hep eon pukon talendii. 12:48 Minaki tan Ne pukon kolop neen, Ne wenga hel e-depoknedeeki pukona kupa aonkia la balinhee. Ne tan hihi kalinka ee hemeeki wenga kauma tan tungul dingme heekhea, kupa aoknede. 12:49 Ne kalinka ee heme mina Nekel bali tan wenga do puo, Ne Olki tan Ne pukona mina min Hepa koton do tan kalinka eonepno, kukup eon pukona kalinka ee, puonekot dun paep neede. 12:50 Hon Nea kal heekodia E tan kali eeo, neede weng kapua balinon ditoki kukup eon pukon wenga. Kauma pukon Nea mina min kalinka eoknehii wenga kapea Ne Olki tan kalinka ee, puonede wenga. Yesus tan i Yahudikae pukon kalinka eede.

Yohanes 13

13:1 Yesusa Paskah dingme ngol mooni do tan mangol hil tan Olki bali hihi kukup eede. Kauma tep petamon hel Ea i pukon dito dit paen, mangop ee hemaa min yuma ihop baen kukup eoknede. 13:2 Ia mum tep enon min eniphe, iblisa, Simon taki Yudas Iskariot tan Yesus ngul koten kukuu dokop eon pukona, kaum wenga tan hihi kalin dime aede. 13:3 Taekhe, E Olki tan yum min Yesus ngangmel taopa kolop aokna pukon hon Ea Allah bali tan talendeeki hon haluk Allah Ekel bali mum unon pukon Ea hihi kal heekode. 13:4 Taen, Yesus Ea enip bali tan tibe eten, E men opkal ngul kotenonkeno, men haklon maki dun kubat heekode. 13:5 Taen, ok lulan okmil bali boo paenonekno, ngol moen E hon manonkae i yona ok daka eonekno, men kubat heaki tan oka dame eede. 13:6 Putamho, Simon Petrus dimona unekhe, Petrus tan Yesus pukon kalin tame aedea, Tuhano, Hep tan ne yona ok dokop neano yoko? aede. 13:7 Taekhe, Yesus tan Petrus pukon kali aedea, hepo, petamon Nea mina min hemokneeki hepa lulom puo, hepa balinekhe, kal heoknedeep. Yesus tan kali aede. 13:8 Taekhe, Petrus tan Yesus pukona, doo, ne yona dito e-okdokop neoknep, aede. Putaekhe, Yesus tan Petrus pukona, Ne tan hep yona e-okdokop heokne domteka, hepa Ne balia e-depen hibil heoknedeep, kali aede. 13:9 Taekhe, Simon Petrus tan haluk Yesus pukona, dopo! Kanek ne yon muma do puo, ne etul hon abol hon maki okdokop nee! Kali aede. 13:10 Putaekhe, Yesus tan Petrus pukona, doo, minaki ea hihi okpapoonki domteka, ea dangdong doki, kauma pukon e yon mum okdokyoknehee. Hon hep pukona hihi okdokyeheep puo, ip yuma okdokni do. Yesus tan Petrus pukon kali aede. 13:11 Minaki tan kaka dimon dokop eoknaaki pukon Ea hihi kal heekode. Kauma pukon E tana, ip yuma okdokni dokae, kali eede. 13:12 Taen, Yesus tan Ikait yum yon okdokop eena Ea haluk men opkal dun ngul buen balinhee bali mum uno ikait pukon kali eedea, doo, ipkait pukon Nea hemehii min kapua ipa kal heip yoko? 13:13 Ipkait tan Ne pukona Guru hon Tuhano nee hemip. Kapua dito pen pukon. Nea ip Guru hon ip Tuhan. 13:14 Nek, Nea, ip Guru hon ip Tuhan hon tana ip yona hihi okdokop eehii. Kauma tep ipkait tan hela kama tan kama pukon hel putamoknehiip domteka, kapua yep. 13:15 Nea ipkait pukon kukup eokne. Kauma pukon ipkait tan hel Ne tan putap ee kauma tep hemoknehiip domteka, yep. 13:16 Nea ipkait pukona Nea pen pukon min kali eokne, kaka hemonki tan e abolki pukon dun taop hep aen, ea abolki dangol heon kapa do. Hon mum tep weng dio talonkia e weng dun paonki dangol heon hela do. 13:17 Kape yum ipa hihi kal heip. Kauma pukon ipkaita kapea hemoknehiip domteka, yep hep eoknede. 13:18 Nea ipkait yum pukon e-kali ee puo, minakae Ne tan lipme aanokia Nea kal. Minkia Ne hon mum tep roti weoknaaki ea hihi Ne pukon e yon tong tana noknehee. Weng kapea Allah Buku tan puonedeeki, hihi heon pukon putaoknehee. 13:19 Nea ipkait pukon ngol kapu hemni do tan petamon pema tan kali ee. Taakohiik, ngol kapua hemekhea, ipa kal heoknehiip kapa Nea uma. 13:20 Nea dito pen pukon kali eokne, minakia Ne tan dun paep aeki pukon yepo aokneheeki domteka, ea Ne pukon hel yepo neoknehee; hon minaki Ne pukon yepo neokneheeki domteka, ea Ne Dun Paep Needeeki pukon hel yepo aoknehee. Yesus tan E hon manonkae pukon kali eede. 13:21 Yesusa weng kapu hihi kali een, Ea diplop tete aekhe kali eedea, doo, Nea dito pen pukon kali eokne, ipkait hel pema tan mum maki tana Ne pukon ngul kotoknehee. Yesus tan kali eede. 13:22 Taekhe, E hon manonkae ia kama tan kama kopkan wano minaki pukon puonaa edono pinong bilnediip. 13:23 Taen, Yesus hon manonki maki Ekel dit paep aonkia Yesus Ekel dimona diekhe, 13:24 Simon Petrus tan putaoknup nekot puonedea, minaki pukon puonaa yoko? kalin tame aemo nede. 13:25 Taekhe, Yesus dimona hipneheeki kapu tan balbiten nikwo wan Yesus dien kalin tame aedea, Tuhano, kapua minaki yoko? aede. 13:26 Taekhe, Yesus tana, doo, kaka kapua uma. Ne tan roti ok tabiyen aokneeki. Kali eena, Yesus tan rotia dun ok tabiyen Simon taki Yudas Iskariot aende. 13:27 Taekhe, Yudasa roti kapu depekhe, iblisa e bali himinde. Putekhe, Yesus tan e pukon kali aedea, mina min hepa heaano mina hapetnek hee, aede. 13:28 Taekhe, weng kapu pukon ikait hipno enipkae yum tana Yudas tana mina heon pukon kali aa, ia e-kal heekodiip. 13:29 Yudas ea hiwol deponki, kauma pukon ikait pinong dokyediipa, hiwol kapu dun Paskah dingme upeon min wan hion pukon edo kaka kakokae eon pukon edono, pinong dakadiip. 13:30 Taiphe, Yudas ea roti kapu depena, labunekhe mum hapetnek tibe wande. 13:31 Taekhe, Yesus tan puonedea, petamon Kaka Miikia kit heokna hon Allah hel Miiki bena kit heokna. 13:32 Yesus bena Allah pukon kit heokna domteka, Allah tana Miiki pukon hel Ekel bena kit heoknaa hon E pukona hapetnek kit hep aoknaa. 13:33 Woe! Ne tenaongo. Yambul mum Nea ip hon mum tep balinekot dedenoknehii. Taikhe, Ne pukona pimkuloknehiip. Nea mum tep kaka Yahudikae pukona, doo, Ne unon bali ipa e-apni tep bali hon ipa e-talni tep bali, kali eedii. Kauma tep petamon ipkait pukon hel Nea kali ee. 13:34 Nea ipkait pukon weng okyanopki kali eokne. Weng kapua 13:35 Ipa kama tan kama pukon dit paoknehiip domteka, kaka yuma ip pukon kal heoknehiipa, doo, ia pen pukon E hon manonkae, puonoknehiip. Yesus tan kali eede. 13:36 Taekhe, Simon Petrus tan kali aedea, Tuhano, Hepa kopma unokneheep yoko? aede. Taekhe, Yesus tan, hepa Ne unoknehii balia petamon hepa e-apni tep puo, balindeek malon tan aboknedeep, kali aede. 13:37 Putaekhe, Petrus tan haluk Yesus pukona, Tuhano, mina nek, petamon nea Hep hona e-uni tep yoko? Nea Hep hon denon pukon mum hihi ngol moen baline hemeeki, kali aede. 13:38 Taekhe, Yesus tan Petrus pukon, hepa pen pukon Ne hon mum tep denaano yoko? Pen pukon Nea kali heokne, nal ayam wenga tok wii kaldani do tan hepa Ne pukon tok wii deeokneheep. Yesus tan Petrus pukon kali aede.

Yohanes 14

14:1 Taen, Yesus tan mahon kali eedea, doo, ipa e-pono diplop yolni. Tuhan Allah hon Ne hon mum pukon pinong daklo heme eeni. 14:2 Ne Olki aipa apa enomkia diop bali, kapua pen pukona do domteka, Ne tan ipkait pukon e-kali eikhe. Nea puma ipkait ap balinonkia mingiton pukon ngi unoknehii. 14:3 Nea ngin ipkait pukon ap mingitoknehii domteka, Nea haluk talen dun dio Nekel bali wa eikhe, mina bali Ne balinon balia ip hel balinoknehiip. 14:4 Nea kopma unoknehii balia ipa puma unon wola kal heekohiip. Yesus tan kali eede. 14:5 Taekhe Tomas tan Yesus pukona, Tuhano, Hepa mina bali unon pukon nua e-kal heekoho. Hep unon wola nua mina heen kal heokneho yoko? aede. 14:6 Taekhe, Tomas pukon Yesus tana kali aedea, doo, Ne muma Wolki hon Pen Pukonki hon Balinonki. Kaka maki hel Ne Olki balia Ne bali boon do tana e-apni tep. 14:7 Ipkaita Nea dito pen pukon kal hep neehiip domteka, Ne Olki pukon hel ipa hihi kal heekohiip. Petamon ipa hihi Olki pukona kal hep aen, hihi kopka aip, kali eede. 14:8 Taekhe Pilipus tan Yesus pukon, Tuhano, Olki kapua nukait pukon kukup eoknep domteka, nu pukona hihia uma, aede. 14:9 Taekhe, Yesus tan Pilipus pukona, Pilipuso, Nea ipkait hon mum tep dito dalo tan balindii puo, hepa Ne pukon e-kal hep neeheep yoko? Minaki atme neeheeki domteka, ea Ne Olki pukon hel hihi atme aehee. Mina nek, hep tana doo, nu pukona Olki kapua kukup ee, puoneep yoko? 14:10 Nea Olki til bali balinonki hon Olkia Ne til bali balinonki kapu hepa e-kal heen pinong daka hemep yoko? Mina min hep kalinka hee min kapua Nea Nekel pinonga tan muma e-kalinka hee. Puo, Olki Ea Ne til bali balinonki tan heme hemaa mina kalinka hee. 14:11 Nea Olki til bali balinonki hon Olki Ea Ne til bali balinonki kali eehii kapua ipa pinong daklo kal heeni. Edo doneka, ipa Ne kit heme heme min kapu ben kal heen pinong dakni. 14:12 Nea pen pukon min mum kali eokne. Minaki lipmo heme nee hemaaki domteka, Ne heme hemee min mum e hel hemoknehee. Puo, Nea Ne Olki bali unoknehii, kauma pukon E hemona dito dalo hemoknede. 14:13 Miiki tan Olki enila dalo kit hep aano, kauma pukon ipkait tan mina min Ne enila ben nooknehiip mina Nea putap eoknedii. 14:14 Ipkaita yum min Ne enila ben nooknehiip domteka, Nea wenghen putap eoknedii. 14:15 Ipkaita Ne pukon mangopno dit paep neoknehiip domteka, ipa Ne tan dip eon wenga hemoknehiip. 14:16 Putamiphe, Ne Olki pukon nop aikhe, E tan ipkait pukona malip een kukup heonki eekhe, Ea ip hona dito dito balinoknede. 14:17 Baee kapua Ea Pen Pukonki. Mangol hilkae tana atme aen e-kal hep aediip. Kauma pukon Ea kolop aen, yepo nekot e-dun ap paep aediip. Puo, Ea ip hon baline hemaa hon ip til bali hel balinoknede. Kauma nek, ipa E pukon kal heekodiip. 14:18 Nea ipkait pukon kako abonkae tep heen e-kolop eoknedii. Puo, Nea ipkait bali taloknedii. 14:19 Nea yambul mahon balinho dedenikhe, mangol hilkae tana e-atme neoknediip puo, ipkait mum atme neoknediip. Nea balinonki, kauma pukon ipkait hel balinoknediip. 14:20 Dinga kapua ipkait tan Ne pukon Ea Olki bali balinonki hon ipa Ne til bali balinonkae hon Nea ipkait til bali balinonki puonekot ipa kal heoknediip. 14:21 Minaki Ne tan dip aon wenga depen hemoknedeeki kukup aoknedii. Yesus tan kalinka eede. 14:22 Taekhe, Yudas (puo, Yudas Iskariot yuki) tan Yesus pukon kalin tame aedea, Tuhano, mina nek, Hep tan nukaita kukup eoknedeep puo, mangol hilkae pukona e-kukup eoknedeep yoko? aede. 14:23 Putaekhe, Yesus tana, doo, minakia Ne pukon dit paep neonki domteka, Ne kalinka eon wenga ea hemoknehee. Nukaloa e bali talenonupno, e hon mum tep balinoknedo. 14:24 Puo, minaki tan Ne pukon e-dit paep neheeki domteka, Ne kalinka eon wenga e-hemoknehee. Wenghiip wenga kapea Nekel pinonga mumkia do puo, Ne Olki Dun Paep Needeeki Ekel wenga uma. 14:25 Weng kapu yuma Nea ipkait hon mum tep balinome tana ipkait pukon kalinka ee. 14:26 Puo, Malip Eonki kapua Allah Baee Yepki, Ne Olkia Ne enila tan dun paekhe, E tan ipkait pukon yum mina kukme eo kalinka eoknede. Taenonekno, Ne tan ipkait pukon kukme ee hemee wenga kapu pukona haluk kalin kaum eoknede. 14:27 Nea ipkait pukon dakan yep balinon mina pema kolop eoknehii. Ipkait pukon Ne tan eon mina mangol hilkae tan ee hemipki tep doki. Kauma pukon ipa e-pono diplop yolni. 14:28 Nea ipkait pukon hihi kali eikhe, wenghenhiipa Nea unoknehii puo, haluk balbiten ipkait bali mum taloknedii. Ne Olkia Ne tepa doki Ea dito ngangmelki. Kauma nek, ipa Ne Ne Olki bali unome pukona pinong yep dakloknediip. 14:29 Ne tan ipkait pukon ngol kapua hemon kabol tan kali eehome nek, kapu hemoknehee dingme ipa kal heoknehiip. 14:30 Mangol hil kape ngangmel heonki kapu ea taloknaa. Puo e tan Ne pukona e-depe neoknaa. Kauma pukon Nea ipkait hona mahon yambul mum balino weng depe eoknehii. 14:31 Puo taikhe, mangol hilkae tan do hel do kal heona, Nea tan Ne pukon kali neede tep heme hemee. Kanek, dop tipni! Nupa pema tan ngol moen unoknup. Yesus tan E hon manonkae pukon kalinka eede.

Yohanes 15

15:1 Taakodonekno, Yesus tan E hon manonkae pukon mahon kalinka eedea, doo, Nea nong kulolki Ne Olki Ea yong hibilki. 15:2 E tan makola lop e-hitonki yuma haklee kotoknede. Hon makol yum lop hilmonkia E tana damo helem kulekhe, lopa diop hilmoknede. 15:3 Ipkait pukon Nea Allah Wenga hihi kalinka eehii. Kauma nek, ipkaita pen pukon dangdong dokae balinip. 15:4 Ipa Ne til bali baliniphe, Nea ip til bali balinenoknehii. Nong makol maki ea kulol bali tan e-tibonki domteka, lopa e-hitoknehee; nong makol hilmonki domteka, do hel do kulola pa balinoknehee. Kauma tep ipkait hel Ne til bali e-balinenenoknediip domteka, ip hel lopa e-hilmoknediip. 15:5 Nong kulol bali kapu tepkia Ne pukon makol bali kapu tepkaea ipkait pukona uma. Nek, minaki ea Ne til bali balinekhe, Ne hel kaka kapu til bali balinoknehii domteka, ea lopa diop hilmoknede. Puo, ipkaita Ne do tan hemoknediip domteka, hila do mum hemoknede. 15:6 Minakia Ne til bali e-balinoknedeeki domteka, ea mum tep nong makol haklee kotip puken hemaaki kauma tepki. Nong makol kapu tepkia kaka tan dun deen dio wan angol bali dungoe hemip. 15:7 Ipa ne til baliniphe, Ne wenga ipkait bali balinoknede domteka, ip pinong yep daklon min yum nop neiphe, eenkanoknedii. 15:8 Ipkaita lop diop heenonipno, Ne hon mum manonkae heekohiip. Ngol kapu bena Ne Olkia kit heekode. 15:9 Ne Olki tan Ne pukon dit paep nee hemaa tep Ne tan hela paon min til bali mum balini. 15:10 Ipkaita Ne dip eon wenga hemoknehiip domteka, ipa Ne baline hemee. 15:11 Ne pinong yep daklon mina ip til bali balinon pukon hon ip pinong yep daklon min yuma hihinon pukon hon Nea weng kapua kalinka eehii. 15:12 Ne dip ee weng kapua: Nea ipkait pukon dit paep eehii, 15:13 Kaka maki e lakon pukon denoknehee domteka, dit paon min kapu tepki pea dito doa. 15:14 Ipkaita Ne tan mina min dip ee kapu tep mum hemoknehiip domteka, pen pukon Ne lakonkae heoknehiip. 15:15 Kaka e heme aonkae tana e pinonga min ia e-kal hep aehiip, kauma nek, Ne tan ip pukona ia Ne heme neonkae e-puonoknehii. Puo, Ne Olki kalinka neede min yum Ne tana ipkait pukon ihop tan kalinka ee hemee. Kauma pukon Ne tan ip pukona Ne lakonkae puonokne. 15:16 Ip tana Nea e-lipme neediip puo, Ne tan ipkaita lop dito balinonki hiton pukon lipip eedii. Taikhe, mina min Ne enila tan Olki pukon nop aoknehiip domteka, ipa eoknehee. 15:17 Ne dip eon wenga ipkait pukonkia kaema: ipa kaka kama 15:18 Ipkait pukon mangol hilkae tan ngal eoknediip domteka, kal heeni, ipkait kabol tana Ne pukon hina ngal neediip. 15:19 Pen pukon ipkaita mangol hil kapekae domteka, mangol mangol hil kape dokae. Kauma nek, Nea ipkaita mangol hil kape tan lipyen dueedii. Kauma pukon mangol hilkae tan ipkaita ngal ee hemip. 15:20 Kalinka eedii wenga ipa pinong dakni. Weng kapua kaema: kaka hemonki e tuan abolki pukona taopki mum heekohee. Kauma nek, Ne pukon tala hep neediip domteka, ipkait hel tala hep eoknediip. Taen, i tana Ne kalinka eedii mina hemediip domteka, ipkait tan kalinka eomip wenga hel hemoknediip. 15:21 Ikaita Ne Dun Paep Needeeki pukona e-kal heekodiip. Kauma pukon kapu yuma Ne enila pukon ipa putamo tala heme eoknediip. 15:22 Nea talen ikait pukona e-kalinka eedii domteka, ia e-tala hemediiphe. Puo, petamon ia tala min pukon ngol mina e-baline hemekhe. 15:23 Minakia Ne pukon pinong tala daklo ngal neonki domteka, ea Ne Olki pukon hel mum tep pinong tala daklo ngal aoknehee. 15:24 Ikait pukon kaka doki maki tan hel kit mina e-hemede. Ne hel kauma tep e-hemedii domteka, pen pukon ia e-tala hemediiphe. Putaena, Ne kit hemedii min kape yuma hihi atmendiip puo, ia Ne hon Ne Olki pukon hona pinong tala daklo ngal ee hemip. 15:25 Weng kapu yuma i Taurat buku bali tana hihi heon pukon keek bookodea: doo, ikait tan Ne pukon ngol min do tan pinong tala daklo ngal nee hemip, puonede. 15:26 Ipkait pukon Malip Een Dakanka Eonki, Baee kapua pen pukonki Ea Olki bali tan talonki, Nea dun Olki bali paikhe, Ea talen Ne pukon kalinkulo kukme eoknede. 15:27 Kabol hinpa ipkaita Ne hon mum tep hemediipkae. Kauma pukon ipkait tana do hel do mum tep hemo kalinka eoknediip.

Yohanes 16

16:1 Ipkaita e-dumnon pukona weng kape yuma kalinka ee. 16:2 Ipkait pukon i tana dun Allah ap dumla kolop eoknehiip. Pen pukon balindeeka ip yonkae tan yenonipno doo, nua Allah pukon ban hemeho, pinong dakloknediip. 16:3 Ia Olki pukon edo Ne pukon hel e-kal heekodiip. Kauma pukon putap eoknediip. 16:4 Weng kape yum Nea ipkait pukona kali eedome nek, balinek hemoknehee dinga hihi kali eedia ipa kal heen pemao noknediip. Nea ipkait hon mum tep baline hemee puo, ngol kapea uhin tana Nea e-kali eedii. 16:5 Petamon Ne Dun Paep Needeeki bali unokne puo, ipkait tan Ne pukona Hepa kopma unaano yoko? nekot e-kalintame neip. 16:6 Weng kapea Ne tan ipkait pukon kalinka eehii. Kauma pukon ipa diplop yolno amehiip. 16:7 Nea ipkaita pen pukon min kalinka ee: Nea ipkait yep balinon pukona unoknehii. Nea e-unoknehii domteka, Malip Een Dakanka Eonki kapua ipkait balia e-taloknehee. Puo, Nea unoknehii domteka, ip Malip Een Dakanka Eonki kapua dun paep aoknehii. 16:8 Taikhe, Ea talenonekno, mangol hil balia i tala hemon min pukon hon i yep hemon pukon hon ikait kupa eon pukon hona kukme eekhe, diplop tila tete eenoknede. 16:9 Taekhe, i tala hemon min pukon, kaka tan Ne pukon e-heme nee hemip. Kauma pukon ia tala mum baline hemip. 16:10 Taen yep hemon pukona, Nea Olki bali unikhe, ipa mahon e-atme neoknehiip. 16:11 Hon kupa eon pukon, mangol hil kape abolki hihi Allah tana lipyen kupa aehee. 16:12 Nea ipkait pukon wenga mahon kalinka eaano puo, weng kapua kukun, kauma nek, Nea kotkohii. 16:13 Puo, Baee Pen Pukonki kapu Ea talenonekno, pen pukon min yuma malii helep eoknehee. Ea Ekel pinonga mina e-kalinka eonki puo, mina min Ea wenghomaa min kauma mum kalinka eonki. Hon E tana malon heoknehee min kauma hon muma kalinka eonki. 16:14 Ea mina min Ne bali tan depenhe min kauma mum kalinka eonekno, kapu bena Ea Ne enila pukon kit dalo heoknehee. 16:15 Mina mina Ne Olki min domteka, kapua Ne min. Kauma pukon Ne tan kali eehia Baee kapua Ea mina min Nekel bali tan depoknehee min kauma Ea kalinka eo kukme eoknehee, puonehii. 16:16 Mahon yambul mum Nea balinikhe, ipa e-atme neoknehiip. Hon yambul mahon balinhoa ip tana haluk Nea atme neoknehiip. Yesus tan E hon manonkae pukon kalinka eede. 16:17 Taekhe, E hon manonkae ia kama tan kama pukon kalin tame aenonipno puonediipa, mina heon pukon E tana kalin ea doo, Nea yambula mahon balinikhe, ipa e-atme neoknehiip. Taena yambul mahon balinhonipno, Nea haluk atme neoknehiip, puonaa yoko? Hon Nea Ne Olki bali unoknehii, kali ea yoko? 16:18 Mina heon pukon E tana yambul mahon balinhonikno, puonaa yoko? Kali ea wenga kapua mina heon pukon, nupa e-kal heeni tep, neno weng dependiip. 16:19 Taiphe, Yesus Ea i kalin tame aemno pinong daklip min kapua kal hep eenonekno, ikait pukon kali eedea, ipkaita hukaa Ne tana doo, Nea yambul mahon balinikhe, ipa e-atme neoknehiip. Taen, Nea yambul mahon balinhoa ipa atme neoknehiip kali ee kapu pukon ipa kama tan kama pukon kali aeno weng depip yoko? 16:20 Nea pen pukon ipkaita kali eokne, mangol hil yuma pinong yep daklo nilin kuliphe, ipkaita amo diplop yol balinoknehiip. Taenonipno, haluk balbiten pinong yep dakloknehiip. 16:21 Wanangku ua tena paon dinga heekhea, yola dito dalo hep uoknehee. Puo, tena kapu mangol hil bali paep aenonuknoa, yol bilehuu min kapu pukona neng dakoten lukyekotoknehuu. Taena, ua dito pinong yep dakloknehuu. 16:22 Ipa kauma tep: petamona amo diplop yol heon min tan lupap eehee puo, Nea ipkait pukon haluk kopka eoknehii. min kapua ip balia e-tale betan dun dio unoknehee. 16:23 Hon dingme kapua ipkaita Ne pukon kalin tame neon mina e-kalin tame neoknediip. Pen pukon Nea ipkait pukon kali eokne, ipkaita Ne enila ben Olki pukon yum min nop aiphe, eoknehee. 16:24 Uhin tan taakodo kamdik hea kapa ipa Ne enila ben maki min hel e-noo tame aediip. Nop aenonipnoa, ipa depoknehiip. Taena, ip pinong yep daklon mina walnganekhe, hihi eoknede. 16:25 Weng kape yum Nea bom daklon wenga tep mum kalinka ee. Puo, balindeeka wenga kape tep dikip bomon wenga nea mahon e-kalinka eoknedii. Nek, Ne Olki pukon ihop tan ipkaita kalinka eoknedii. 16:26 Dingme kauma ipkaita Ne enila ben nop aoknediip. Puo, Nea ipkait pukona Ne Olki e-nop aoknedii nek, Nea kapu pukon ipkaita e-kali ee. 16:27 Nea Tuhan Allah bali tan talendiiki nek. Ipa ne pukon 16:28 Nea Ne Olki bali tan tiben mangol hil bali dakendii; kauma tep Nea mangol hil kape koten Ne Olki bali haluk unoknehii. Yesus tan haluk kalinka eede. 16:29 Taekhe, e hon manonkae tan kali aediipa, doo, petamon Hepa bom daklon do tan ihop tan kalinka eep. 16:30 Nua Hep pukon kal heupa Hepa yum mina kalki, hon kaka tana Hep pukona kalin tame heon do tana, kal hep eonki. Kauma nek, Hepa pen pukon Allah bali tan talendeepki nua kal heen heme heeho. Yesus pukon kali aediip. 16:31 Taiphe, Yesus tan ikait pukon kali eedea, pen pukon petamon ipkaita Ne pukon heme neehiip. 16:32 Puo, ipkaita balinheeka, kolop neen dingye pakoen, ip hel aipa unoknehiip dingmea hibil dien, hihi talaa. Taen kolop neiphe, Nea Nekel mum e-balinoknehii puo, Ne Olki tana malip neoknehee. 16:33 Ipkait dakan yep balinon pukon kapu yum Nea kali eehii. Mangol hil kape tan kukun hep eoknehee puo, ipa ngangmel heeni! Ne tan mangol hil kapea dun taop buukohii. Yesus tan E hon manonkae pukon kalia eede.

Yohanes 17

17:1 Taakohonekno, Yesus Ea dun dupoen kopkan abi bali ngin uno puonedea: Ne Aetkio, Ne pukon dingmea hihi hea. Kauma nek, Hep Miiki pukona kit hep ae. Taephe Hep Miiki tan hel Hep pukona kit hep heokna. 17:2 Hep tana E pukon kapnim balinon min yum abol heon pukon kolop aedeep. Taephe, E tana kapnim min kapu yum kolop aedeepki pukon dito balinon mina eoknehee. 17:3 Balinon ditoki kapu pukona kaema: ia Allah Pen Pukonki hon Hep Dun Paedeepki Yesus Kristus hon ikalo kal hep eon pukon. 17:4 Ne tan Hep hemona Ne Kolop Needeepkia hihi heekodii. Hemon kapu bena mangol hil bali pea Hep enila kit hep heedii. 17:5 Ne Aetkio, Hep hel tan Ne pukon mangol hil hetmooni do dingme Ne kit balinon kapu tepkia petamon hel Hep dimona haluk kit hep nee. 17:6 Mangol hil kaka neendeepkae pukon Nea Hep pukona hihi kukup eedii. Ikait kapua Hep helkae; hon Hep tan ikaita Nekel kolop neephe, ia Hephel wenga heme hemip. 17:7 Petamon Hep tan kolop needeep min kapu yuma Hep hel bali tan talende min mum ia hihi kal heekodiip. 17:8 Hep wenga neendeepkia kali eikhe, ia depen kal heekodiip. Taen, i tana Nea Hep bali tan talonki hon Hep tan Ne Dun Paep Needeepki kapua ia hihi kal heekohiip. 17:9 Nea mangol hil pukon e-kalinka hee. Puo, hep hel tan kolop needeepkae ia hep helkae, kauma nek, i pukona kalinka hee. 17:10 Nekel hibil heekodii min yuma hep helki heekodeep hon hep hel hibil heekodiip min yuma nekel hibil heekodii. Kauma pukon Nea ikait ben hihi kit hep needeep. 17:11 Nea mangol hil bali pea mahon e-balinoknehii puo, ia mangol hil bali la baliniphe, Ne mum Hep bali aboknehii. Ne Aetki Dangdong Dokio, enil neendeepki Hep enila ngangmelki kapu tana ikait pukona malip eokneheep. Taephe, ikait hel Nup tep makium heoknehiip. 17:12 Nea ikait hon balindii dingmea Hep enila kolop needeepki kauma tan Nea hihi ikait pukon malip ee hemee. Ikaita maki hel e-dedende puo, Allah Buku tan balindeek heoknedee min pukon keek bookodeeki kauma mum dedenoknehee. 17:13 Petamon Nea Hep bali aboknehii puo, Nea mangol hil i til balia Ne pinong yep daklon mina ngongpano hihi eekhe, balinoknehiip. 17:14 Ikait pea Ne tep mangol hil kapekaea do. Kauma pukon Nea Hep hel wenga kukup eikhe, mangol hil kape tana ngalno kolop eediip. 17:15 Ne kalinka hee min kapea Hep tana ia mangol hil pe tan dueona do puo, i tala hep eaano tamonki pukona malip eokneheep. 17:16 Nea mangol hil kapekia do. Kauma tep ikait pe hela mangol hil kapekaea do. 17:17 Hep wenga pen pukonki; pen pukon min kapu bena ok dokop ee. 17:18 Hep tan dun mangol hil bali paep needeep, kauma tep Ne tan hel ikait pea dun mangol hil bali paep eehii. 17:19 Ikait pukon Nekela okdokyehii. Putaikhe, ikait hel mum tep pen pukon okdokop eoknehee. 17:20 Nea ikait kape mum pukon e-kalinka hee puo, kaka yuma ikait kalinka eon wenga kapu kal heen, Ne pukon lipme neonkae pukon hel kalinka hee. 17:21 Ne Aetkio, putaikhea, Hepa Ne til bali hon Nea Hep til bali hee hemup kauma tep ikait hel makium heon pukon kalinka hee. Putauphe, ia nup til bali baliniphe, mangol hila Ea Hep tan Dun Paep Aedeepki puonekot ia kal heoknediip. 17:22 Hon kit heon min Hep tan neendeepki Nea ikait pukon hel kit min kapua eendii. Kauma pukon nupa makiumkae heekodo. Kauma tep ikait hel dun makiumkae heoknediip. 17:23 Nea i til bali baline heme hon Hepa Ne til bali baline hemep. Taen, ikaita dun makium hep eephe, mangol hilkae tan kal heoknehiipa Nea Hep tana Dun Paep Needeepki 17:24 Ne Aetkio, Ne pinong yepa mina bali Nea balinikhe, ikait hel Ne hon mum tep balinonipno, mangol hil kaldek kapua i hel atmoon pukon. 17:25 Ne Aetki Dito Yepkio, Hep pukon mangol hila e-kal hep heediip puo, Nea Hep pukona kal hep heedii. Hon ikait pea Hep tan Nea dun paep needeep pukon ia hihi kal heekodiip. 17:26 Ne tan Hep enila pukon hihi ikaita kalinka ee heme. pukon hon Ne tana i til bali balinoknehii pukon hona Nea koton do tan kalinka eenoknedii. Yesus tan E Olki pukon kali aede.

Yohanes 18

18:1 Yesus tan weng kapu yum Allah kali aenonekno, E hon manonkae yum hona ok enila Kidron yakan ngaama pa wandiip. Taenonipno, E tenakait yuma a don midonki yaluma himindiip. 18:2 Yesus tenakait dun demo baline hemip bali kapua Yudas, Yesus nganon pukon dimon dokyedeeki, ea kal heekode. 18:3 Kauma nek, Yudas tan wol kukmekhe, ebonkaea hilmon maki tibiphe, Parisikae hon Imam dalokae tan hona Allah ap malionkae dip eiphe, talipkae tana aluk hon bilon min hona dio talendiip. 18:4 Taiphe, Yesus Ekel pukon kukun mina dee hiklip aokna min yuma kalki. Nek , Ea tale i dimona eten ikait pukon kali eedea, ipkaita minaki pukon pimkan talip yoko? eede. 18:5 Taekhe, ikait tana, nua Yesus Nazaret aipki kauma pukon pimkan talup, aediip. Taiphe, Yesus tan, kaka kapua Nea uma, eede. (Hon pumaa Yudas, Yesus pukon kaka dimon dokyek nganoknipki kapu hel mum tep tale pabalinde.) 18:6 Taekhe, Yesus tan Nea uma eekhe, ia mak hinimki dio uno hakpaten dake mangol bali ikbendiip. 18:7 Taiphe, Yesus tan haluk kalin tame eedea, ipa minaki pukon pimkulip yoko? eede. Taekhe, i tana, nua Yesus Nazaret aipki kauma pukon, aediip. 18:8 Taiphe, Yesus tan, Nea ipkait pukona hihi kaka kapua Nea uma eehii puo, ipkaita Ne pukon pimkulip domteka, bokno i pea kolop eip, unim, kali eede. 18:9 Kauma tep heekhe, Allah Weng tan hihi puonedeeki kapa hihi heekode. Allah Weng tana, doo, i pea Hep tan Ne kolop neepkae ia kaka maki hel Ne tana e-kolop eikhe, deno dedenoknediip, kali aede. 18:10 Taekhe, Simon Petrus tan keanam tuplokno kaka Imam daloki heme aonkia maka hiong kukmookia hakande. (Kaka hemonki kapu enila Malkhus.) 18:11 Putaekhe, Yesus tan Petrus pukon kali aedea, hep keanam kapua amil buu pae! Nea do hel do oka Ne Olki tan neendeekia weon mum pukon edo do yoko? aede. 18:12 Taekhe, ebonkae abolki hon Yahudikae tan dip eip talendiipkae kapu tan hona Yesusa nganandiip. 18:13 Taen, nong dap aenonipno, dio Hanas bali wandiip. Hanas ea Kayafas kalwonkia Kayafas ea kol kapu pukona imama daloki heedode. 18:14 Hon Kayafas uma tan Yahudikae pukon kaka makia yumkae pukon denoknedea yep, nekot kalinka eede. 18:15 Simon Petrus hon Yesus hon manonki maki hona Yesusa dio uniphe, ikaloa kumkan malon wandiip. Yesus hon manonki kapua Imam daloki tan ea kal hep aedeeki. Kauma pukon ea Yesus hon mum tep Imam daloki aip hila himindiip. 18:16 Puo, Petrus ea uno hel wan yotboo dimona dum pauma balinde. Taekhe, papu Yesus hon mandeeki, Imam daloki kal hep aedeeki kapua, haluk balbiten, dum uno wanang yotboo betlonku kapu hon weng depo, Petrusa haluk dio ap himi aede. 18:17 Taekhe, wanang yotboo betlonku kapu tan Petrus pukona doo, hep pe hel kaka kapu hon mandeepki maedo? aeduu. Taukhe, Petrus tana, Nea doki, uede. 18:18 Dingme kapua nil dinga. Kauma nek, hemonkae hon Allah ap malionkae hon i tana angol hetmoen ateno balindiip. Taiphe, Petrus hel ikait hon mum tep ateno balinde. 18:19 Putaekhe, Imam daloki kapu tana Yesus kalinka ee hemaa min pukon hon E hon mandiipkae pukon hona ngol moen diitame aede. 18:20 Taekhe, Yesus tan Imam daloki kapu pukona, doo, Nea mangol hil pukona ihop tan mum kalinka eedii. Nea kaka Yahudikae yum dun demon bali tan edo Allah ap bali tan edo i dun demon bali yuma nea deemon do tan kalinka eedii. 18:21 Mina nek, hepa Ne pukon kalin tame neep yoko? Ikait Ne wenga wenghenhiipkae mum kalin tame ee. Ne kalinka eedii mina ia hihi kal heekodiip. Yesus tan kali aede. 18:22 Weng kapu Ea kaldekhe, kaka puma betlonki maki tan Yesusa top dap aede. Taen, kali aedea, Hepa Imam daloki pukon kali aepa pu yoko? aede. 18:23 Taekhe, Yesus tan kaka kapu pukona, Nea tala kalde domteka, tala balia pema kali nee. Puo, Nea pen pukon kalde domteka, mina nek Nea net paep neep yoko? aede. 18:24 Putaekhe, Hanas tana Yesusa nong dap aon yanop dun Imam daloki Kayafas bali paede. 18:25 Putamiphe, Petrus ea angol bali mum pabalino a tenekhe, kaka balinipkae kapu tan e pukona, hep pe hel E mandeepki yoko? aediip. Taiphe ea deen puonedea, nea doki, eede. 18:26 Taekhe, Imam daloki hemonki maki ea Petrus tan hiong haka aedeeki kapu ap bung makiki tana, doo, hep ema hukaa a midonki yong til bali Yesus hon hepa balinheep. Taephe, nea atme heehiiki kapua pe yoko? aede. 18:27 Taekhe, Petrusa haluk deeyoknekhea, puma tan nal ayama weng kalinde. 18:28 Taekhe, Yesusa haluk Kayafas bali tan dio Gubernur Roma tutum bomon aip daloki bali dio wandiip. Puo, dingme kapua witil labun mum balinde. Ia Paskah enon dinga heekhe nua dangdong heoknupo nekot, Gubernur Roma tutum bomon aip daloki kapua ia dio demo dangdong do tan upo enemno tamdiip. Kauma pukon aip kapua e-himindiip. 18:29 Taiphe, Pilatus ea dum tiben, ikait hon dakanonekno, kali eedea, ipa mina min pukon hemo kaka kapea dime aehiip yoko? eede. 18:30 Taekhe, i tan e pukon kali aediipa, hepo, Ea tala hemon doki domteka, nua hep bali e-dio tale kolop heuphe, aediip. 18:31 Putaiphe, Pilatus tan ikait pukon haluk kali eedea, kanek Ea ip hel dun buku Taurat bali ben mum kupa ao, tala hep aani, kali eede. Taekhe, kaka Yahudikae kapu tana, nua kaka alon pukona e-yepo nedo, kali aediip. 18:32 Kapua Yesus Ekel tan wenga putaen deno mina heon pukon puonedeeki kapua hihi heon pukon putaakode. Kauma nek, Pilatus bali dio wa aediip. 18:33 Pilatus ea tutum bomon aip daloki bali haluk himino Yesusa weng dip aenonekno, E pukon kalin tame aede. E tana, Yahudi donkae i raja kapa Hep pe yoko? aede. 18:34 Taekhe, Yesus tana, wenga kapua hep hel diplop til bali tan mum kaldep edo kaka dokae tan Ne pukona kali heehiip yoko? aede. 18:35 Taekhe, Pilatus tana, doo, Hep pinonga nea kaka Yahudiki yoko? Kakaa Hephelkae tan hon Imam abolkae tan hona Hepa dio ne bali tale kapea Hepa mina min heekodeephe yoko? aede. 18:36 Putaekhe, Yesus tan Pilatus pukona, doo, Ne hibil heon balia mangol hil pea doki. Nea pen pukon hibil heekodii domteka, Yahudikae tan ngananhiip pukon hemo Ne heme neonkae hona bilehiiphe. Puo, Ne raja hibil heon balia kukmut baliki. Yesus tan Pilatus pukon kali aede. 18:37 Taekhe, Pilatus tan Yesus pukon haluk kali aedea, pen pukon Hepa raja! aede. Putaekhe, Yesus tana, doo, pen pukon puoneep Nea raja uma. Kauma pukon Nea mangol hil bali kape tan paep neukhe, pen pukon min kalinka eon pukona talendii. Taikhe, kaka yum pen pukon min bali tan tibonkae ia Ne wenga wenghenka hemip. Yesus tan Pilatus pukon kali aede. 18:38 Taekhe, Pilatus tan Yesus pukona, pen pukon min kapa mina min yoko? aede. Taen, Pilatusa weng depe kotena ea haluk tibe dum uno kaka Yahudikae hon dakan kali eedea, nea E bali tana tala min maki hel e-depeeki. 18:39 Puo, ipkait hemehiip tep Paskah dingme kape ne tana kol yuma kaka nganwonki maki ipkait pukon kolop eediiki. Ipkait pinong yep ne tana ip Yahudi donkae rajaki kape kolop eokne yoko? eede. 18:40 Taekhe, ia ngak pano, E pua do! Barabas mum nu pukon kolop ae, puonekot weng yum tan kali aediip. Barabas ea pemerintah Roma pukon apom heen dumnedeeki.

Yohanes 19

19:1 Putaiphe, Pilatus tan Yesusa nong petleng tan nelme aon pukon dip eede. 19:2 Taekhe, ebonkae tan bangnong lik dun lupaten abol bali dak bup aenonipno, men ding dingki hel dun ngul buu paep aediip. 19:3 Putamonipno, Ea dun hin kulo, kaka Yahudi donkae raja, yep mumo, neno E kamo balia nelme aediip. 19:4 Putamiphe, Pilatus ea haluk dum tiben, Yahudikae pukon kali eedea, kop kulni, ip kal heon pukona Ea tala min maki hel nea E bali tana e-depenhiiki. Kauma pukon Ea dum pema dio tale eokne, eede. 19:5 Taekhe, Yesusa abol dak buon min liki hon men ding dingki ngul buu paep aehiip yanop dum tibekhe, Pilatus tan Yahudikae pukon kali eedea, kaka kapua kopka aani, eede. 19:6 Taekhe, Imam abolkae hon Allah ap malionkae tan hona atme aenonipno, ia ngak pano weng dalo tan puonediipa, an a bali paon mum! An a bali paon mum! nediip. Puo, Pilatus tan kali eedea, nea kaka kape balia tala min maki hel e-atmenhiiki. Kauma pukon ip tan mum anonipno, a bali paani, eede. 19:7 Taekhe, kaka Yahudikae kapu tan e pukon kali aediipa, Ekel tan mum Nea Allah Miikio nenede. Nua nukel lelamon mina la balinheekae. Kauma pukon nukel lelamon min kapu bena do hel do Ea alon mum, puonediip. 19:8 Taiphe, Pilatus ea weng kapu wenghen podakanonekno, 19:9 haluk ea wan tutum bomon aipa kapu himin Yesus pukon kali aedea, Hepa kopma tan tibendiipki yoko? aede. Puo, Yesus tana Pilatus pukon e-kali aede. 19:10 Taekhe, Pilatus tan Yesus pukon kali aedea, ne tan doonikhea, kolop heon pukon edo pa alni puonikhe, hen a bali paep heon pukona nea yep putaonki. Nek, Hepa e-kal heekoheep yoko? aede. 19:11 Taekhe, Yesus tan Pilatus pukon kali aedea, hepo, ngangmel kapua hipla tan e-depenheepki domteka, hepa Ne pukona e-dangol hep neeni tepki. Kauma nek, Ne pukon e tan ngul koten dio hep bali kolop heeheeki kapu e tala mina dito daloki, Yesus tan Pilatus pukon kali aede. 19:12 Taekhe, puma tan mum Pilatus ea Yesus kolop aon pukon pimkade. Puo, kaka Yahudikae tan ngak paano puonediipa, hep tan Ea kolop aephe, yep balinokna domteka, hepa Kaisar lakona doki nek, uma. Minaki ekel pinonga tan mum nea raja nonki domteka, ea Kaisar hon hihi apomki hee hemaa, kali aediip. 19:13 Taiphe, Pilatus ea weng kapu kalheena, Yesusa dio dum tibe aen, Pilatus ea tutum bomon pukon hipnon min bali hipnede. Pu bali pua enila Wol Tumki. (Kapu pukon Aramaik weng tana Gabata puonediip.) 19:14 Dingme kapua Paskah pukon ngol moon dingme atona hiongki heekode. Taekhe, Pilatus tan kaka Yahudikae pukon kali eedea, ip raja ema nekot kolop eede. 19:15 Puo, Yahudikae tan ngak paano, dio uno alni! Dio uno alni! Wan a bali paen alni! nediip. Taiphe, Pilatus tan ikait pukon puonedea, ip raja ne tan an a bali paokne yoko? eede. Puo, Imam abolkae tana, nua raja dokia dokae. Nua raja maki muma Kaisar, puonediip. 19:16a Putamho, Pilatus tan ikait pukon Yesusa kolop eede. 19:16b Taekhe, ebonkae tan Yesusa depen dio wandiip. 19:17 Taiphe, Yesusa Ekel a dun dangol moenonekno, tibe dum pom enila Abol Kulol pom wande. (Pom kapua Aramaik weng tana Golgota puonediip.) 19:18 Taekhe, ikait tana Ea puma tan anonipno, a bali paediip. Taenonipno, kaka lao hel yen puma mum kamaa Yesus wakla yingila kamaa kukmo yingila heen, Yesusa til bali yen paediip. 19:19 Taiphe, Pilatus tan Yesus a balia YESUS NAZARET AIPKI YAHUDI DONKAE RAJA nekot keeka boo paede. 19:20 Yesus an paediip bali kapua aip kako pema weng boo paediipkia Aramaik weng hon Latin weng hon Yunani weng tan hona boo paede. Kauma pukon i Yahudikae diopa boon min kapua atmen kalin kulo kal heekodiip. 19:21 Taiphe, Imam abolkai hon i Yahudikae tan hona Pilatus pukon, hep tana YAHUDI DONKAE RAJA nekot boo paona do. Puo, EKEL PINONGA MUM NEA YAHUDI DONKAE RAJA nekot boo pae, kali aediip. 19:22 Taiphe, Pilatus tan mina min nea bookohii mina hihi kauma mum, kali eede. 19:23 Putaen, ebonkae tan Yesusa an a bali paenonipno, E menopkal don pukona lehongyen pahik laplao heekodiip. Taen i ebonkae pahik maki dundiip puo, e men tilaki muma e-dun lehongyediip. Men kapua himitki wiion doki wanang menopkal tep mum heonki. 19:24 Kauma pukon ia kamaa tan kamaa pukon kali aenonipno, nupa hakleen mihol yuk yuk heona kotoknup. Puo, tum kan dun deen minaki don pukona kal heoknup, neno weng dependiip. Putamdiip min kapua Allah Buku bali hihi heon pukon keek bookodea kaema: Ikait tana Ne menopkal lehongyediip hon men tilaki pukona tum kan oleton bilediip. Kauma tep ebonkae tana putamdiip. 19:25 Putamiphe, Yesus a dimona E oku hon oku nengkua hon Klopas aboku enila Maria hon Maria Magdalena hona elpondiip. 19:26 Putaiphe, Yesus tan E oku hon E hon mandeeki dit paep ae hemaaki kapu hona atme eenonekno, E tan oku pukon kali uedea, Nano, kup tenaa puma, uede. 19:27 Taenonekno, E hon mandeeki kapu pukon hel kali aedea, hep okua puma, aede. Taekhe, E hon mandeeki kapu tana dingme kauma tan mum dio ekel ap tila paep uen malip uede. 19:28 Taen, Yesus Ea kal yum mina hihi heekode. Kauma nek, Allah Buku puonede wenga hihi heon pukon Yesus tan Nea oka denee, nede. 19:29 Taekhe, pua ok anggur atulki ok mila balinhekhe, i tana men dun ok atul kapu bali tabien a enila hisop pil bali paenonipno, dio ngin Yesus baon bali paep aediip. 19:30 Taiphe, Yesus tan ok atul kapua dun ween puonedea, hihi hea, nede. Taen, Yesus Ea kum pak buno denekhe, E baeea kolop aen wande. 19:31 Dingme kapua Paskah pukon ngol moon dingme hon dameka Sabat dingme kapua dito dalo dingme. Kauma pukon kaka yen a bali paonkaea a bali pa mum balinon hela do nediip. Kauma nek, Sabat dingme kapua kaka Yahudikae Pilatus bali kaka yen a bali paonkae kulol hak paten dun hila dokyon pukon talen nop aediip. 19:32 Taiphe, ebonkae tana talen kaka hina Yesus hon andiipki yangwala hak paten kaka laoki kapu hel yangwal hak patkodiip. 19:33 Ia Yesus paehiip dimona talen atmendiip puo, Ea hihi denheek atmokno E kulola e-hak patkodiip. 19:34 Puo, ebonkae kapua kaka maki tan mum Yesusa ngil balia bitim hiten haklekhe, yapi hon ok hona hapetnek tale wande. 19:35 Taakodeekhe, ngol min kapua atmendeeki tan mum puonedea, doo, kapea pen pukon min ea hihi kal heekode. Pen pukon min kapua kali eedeekhe, ipkait hel kal heen lipmon pukon atmen keek bookode. 19:36 Ngol kapua Allah Buku tan puonedea, E kulola maki hel e-pakooknede, puonedeeki kauma hihi heon pukon putaakode. 19:37 Hon haluka Allah Buku tan puonedea, i tana ngil bitim hiten hakandeeki kauma kopka aoknediip, puonedeekhea, putaakodiip. 19:38 Putaiphe, Arimatea aipki enila Yusuf talen Yesus kalhil pukon Pilatus nop aede. Yusuf ea Yesus hon mandeeki puo, ea kaka Yahudikae pukon ponde. Kauma pukon ea mamdomo Yesusa heme aedee. Kaka kapu tan Pilatusa yepo nekhe, ea tale Yesus kalhila dun dio wande. 19:39 Taekhe, Nikodemus kabol hina labun yalum Yesus bali talendeeki kauma tana ok nenong bomkia enila mur hon gaharu hon yalum buukodiipki nenga deng maki topa petnen (kukuna tiga puluh empat kiloki) dio Yusuf hon wande. 19:40 Taekhe, ikalo tan Yesus kalhila dun Yahudikae heme hemip tep men bam yepki tan palpap aenonipno, ok nenong bomki kapu hon heen paep aediip. 19:41 Yesus an paediip bali kapua yong tungul hon yong til kapua tum yota kaka e-paonkia maki hel pabalinde. 19:42 Dingme kapua i Yahudikae Paskah ngol moon dingme hon tum Yot kapu hel kama do hibil ema. Kauma pukon Yesus kalhila dokno wan tum yot kapu paediip.

Yohanes 20

20:1 Dingme hinkia mimdop bamni do kauma tan Maria Magdalena ua buk boo uno atmendua, tum yot mipyonki kapua enom tan dakyu heleekode. 20:2 Taen, ua melpakan Simon Petrus hon Yesus mangop dit paep ae hemaaki bali hon uno ikalo pukon kali eedua, ipo, Tuhan kalhila buk bali kaka talen dun dio unip puo, kopma dio wan paipa nua lulom, eeduu. 20:3 Taukhe, Petrus hon Yesus hon mandeeki maki kapu hona tibe buk boo wandiip. 20:4 Ikalono melpakan wandiip puo, Petrus hina do puo, doki kauma hin buk boo wande. 20:5 Putaen, ea hikoen kopkan buk tilpa wandea men palpap aehiipki kapua mangol bali dake boknek dedenheek atmende puo, ea buk tilpa e-himinde. 20:6 Taekhe, Simon Petrus hel ea malon wan buk tilpa himinde. Taenonekno, men palpap aehiipki 20:7 hon Yesus abol bali men lupap aehiipki kapu hel balinheek atmende. Men kapua dio wan diki heleen paede puo, men kalhil lupap aonkia yuk balinde. 20:8 Taekhe, Yesus hon mandeeki e hin buk boo talendeeki kapua malon buk tilpa himinde. Ea himin atmenoneknoa kal heen lipmede. 20:9 (Dingme kapua Allah Buku tan Yesus Ea do hel do kakadenonkae bali tan tiboknede puonedeeki kapua ia pinong daklo e-kal heekodiip.) 20:10 Taen ikalo Yesus hon mandiipkae lao kapua haluk aip wandiip. 20:11 Puo, Maria ua buk dimon kapu eten amo balinduu. Taenonukno, ua amoo tan mum hikoen buk tilpa kopkan wandua 20:12 malaikat laoa menopkal woki ngul buukohiipkae Yesus paehiip balia kamaa abol bali hipnede hon kamaa tel bali hipnede. 20:13 Taukhe, malaikat lao kapu tan u pukon, wanangku kapea, mina min pukon kupa amep yoko? uediip. Taiphe, Maria tan ikalo pukon kali eedua, doo, ne Tuhana kaka tan dun dio kopma mapa paehiip nea lulom, eedu. 20:14 Taen, ua balbiten kopkan makla wandua Yesusa puma etkoheek, atmenduu. Ea pen pukon Yesus mum etkode puo, ua e-kal hep aeduu. 20:15 Taukhe, Yesus tan u pukon kali uedea, kupo, mina min pukon amep edo kupa minaki pukon pimkulep yoko? uede. Taekhea, u pinonga kaka kapea ea yong kaema malionki pinonga dokyen kali aedua, tuano, hep tan Ea dunheep domteka, dio wan paep balia kukup neoknep. Taephe, nea uno dokne, aeduu. 20:16 Taukhe, Yesus tan u pukon enil bena kali uedea, Maria, uede. Taekhe, ua balbiten Aramaik weng tan kali aedua, Rabuni, aeduu. (Weng balbitona Rabuni kapua guruo non.) 20:17 Taukhe, Yesus tan haluk kali uedea, kupo, Nea Ne Olki balia kabol unido, kauma pukon e-depe neoknep. Puo, kupa Ne ningbelki bali uno kali eoknepa kaema, petamon Nea Ne Olki hon ip Olki hon Ne Allah hon ip Allah hon bali unokne, puonaa, nekot wan kali eoknep, uede. 20:18 Taekhe, Maria Magdalena ua E hon manonkae bali uno kali eedua, nea Tuhan hihi atmikhe, weng kapea Ekel tan kali paa, ikait pukon kali eeduu. 20:19 Taukhe, hinki dingme olbe labunekhea, Yesus hon mandiipkae ia dun maki bali deen, Yahudikae pukon pono yot ngo deen balindii. Taiphe, Yesusa i kakoa uma tale eten kali eedea, ipkaita dakan yep balinoknip pukona dito yep mumo, eede. 20:20 Taen, E etul hon E ngil hakanhiipki hona kukup eekhe, E hon mandiipkae ia Tuhan atme aenonipno, dito pinong yep dakadiip. 20:21 Taiphe, Yesus tan haluk kali eedea, ipkaita dakan yep balinoknip pukona dito yep mumo. Ne Olki tan Ne pukon dun paep neede tep petamon Ne tan ipkait pukon hel dun paep eoknehii, kali eede. 20:22 Taen, E tan ikait bali pungye dipeen kali eedea, Allah Baeea pema nek, depni. 20:23 Ipkait tana i dokae tala mina hihi ok dokop eoknediip domteka, hihi ok dokop eoknede. Puo, ipkait tana kaka dokae tala mina e-okdokop eoknediip domteka, ia dangdong tala mum balinoknediip. Yesus tan E hon mandiipkae pukon kali eede. 20:24 Yesus hon mandiipkae hiongki enila Tomas (e enil laokia Didimus) ea Yesus talende dingme kapua i hona e-balinde. 20:25 Kauma pukon Yesus hon mandiipkae i tapaa tana doo, nua Tuhana hihi atmenho, aediip. Puo, Tomas tan ikait pukon kali eedea, doo, nea E etul paku beenga nekel etul nguma tan yot kapua ngul buoknehii. Taena, nekel etula tan mum E ngil haklon yot kapa ngul buuni do tana nea pen pukon e-pinong daklokne, puonede. 20:26 Takoheek, dingme pahiknen heekhea, Yesus hon mandiipkae yum hon Tomas hon maki dun deen Yesus talende apa kapu mum haluk balindiip. Taen, yot yuma ngoo deen balindiip puo, Yesus Ea enom tan i ngung til bali eten kali eedea, ipkaita dakan yep balinoknip pukona dito yep mumo, eede. 20:27 Taen, Yesus tan Tomas pukon kali aedea, hepo, Ne etula atmep nek, hep etul nguma pema paen, hep etul hel balwen Ne ngil haklon yota hel ngul buu tame, aede. Putaenonepno, hepa mahon lulom neonepno, e-lipme neona kote. Yesus tan Tomas pukon kali aede. 20:28 Taekhe, Tomas tan Yesus pukona neko, Ne Tuhan hon Ne Allaho, aede. 20:29 Taekhe, Yesus tan Tomas pukon kali aedea, hepa Ne atme neen mum lipme neep puo, i dokaea Ne atme neeni do tan lipme nee hemipkae pukona dito yepo, nede. 20:30 Pen pukon Yesus kit hemon mina E hon mandiipkae ikel hia tan kop kuliphe, diop tan hemede puo, buku kape balia e-bookode. 20:31 Hihi dun bookodeekia kauma tan mum Yesus pukon Ea Mesias Allah Miikio nekot, kal heen lipme aoknediip. Taiphe, ip hemoip min kapu tana E enila ben ipa yep balinon min ditokia depoknediip.

Yohanes 21

21:1 Taakohonekno, Yesus Ekel kalhila E hon mandiipkae pukona ok hit enila Tiberias bali tan haluk kukup eede. Kapua kaema tep: 21:2 Ok hit dimon kapua Simon Petrus hon Tomas (enil laokia Didimus) hon Galilea bakon Kana aipki enila Natanael hon Zebedeus tena kaka lao hon E mandipkae puo, dokae lao hona balindiip. 21:3 Taenonipno, Simon Petrus tan i tapaa pukon kali eedea, ipo, nea ikan nganan unokne, eede. Taekhe, ikait tana, kanek nu hel hep hon nup yum unoknup, aediip. Taiphe, i yumno uno ok manon min bali ngin wandiip puo, labun kapua ikaita ikan maki mum hel e-nganandiip. 21:4 Taiphe, daen aton moekhe, Yesusa tale ok hit tungul pa etkode. Puo, E hon mandiipkae kapu tana Yesus pukon, Ea uma nekot, e-kal hep aediip. 21:5 Taiphe, Yesus tan ikait pukon weng dip een kali eedea, lakon laoo, ipkaita ikana ma nganip yoko? eede. Taekhe, i tana nua dito doa, aediip. 21:6 Taiphe, Yesus tan ikait pukon, kanek ipa ikan nganan don mena bihaa dun ok manon min kukmo yingila dokyenonipno, ipa depoknip, kali eede. Taekhe, bihaa dokyen manhiip ikana dito diop himiniphe, ia e-depen dio ngini tep hep eede. 21:7 Taekhe, Yesus hon mandeeki maki ea Yesus tan dit paep ae hemaaki kapu tan Petrus pukona, E pua Tuhana puma, aede. Taekhe, Petrus ea Tuhana puma balinaa wenghenonekno, ea men ngul buon do tan balinheeki, kauma pukon men dun ngul buen ok hit bali dake wande. 21:8 Taekhe, E hon mandiipkae i tangmala puma tan koten okdong ngin unona neng laplao mum kam do bali. Kauma pukon ikan tan walnganhe mena kapu hel balan dio ngin okdong bali paediip. 21:9 Taenonipno, ia atmendiipa ulapua angol maki tenekhe, a ding balia ikan hon roti hon balinde. 21:10 Taekhe, Yesus tan ikait pukona, ikan petamon nganipkia mina tep ma pema dio talni, kali eede. 21:11 Taekhe, Simon Petrus tan ngin ok manon min himin ikan nganan don mena kapua balan dio ok dong nginde. Ikan dalboki tan mum walngande kapua diop 153 (seratus lima puluh tiga ekor) puo, ikan nganan don mena kapu hel e-kakande. 21:12 Taekhe, ikait pukon Yesus tan kali eedea, talen eni, eede. Taekhe, E hon mandiipkae kapu tana kaka kapea Tuhan Yesus muma emau nekot, kal heekodiip. Kauma pukon ia maki tan hel haptnek tiben Hepa minaki yoko? e-kali aediip. 21:13 Putaiphe, Yesusa i bali talen roti kapu dun ikait eena, ikan kapu hel putap eede. 21:14 Ea deno tibena E hon mandiipkae pukona kauma tep hemo Yesus kalhila tok wiikia kukup eede. 21:15 Taenonipno, Yesus tan Simon Petrus pukon kali aedea, Simon, Yohanes taakio, hepa ikait pe tepa do, Ne pukona pen Taekhe, Petrus tan Yesus pukon Tuhano, pen pukon Hepa Taekhe, Yesus tan Petrus pukon, kaneka Ne domba wakop ee, aede. 21:16 Taen, haluk e pukon mum tok laoki hel kali aedea, yoko? aede. Taekhe, Petrus tan Yesus pukon kali aedea, neko, Ne Putaekhe, Yesus tan Petrus pukona, hepa Ne domba malip ee, aede. 21:17 Taekhe, Yesus tan tok wiiki hel kali aedea, Simon, hemeepki yoko? aehee, kauma pukon Petrusa diplop tete aede. Putaenonekno, Petrus tan Yesus pukona, Tuhan, Hepa yum mina hemeeki, kai aede. Taekhea, Yesus tana Ne domba wakop ee. 21:18 Nea hep pukon pen pukon kali heokne, hepa kabee balindeep dingmea menopkala dun ngul buen mina bali manaanoa mandeepki. Puo, hepa litopno talanomep balia hep etul balwephe, kaka doki tan hep menopkal dun ngul buu paep heen hep e-pinong daklomep bali dio wa heoknede. Yesus tan Petrus pukon, kali aede. 21:19 Weng kapua damila Petrus ea mina heen deno Allah pukon kit hep aoknede, kauma pukon kali aede. Taen, haluk Petrus pukona, Ne mum malip neo mane, aede. 21:20 Taekhe, Petrusa balbiten kopkan uno atmendea Yesus (Kaka kapu tana ia dun deen enediip dingmea Yesus dimona hipno puonedea, Tuhano, minaki tan Hepa ngul koten kukuu dokyoknede yoko? aedeeki.) 21:21 Putaekhe, Petrusa Yesus hon mandeeki kapu atme aenonekno, Yesus pukon kali aedea, Tuhano, kaka kape pukona mina hep aon yoko? aede. 21:22 Taekhe, Yesus tan kali aedea, doo, ea balindeek Ne haluk talon dingme tan mum domteka, yep, puo kapea hep hemona do. Hepa do hel do Ne hon mum mane. Yesus tan Petrus pukon kali aede. 21:23 Putaekhe, weng kapua dio e mabin yum bali unekha, i pinonga doo, Yesus hon mandeeki kapea e-denoknede maedo pinong dakadiip, Puo, Yesus tan ea denon do tan balinoknede, e-puonede. Yesus tana ea balindeek Ne haluk talon dingme tan mum domteka, yep puo, kapea hep hemona do, kauma mum Yesus tan puonede. 21:24 Yesus hon mandeeki kauma tan weng kape yuma atmen kal heen, buku kapea keek bookode. Kalinka eede min kapua pen pukon nupa kal heekodo. 21:25 Ngol min doki hel diop Yesus tan hemede. Puo, ne pinonga kapu yuma keek boon domteka, mangol hil yuma boon min kapu tana walngan deekhe. Yohanes, tan buku kapea bookode.

Kisah Para Rasul 1

1:1 Ne tan Teofilus hep pukona keek boe. Yesus hin hemede min yum hel Yesus kalinka eede min yum hel 1:2 Yesus abi dingla ngin wande ngota hel nea buku hinki bali keek bookodii. Yesus abi dingla unido dingme, E tana makae lipip een rasulkae pelep eedonekno, Allah Baee bena kalinka eede. 1:3 Yesus anhiiphea, Ea tibenonekno, E hon mandiipkae pukon Ekel kalhil okyanopkia kukup eede. Empat puluh dingme edo deng maki topa hiinen pukon Yesusa tok diop E kalhila kukme eonekno, Allah raja hibil heen balinon min ikait pukona kalinka eede. 1:4 Taakoho, dingme makia ia dun deen weiphe, Yesus tana, ipa Yerusalem aip dumla e-unoknehiip. Ne Olki Allah tana heoknehee min pukon ipa mehoknehiip. Ne tan hel uhina hihi kali eedii. 1:5 Kapua Yohanes tana ok tan mum ok bume eede puo, balinheekhea Allah tan ipkaita E Baee Roh Kudus dangdong doki ben ok bup eoknehee, eede. 1:6 Putaakoheekhe, ikaita haluk dun deenonipno, Yesus pukon kalin tame aediipa, Tuhano, petamon Hep tana Israelkae pukon hibil Raja heen balinon pukon haluk dalo hep eokneheep yoko? aediip. 1:7 Taiphe, Yesus tana, doo, mina dingme balindeek heoknede mina ipkait kal heon pukona mangopa do, kapua Ne Olki tan ngol moen putaoknede. 1:8 Puo balinheekhea, Allah Baee ip diplop til himinekhe, Allah tana ngangmel hep eoknehee. Taekhe, ipkaita Yerusalem aipkae hon Yudea bakonkae hon Samaria bakonkae hon bakon bakon tungul balinonkae yum pukon hona Ne hemona wan kalinka eoknediip, eede. 1:9 Taenonekno, Yesusa abi dingla ngin unaano tibek, kopkuliphe mum ngin uneho ibin tan ngiek, dedende. 1:10 Taekhe, i tana abi bali kopkuliphe, kaka lao men dito woknonki ngul buonkae i bali dakendiip. 1:11 Taenonipno, i tana kali eediipa, ip kaka Galilea bakonkae, mina pukon abi bali kopkahiip yoko? Yesusa abi dingla bali ngin unaa tep haluk mum tep dakee taloknehee nek, kali eediip. 1:12 Taiphe, Yesus hon mandiipkaea ia pom enila Zaitun koten, Yerusalem aip wandiip. (Pom Zaitun koten, Yerusalem aip unona kam do bali, satu kilometer mum, hari Sabat dingme hel wol yep manon puonediip. 1:13 Yerusalem aip talenonipno, ia ap dam hiplaki balinon bali ngin himindiip. Ikait kapu enila Petrus hon Yohanes hon Yakobus hon Andreas hon Pilipus hon Tomas hon Bartolomeus hon Matius hon Alfeus miiki enila Yakobus hon Simon Zelotki hon Yakobus miiki enila Yudas hona pabalindiip. 1:14 Taenonipnoa, dingme yum ikait hon Maria Yesus oku hon wanang dokae hon Yesus ningbelki hona dun demo pinong maki mum heen, Allah kalinka aediip. 1:15 Putamhiiphe, dingme makia Yesus heme aonkae yuma deng laplao topa hiongnen ngaama, seratus duapuluh kaka hon dun deiphea, Petrus tan kali eede. 1:16 E tana, ningbelo, Yudas Iskariot ea Yesus nong dap aemno tamipkae e tana wan kukup eede. Pumon Allah Baee tana Yudas Iskariot tala heekode kapu pukona Daud kali aekhe, Allah Buku bali keek bookode. Nek, kapua Allah tan E wenga putaakode. 1:17 Yesus tan Yudas Iskariot lipip aedeekhea nu hon hemede. 1:18 Putamdoa, Yudas tan Yesus nganemnokae pukon E balinon bali kukup eokne, kali eek, hiwol aiphe, yong hiikode. Taenonekno, Yudasa tala heen, kot doknekhe ande. Taekhe, e kumdula bikoekhea, ola dum dakande. 1:19 Putaekhe, Yerusalem aipkae yuma Yudas denona wenghendiip. Taenonipno, yong kapu pukon enila Hakal-Dama petkodiip. Hakal-Dama weng balbitona Mangol Yapi enila petkodiip. 1:20 Allah Buku bali tana, Doo, kaka kapua ekel apa kolop aani! Hon ap eki kapua kaka dokae balinon hela dito doo nede. Allah Buku bali tan hel puonedea, Doo, kaka kapu hemede mina kaka doki tan dun hemoknede, puonede. 1:21 Kauma pukon Yudas kotkodeeki haluk buen hemon pukona kaka okyanopki ea nu hon dingme yum Yesus hon mandeeki maki lipyoknup. 1:22 Kaka kapua Yohanes tan ok bume eede dingmea atmendeeki hon Yesus kit hemaa min yum hela kopkadeeki hon Yesus abi dingla nginunekhe, atmendeeeki hon muma nup tana lipmoknup. Tauphe, kaka kapu tana Yesus tibende ngota nup hon heen, kalinka eoknede. Petrus tan kali eede. 1:23 Taekhe, dun deekohiipkae tana kaka lao pukon pinong daklo lipmediip. Ikalo lao kapua kama enila Yusuf edo Barsabas edo Yustus pelep aediipki hon kama enila Matias. 1:24 Taenonipno, i tan Allah kali aediipa, Tuhano, Hepa kaka yum pinong daklon til bali mina Hepa kalki. Hep tana maki lipip aeheepki makia kukup ee. 1:25 Kukup eomepki kapu tana Yudas rasul hemon kotkodeekia haluka hemoknehee. Kauma pukon Yudas ea ekel bali wande nekot, Allah kali aediip. 1:26 Putaenonipno, i tana kaka lao kapu enila tum bali boen, okmil buu paen dun yang yongyiphe, tum makia hin dakende. Tum kapu bali enila Matias bookohiipki dakende. Taekhe, ia Matias lipip aiphe, ea rasul hiongki haluka buukode.

Kisah Para Rasul 2

2:1 Putakoheekhe, Pentakosta dingme heekhea, Yesus heme aediipkae yum dun deekodiip. 2:2 Taiphe, abi dingla tan aplum kitki dinon alwem tep heen, dake ap dun deekohiipki bali yuma deekode. 2:3 Putaena, akikinon tep heen, kaka aplong tep mina lehongyen, wan kaka yuk yuk bali mitekhe, ia atmendiip. 2:4 Allah Baee Roh Kudus tana ikait til bali himin ngong panekhe, ia bakon kukmut kukmut weng pakadiip. 2:5 Dingme kapua kaka Yahudi donkae diop Allah heme aemno pesta Pentakosta pukon ikel bakona koten, Yerusalem aip dun deen balindiip. 2:6 Taen, alwem kapu ia wenghenonipno dun deiphea, ikait Yesus heme aonkae tana bakon kukmut kukmut ikel wenga tep mum heenonipno weng pakliphe, ikel wenga tep mum kal heen, bamonediip. 2:7 Taenonipno, i tana, doo, weng paklipkae i yuma Galilea bakonkae mum. 2:8 Kanek, mina heenonipno nup hel bakon weng tep mum heen, pakliphe nupa kal heup yoko? 2:9 Nupa bakon kukmutkae. Makaea Partia bakonkae, makaea Media bakonkae, makaea Elam bakonkae, makaea Mesopotamia bakonkae, makaea Yudea bakonkae, makaea Kapadokia bakonkae, makaea Pontus bakonkae, makaea Asia bakonkae, 2:10 makaea Frigia bakonkae, makaea Pamfilia bakonkae, makaea Mesir bakonkae, makaea Libia bakonkae, makaea Kirene bakonkae, makae ia Roma aip koten talenhiipkae. Makea ia Yahudi donkae, makae ia Yahudi don dokae puo Allah heme aonkae. 2:11 Makaea Kreta bakonkae, makaea Arab bakonkae puo, nup yum tana nup hel weng bena Allah kit hemede mina wenghupma nenonipno, weng dependiip. 2:12 Taen, ia mahon dito podakan weng dependiipa, doo, mina tep hea min yoko? nenediip. 2:13 Taiphe, dokae tana, ia ok anggur ngangmelki diop weenonipno, putamhiip maedo nekot, tuna eediip. 2:14 Putamiphe, Petrus tana i kumnenkae hon tiben weng dalo tan kali eedea, ip Yudea bakonkae hon ip Yerusalem aip pekae hona wenghen kulni! Ne tan mina hea pukon kukup eokne. 2:15 Ikait pea ok anggur diop e-eneho pinong uap heekohiip. Petamona jam sembilan witil labun mum, ipkaita tutum e-pinong dakahiipkae. 2:16 Puo, mina hea pukona kaema: uhin Allah Weng kalinka eedeeki enila Nabi Yoel tan puonedea: 2:17 Allah tana puonaa tungul dingme Ne tana kaema hemoknedii. Nekel Baee pukon une, aikhe, dakenonekno, kaka wanang tena yum bali himinekhe, ip mulpelki tana Allah Weng kalinka eoknediip. Taiphe, kaka kabeekaea isni do tan enipki tep paoknehiip. Taiphe, kaka taumkae tana iho enipki paoknehiip. 2:18 Nekel heme neonkae kaka hon wanang hon yum bali Nekel Baee pukon une, aik dake himinekhea, i tan Allah Wenga kalinka eoknehiip. 2:19 Nek, abi bali kit dalo mina hemoknehii. Taen, mangol hil bali hel Ne tan podaklon mina hemoknehii. Taikhe, yapi hon angol hon tabung hona hemek atmoknehiip. 2:20 Atona mimdop heoknaa hon ukol hela yapi heoknaa. Putaekhe, Tuhan talon dingme kitkia hapetnek heoknehee. 2:21 Taekhe, minaki tan Tuhan Allah pukon, Tuhano, yep hep nee, kali neekhea, Nea yep hep aoknehii. Allah tan Nabi Yoel pukon kali aekhe, keek bookode. 2:22 Nek, ip kaka Israelkaeo, ne wenga wenghen kulni. Yesus Nazaret aipkia kit dalo min hon podakan bamoonon min hon kukup eon min hona heemede. Kapua Allah tan Ea ngangmel hep aek, ipkait bali hemekhe, atmen kal heon pukona kukup eede. 2:23 Taekhe, ip tana nganan a bali Allah hemon dokae tana bing moen, andiip. Puo, kapu pukon Allah Ea uhin kal heen pinong dakadeekhea, putaakodiip. 2:24 Taiphe, Allah tan Ea deno diplop yolnehee bali koten, tibeo aekhe, tibende. Nek, denon min tana Ea e-nong dap aani tep heekode. 2:25 Uhina Daud tan ponedea, Tuhana ne hibila ema nek, nea kopka hemee. Nek, Allah Ea ne etul kukmo balia balinekhe, nea e-pinong bil noknehii. 2:26 Kauma pukon ne diplop tila dit paen, pinong yep mum daklee. Nea kalhilki puo, balinheekhea, Allah tan yep hep neoknehee pukon nea kal heekohii. 2:27 Allah Hep tana nekel baeea dendiipkae baee balia e-kolop neokneheep. Nea Hep heme heonki, ne kalhila bakoton pukona e-neko nokneheep. 2:28 Allah Hep pukon wola tutum mano, yep balinon pukona yep mum dake hemee. Daud tan keek bookode. 2:29 Nek, lakon lao, ipkaita pen pukon kali eokne. Pumon nup umdopki enila Daud ea denekhe, kalhila tum yot bali paediip. Putaakodiiphe, kamdik hela ipa Daud paediip tum yot bali wan atmoknip. 2:30 Puo, Daud ea Allah Weng kalinka eedeeki pukon Allah tana kali aedea, balindeeka hep tena tana hep hel tep raja heoknede. Taekhe, Daud ea balindeek Allah tan heoknede mina kal heekode. 2:31 Taenonekno, Daud tana balindeek taloknedeeki enila Kristus Ea denheek dendiipkae baee diop balinon bali e-kolop aenonekno, E kalhil hel bakoton do tan balino, yep tibon pukona keek bookode. 2:32 Nek, Yesus kapu Allah tan tibeo aek, tibekhe, nu yuma kopkado. 2:33 Putauphe, Ea abi dingla ngin Allah etul kukmo yingila wan kit heen balinekhe, uhin E Olki tana, Allah Baee tan kit hemoknede nekot kali aede mina hihi putaakode. Taenonekno, Yesus tan Allah Baee pukon, Ne heme neonkae bali Hepa dake himine. Taekhe, Ea daken himinekhe, ipa hihi wenghen atmenhiip. 2:34 Daud ea abi dingla e-ngin wandeeki puo, e tan puonedea, Ne Tuhan pukona Tuhan Allah tana, Ne etul kukmo yingila hipnokneheep. 2:35 Taephe, Hep apomkae Hep yon taop bali paep eoknedii, aede. Daud tana weng kapua bookode. 2:36 Ip tana Yesus a bali an paehiiphe, Allah tan Tuhan Kristus Ea dalo hep aede. Ip Israel donkae yum tana kapua pen pukon tutum kal heeni. Petrus tan kalin ka eede. 2:37 Taekhe, Allah Weng wenghenonipno, i diplop tila nimin dap eon tep hep eede. Putaekhe, i tana Petrus hon i rasulkae kumnen hon pukona, kanek nua mina heoknup yoko? eediip. 2:38 Putaiphe, Petrus tan kali eedea, ipa diplop yol tan tala hemediip min ihop baen kotni. Taiphe, ip tala hemon min kotiphe, Yesus enila ben ok bup euphe, Allah Baee kit eende mina depoknip. 2:39 Allah pumon tan heekode wenga ip yum pukon puonede. Ip hon ip tena hon ikait kam pa baline hemipkae hon minakae Tuhan nup Allah tana Ekel dimona talon pukon weng dip eedeekae yum pukona puonede. Petrus tan kali eede. 2:40 Taenonekno, mahon pisno kali eedea, petamon mangol hil baline hemipkae dito tala hemediip. Puo, balindeekhea Allah tan ia dito tala hep eoknede. Nek, ipa kolop eediiphea, Allah tan ipa yep hep eoknede, eede. 2:41 Taekhe, diopkae Petrus wenga wenghiipkae ok bup eiphe, Yesus hemonkaea mahon tiga ribu kaka heekodiip. 2:42 Taen, i yuma rasulkae hon mum tep balino, kalinka eip wenga kal heen, roti tanglemo enonipno, Allah kalinka aenediip. 2:43 Putamiphe, Allah tana ikait rasulkae ben kit dalo mina hemekhe, ikait Yesus heme aonkae yuma pono balindiip. 2:44 Ikait Yesus heme aonkae yum dun deen, kaka maki tep mum heen balinonipno, i mangop mina kukmut kukmut balinona do puo, bungo yum dun deen, ikait yum hibilaki heekodiip. 2:45 Puo, makae kako baliniphe, dokae tan ikel mangop min dun hienonipno, hiwola lehongyediip. 2:46 Putamoa, lipmonkae yum tan dingme yum Allah Ap balia dun deen, Allah kalinka aediip. Taen, kama tan kama abea wan dun deen, roti tangle weekoho, dingme makia ap doki tan wan roti tangle weekoho, nediip. Dingme yum ia pinong yep daklo, dokae engan kulon do tan putamo balindiip. 2:47 Taen, i tana Allah muma yepkio, nekot baa paklo, Tuhan kali aiphe, Yesus heme aon dokae hel wenghen pinong yep dakadiip. Putaiphe, dingme yum Allah tana mahon lipip een, yep hep eekhea, i hela lipmonkae hona yep balindiip.

Kisah Para Rasul 3

3:1 Taiphe, dingme maki, jam tiga olben yingila Allah kalinka aon dinga heekhe, Petrus hon Yohanes hona Allah Ap bali Allah unemno wol wandiip. 3:2 Putaiphe, kaka maki ea paep aeduu dingme tan kulol tala e-manonki, ea Allah Ap himinon bali enila Yot Kitki bali, i tana buo paiphe, hipnede. Taekhe, Allah Ap himinemnokae dupliphe, e tana, hiwola ma neeni, eenede. 3:3 Putaekhe, Petrus hon Yohanes hona taliphe, e tana, ipkalo tan hel hiwola ma neeni puonede. 3:4 Putaekhe, Petrus hon Yohanes hona kopka aonipno, Petrus tana, hepo, nu wenga wenghen kule! kali aede. 3:5 Taekhe, kaka e-manonki kapu tan kopkulo hiwol depon pukona pinong dakade. 3:6 Putaekhe, Petrus tan kali aedea, nea perak hon emas hon hiwol hel doki puo, ne dependii mina heokne. Hepa Yesus Kristus Nazaret aipki enila ben tibe mane! aede. 3:7 Taen, kaka kapu etul kukmoki depen tibeo aekhe, e yon hon yon talik hona ngangmel heekode. 3:8 Taekhe, tibe eten kulino nginonekno, yep tan mande. Taen, ea Petrus hon Yohanes hon mum wan Allah Ap til himin yep mano, diop tan kulino nginonekno, Allah muma Yepkio, nekot Allah kalinka aede. 3:9 Putaekhe, i dun deekohiipkae yuma atme aenonipno, 3:10 kaka kapea uhin Allah Ap himinon bali enila Yot Kitki bali hipno hiwol aon pukon pis eemaaki kapu maedono nekot, kopkulo yep hep aehee min pukon ia podakandiip. 3:11 Taiphe, Petrus hon Yohanes hona kaka kapu tan depen paen balinekhe, dun deekohiipkae yum Allah Ap bali ap maki bali enila Serambi Salomo bali podakan dun deekodiip. 3:12 Putaiphe, Petrus tan ikait pukon, ip Israelkaeo, mina nek, podaklip yoko? Hon mina pukon nukaloa kopka eip yoko? Nukalo ngangmela tan edo nukalo yep balinon tan edo kaka kape yep manon pukona e-yep hep aeho. 3:13 Nek, Abraham hon Ishak hon Yakob hon i Allah tana, nup umdipki Allah kapu E tana Ekel Hemonki Yesus dalo hep aena kukup eehee. Kanek, ip tana Yesus nganan Pilatus bali dio uniphe, Pilatus ea kolop aon pukon pinong yep daklekhe puo, ipkait tana ngalno doo nediip. 3:14 Ip tana kaka yen pukadeeki kauma mum pinong daklo kali aip, eekhe, kaka Allah mum heme ae hemaaki, Kaka Yepkia, ipa ngalno kolop aediip. 3:15 Taenonipno, i ebonkae ben ip tana kaka yep balino kukme eemaaki andiip. Putaakohiiphe, Allah tan tibeo, aek tibekhe, nua kopka aedonupno, kalinka eup. 3:16 Nek, Yesus ngangmel tana kaka kape ngangmel hep aekhe, ipa atmen kal heip. Yesus enila kal heen heme ae hemup, kauma pukon kaka kape kali aup wenghekhea, Allah tan yep hep aehee. 3:17 Nek, lakon lao, ipa lulom tan andiip. Taiphe, ip abolkae hela ia lulom tan mum andiip. Taiphe, nea hihi kal heekodii. 3:18 Puo, Allah tana pumon E nabikae kali eekhe, i yum tana, Kristus pukon tala hep aoknediip, puonediiphea, Allah tan hihi heekode. 3:19 Nek, ip tala hemediip min pukona diplop yol tan ihop baen kotni. Taen, ipa Allah bali haluk balbiten unoknehiip. Putaiphe, Allah tan ip tala hemediip mina daa kolop eoknede. Taen, Tuhan Allah tan pinong yep daklonekno, ip diplop tila mahon ngangmel heen, okyanop hep eoknede. 3:20 Putaomip dingme kauma Yesus Kristus pukona, dake une aekhe, daoknede. 3:21 Puo, petamon Yesusa abi dingla mum baline hemaa. Pumon Allah tan E nabikae ben, doo, balindeek yum mina yep heoknedii, kali eede. Nek, mina dingme Allah tan putamoknede dingme kapua Yesusa taloknede. 3:22 Musa tana, doo, nekel tepki Israel donki balindeekhe, Allah tana Nabi paep aoknede. Mina weng E tan puonekhea, ipa wenghen kuloknediip. 3:23 Minakae tan Nabi kapu wenga ngalno e-wenghen kuliphea, Allah tan dito yakbakye kolop eoknede, Musa tan puonede. 3:24 Nek, nabikae yuma kauma tep mum puonediip. Samuel, ea dendeekhea, malon tibendiipkae yuma balindeek dingme heoknedee mina kalinka eediip. 3:25 Ipkaita i nabikae pukon, i tenaa puma. Allah tan Abraham pukona, doo, hep bena mangol hilkae yuma yep hep eoknedii. Pen pukon heoknede wenga puonedeekhe, ipa kal heekodiip. 3:26 Ipkaita hin kal heon pukon Allah tan Ekel Hemonki pukon tibeo, aede. Taen, ip tala hemon min balbiten kotiphe kauma bena yep hep eoknehee. Petrus tan kali eede.

Kisah Para Rasul 4

4:1 Taekhe, ikaloa ikait pukon kalinka eiphe, Allah Ap hemonkae hon Allah Ap malien ngol moonkae hon Sadukikae hon talendiip. 4:2 Taiphe, Yesus tibende tep ipkait hela tiboknediip neno ngotakliphe, i hela wenghendiip. 4:3 Taen, ikaloa i tan ngananonipno, bui ap bali paep eediip. Olbende, kauma pukon do balia e-dio uni tep heekhe, ikaloa nganan daekhe dio unon pukon paen mehediip. 4:4 Taiphe, Israelkae kaka muma lima ribukae ikalo wenga kal heenonipno, lipmediip. 4:5 Putaakohiip daekhe, Israelkae malip eonkae hon ngolkae hon Allah Buku bomonkae hona Yerusalem aip i yum dun deekodiip. 4:6 I dangolki enila Hanas balinheekhe, Kayafas hon Yohanes hon Aleksander hon Allah Ap mum hemonkae hona talendiip. 4:7 Taenonipno, Petrus hon Yohanes hon kaka yep hep aediipki hona lupap eenonipno, kalin tame eediipa, mina min ngangmel tan edo kaka minaki enila tan putakohiip yoko? eedip. 4:8 Taiphe, Petrus tan Allah Baee tan ngangmel hep aekhe, ikait pukona kali eede. E tana, ip dalokae hon ip ngolkae hona wenghen kulni! 4:9 Nukalo tana kaka yep hep aehoki pukon dio tale eehiip domteka, yep hep aeho min pukon kali eokne. 4:10 Yesus Kristus Nazaret aipki, ipkait tana a bali andiip. Taiphe, Allah tan tibeo aekhe, tibendeeki enila ben kaka etkoheeki kapea yep hep aup manhee. 4:11 Yesus ea tum dalo ap kulol kitki ipkait tana tum ap nenen hemipki tep heekode. Puo, ipkaita ap kulol kitiki kapu pukona ngalno kotkodiip. 4:12 Kaka dokae tan enila dito yep balindo e-denon mina e-eendiip. Puo, E enila maki mum abi taop baliki kaka tana enila petkodiipki E enila tan mum dito yep balinon yepkia eoknede. Petrus tan kali eede. 4:13 Taekhe, wenghenonipno, i kal heekodiipa Petrus hon Yohanes hona sekolah e-hemediipkae. Puo, ponon do tan kit mina kalinka eipono ia podakan bamoonediip. Taen, ia kal heekodiipa Yesus hon ia balin mano kal heekodiipkae pinong dokyediip. 4:14 Kaka yep hep aehiipkia ikalo hon pabalinhee. Kauma nek, i kaka dalokae tan do min e-kalin tame eediip. 4:15 Taenonipno, Petrus hon Yohanes hon ikalo tan yep hep aehiipki hona kukmut bali paep eip baliniphe, i dalokaea weng dependiip. 4:16 I tana, ikait kape pukona mina hep eoknup yoko? Pen pukon ia kit min heiphe, kaka yuma kal heekohiip. Kauma pukon nup tana e-doo nokneho. 4:17 Kanek, nup tan dokae e-kal heon pukon Yesus ngota mum ikalo tan kalinka eona, doo, eokneho, puonediip. 4:18 Taen, weng dip eip taliphe, ikait tan ikalo pukon Yesus enila mahon e-kalinka eoknehiip, eediip. 4:19 Taiphe, Petrus hon Yohanes tan hon mahon kali eediipa, Allah Ea pinong yep ip wenga tep heokneho domteka, nukaloa lulom, ipkait tan mum lipmoknehiip. 4:20 Puo, nukalo wenghendo min hon atmendo min hona e-kotoknedo, eediip. 4:21 Taiphe, i dalokae tan mahon ikalo kupa eona kolop eediip. (Ikaloa e-tala hemediip.) Petrus hon Yohanes hon ikalo hemon pukon Yerusalem aip kapukae yum tan hel Allah kitoka aendiip. Kauma pukon hel kolop eediip. 4:22 Kaka yep hep aediipki e balinona empat puluh tahunki Petrus hon Yohanes tan hon kit dalo min heena yep hep aediip. 4:23 Taenonipno, ikalo lakon bali unonipno, kaka dalokae hon weng depo hemehiip mina yumkae kali eediip. 4:24 Putaiphe i lakon wenghenonipno, i yum tan mum tep Allah kali aediip. I tan, Tuhano, Hep tan mum abi dingla hon mangol hil hon ok hit bali hon yum balinon min hona kaldep hiikodeep. 4:25 Taephe, Hep Baee tan nu umdopki Daud kali aedeekhe, E tana nu pukon puonede. E tana, mina min pukon i bakon yukae tan yalum bup eenonipno, i kaka hel mina min pukon damang mum yemno tamdiip yoko? 4:26 Mangol hil raja yum dun deen etiphe, kaka dalokae hel dun deenonipno, Allah pukon hon E abol bali ok Boo Paedeeki pukon hon yalum buen bilemno tamhiip yoko? bookode. 4:27 Aip kape hel kaka diop tan Yesus Hep tan E abol bali Boo Paedeepki pukona alemno tamdiip. Pilatus hon Herodes hon bakon yukae hon Israelkae tan hona 4:28 Hep etul tan putaon min pukon hon Hep pinong daklon bali putaon min pukon hona dun deekodiip. 4:29 Putamhiip hela Tuhano, Hep tena lao pukon tala weng kali eehiipa Hep tana ngangmel hep een, pinong tutum hep eokneheep. Taephe, Hep weng ponon do tan kalinka eoknehiip. 4:30 Hep etul balwen yep hep eephe, kit hemona Hep heme heonki Yesus enila ben hemoknehiip. Petrus hon Yohanes tan hona Allah kali aediip. 4:31 Taiphe, i balinip balia bim tep heen, i yuma Allah Baee himinekhe, Allah Wenga ponon do tan kalinka eediip. 4:32 Putaiphe, lipmediipkaea diplop til bali hel mum tep i pinong dakalon bali hel mum tep mum balindiip. Taenonipno, kaka maki muma bungo hel ne mumki e-pinong dakade. Puo, i bungo yuma, nu yumki mum, pinong dakadiip. 4:33 Putamonipno, rasulkae tana Yesus tibende ngota ngangmel heen, kalinka eediip. Taiphe, Allah tan ban min eek, kit heen yep balinon mina dependiip. 4:34 Putaiphe, kaka maki mum hel kako e-balinde. Taiphe, ihomkae tana i ap edo mangol edo hiwol hienonipno, rasulkae eendiip. 4:35 Putaiphe, kakokae hon maki hiwola i yum lehongyediip. 4:36 Taiphe, Yusuf, Lewi donki, Siprus bakonki, enil laokia Barnabas kaka dakanka eonki tan 4:37 e mangola hel hiwol hienonekno, hiwola rasulkae i yon bali dio paede.

Kisah Para Rasul 5

5:1 Taekhe, kaka maki enila Ananias e aboku enila Safira e tan hela mangol hiikode. 5:2 Taenonekno, hiwol dun lehongyekhe, aboku hel kal heekoduu. Taukhe, hiwol tangmal mum e tan i rasulkae yon bali dio paede. 5:3 Taekhe, Petrus tan kali aedea, Ananiaso, mina min pukon iblis tan hep diplop til balia mok dap heekhe, hep tan Allah Baee pukon hel mok dap aenonepno, hiwola yum e-dio tale paeheep yoko? 5:4 Hepa hion do tan mangol kapua hepki yoko? Kanek hienonepno, hiwol dunheepkia hep helki yoko? Mina min pukon hep diplop til balia tala hep heehee yoko? Hep tana kaka pukon e-mok dap eeheep puo, Allah pukon mok dap aeheep. Petrus tan kali aede. 5:5 Taekhe wenghenonekno, Ananiasa dikin daka ben denekhe, wenghipkaea podakandiip. 5:6 Taiphe, kaka kabeekae tan tale, e kalhila men tan angeten, dio wan buk paediip. 5:7 Putaiphe, aton wii hihi heekhe, aboku hel lulom tan rasulkae balia talenduu. 5:8 Taukhe, Petrus tan u hela kalin tame uede. E tana, kupo, mangol hiikohiipkia kaema tep mum hiwola depenhiip yoko? uede. Taekhe u tana neko, hiwol kauma tep mum hiikoho, kali aeduu. 5:9 Taukhe, Petrus tan kali uedea, mina pukon ipkaloa mum tep pinong daklo Allah Baee pukona hee tame aehiip yoko? Wenghen kule! Kaka kup imki dio wan buk paehiipkae petamona yot bali talip nek, kup pukon hel dio wan paep heoknip! uede. 5:10 Taekhe, u hel dikin dake ben denukhe, kaka kabeekae tan u hel haluk u imki paip bali mum dio wan paediip. 5:11 Taiphe, gerejakae hon dokae hon yum wenghenonipno, diop tan podakandiip. 5:12 Taiphe, rasulkae yum tan kaka diop pukona kit dalo min hemonipno, i yum pinong mum tep dakadiip. Taenonipno, ap enila Serambi Salomo pabalindiip. 5:13 Taiphe, dokae tan i balia pono i hona e-balindiip. Puo, i pukona pinong yep daka eediip. 5:14 Taenonipno, kaka wanang diop e-deng hiini tep Tuhan pukon lipmiphe, dokae diopa mahon heen lipmediip. 5:15 Putaen, kaka yolkae i lakona tan dun dio wan wol bali ihon min bali paen buo kulonipno, Petrus talen e kakul taopa ben yep hep eon pukon mehediip. 5:16 Putamiphe, aip dokae hel wenghenonipno, yolkae hon baee talaki tan depe eediipkae hon Yerusalem aip buo dupliphe, ikalo tana yep heme eediip. 5:17 Taiphe, Allah Ap hemon daloki hon Sadukikae tan hona rasulkae hemon pukon mok weekodiip. 5:18 Taenonipno, nganan bui ap bali paep eip, 5:19 labunekhe, malaikat Tuhan daken, bui ap yot bienonekno kali eede. E tana, 5:20 ipa, tiben, Allah Ap wan haluk eten, balinon okyanopki pukona ngot yuma tutum kalinka eeni! eede. 5:21 Taekhe, wenghenonipno, witil labun Allah Ap uno haluk kalinka eediip. Taiphe, Allah Ap hemon daloki hon e tenaa yum hon dun deenonipno, rasulkaea bui ap balinhiiphe, weng dip eediip. 5:22 Taiphe, bui ap malionkae tan wan pimkotip do heekode. Taekhe, haluk wan Allah Ap hemon daloki tenakait bali kali eediipa, 5:23 bui ap yot e-biikohiip hon yot bali betlonkae hel e-wanhiip. Taen, nua ap til himino atmenhoa, kaka yum dedenhiip, kali eediip. 5:24 Taiphe, Allah Ap malionki hon Allah Ap hemonkae hon weng kapu wengenonipno, ia pinong bil hep eede. 5:25 Taiphe, kaka maki tan talen kali eedea, ipo, bui paep eehiipkae petamon ia Allah Ap bali haluk eten kalinka eiphe, nea atmee, kali eede. 5:26 Taekhe, Allah Ap malionki hon e tenaa hon haluk wan rasulkae nong dap eon do tan haluk dio talendiip. Israelkae pinonga tum tan yoknip pinong dakadiip. Kauma pukon bam tan dio tale eediip. 5:27 Taenonipno, Allah Ap dalo hemonki tenakait bali dio tale paep eiphe, etkodiip. Taiphe, Allah Ap hemon daloki tan kali eedea, 5:28 nu tana ipa Yesus enila bona doo neho. Puo, ipkait tana Yerusalem aipkae yum kalinka eiphe, aip kapukae tan Yesus andokae pukona ngal eoknehiip, eede. 5:29 Taekhe, Petrus hon rasulkae tan hon kali aediipa, nua Allah Weng mum wenghokneho kaka wenga e-wenghokneho. 5:30 Ipkait tana Yesus a bali paen andiipkia nup umdipki i Allah tana tibeo aekhe, hihi tibende. 5:31 Taekhe, E mum Allah tana dio ngin E etul kukmo yingila E tan yep hep eon pukon hon Israelkae i tala min dun bihaen ok dokop eon kauma pukona Allah Ekel etul kukmo yingila paep aede. 5:32 Kape yuma nu rasulkae hon Allah Baee hon kopkulo kal heekodo. Nek, Allah Baee kapua Allah tan E heme aonkae pukon eende. 5:33 Taiphe, wenghiipkae i diplop til balia nimin dap eon tep hep eekhe, yemno tamdiip. 5:34 Putaiphe, kaka Parisi buku Taurat weng dito kal heonki enila Gamaliel, ea Israelkae tan pinong yep daka ae hemipki, ea tiben kali eedea, rasulkaea dumla dio wa eeni, eede. 5:35 Taiphe, Gamaliel tan i Sadukikae pukon kali eedea, kaka Israelkaeo, ipa putaemno mina hin tana pinong dakni. 5:36 Pumon kaka enila Teudas tibenonekno, e tan, nea kaka dalo kitki, puonede. Taekhe, kaka empat ratuskae e hon hemediiphe, alip e tenaa koten, haman hamanpa heekodiip. 5:37 Putaiphe, kaka doki maki enila Yudas Galilea bakonki kaka deng hiikodiip dingmea tibenheek aliphe, e tenaa haluk haman hamanpa heekodiip. 5:38 Kamdik hel ne tan kali eokne, i rasulkae pukon hel kolop eeni! I putap eehiip mina kaka mum pukon tibenhiip domteka, i hela haman hamanpa heoknediip. 5:39 Puo, Allah tan tipnio, eede domteka, e-biklem eoknehiip. Putam eoknehiip domteka, ip hon Allah hona bikleoknehiip maedo, puo eede. 5:40 Taekhe wenghenonipno, rasulkae weng dip eip taliphe, nong petling tan yenonipno, kali eediipa, ipkaito, Yesus enila benkulo kalinka eona mahon kotoknehiip, eenonipno, ia kolop eediip. 5:41 Taiphe, rasulkaea Yesus enila pukon hemo, yon pukona pinong yep daklo wandiip. 5:42 Taakohonipno, dingme yum i tan Allah Ap bali hon aip aip do bali hon Yesus enila Kristus ngota haluk kalinka eediip.

Kisah Para Rasul 6

6:1 Taiphe, Yesus hon manonkae mahon haluk halukniphe, Gerika Yahudikae tana Israel Yahudikae hon yalum buenonipno, i Gerika Yahudikae halipa enon mina e-eendiip. 6:2 Putaiphe, Yesus hon mandiipkae hiongnen tana Yesus lipmonkae yum weng dip eenonipno, kali eediipa, nu hiongnenkae Allah Weng koten, enon min mum lehongmokneho domteka, kapua tala. 6:3 Kaneka, ipkait tan kaka kal heonki Allah Baee himinonki hon yep balinonki kaka petnen lipyiphe, i tana enon min eon pukon een kuloknehiip. 6:4 Taiphe, nua dingme yum Allah kalinka aonupno, Allah Weng mum kalinka eokneho, kali eediip. 6:5 Putaiphe, lipmonkae yum tana wenghenonipno, lipme eediipkae i kaka enila Stefanus, ea kaka kalinka eonki hon Allah Baee himinonki hon Pilipus hon Prochorus hon Nikanor hon Timon hon Parmenas hon Nilolaus ea Antiokhia aipki Yahudi don doki puo, i hemona hemedeeki hona lipip eediip. 6:6 Taenonipno, i kaka petnen kapua dio i hiongnenkae bali uniphe, i tana kalhil bali depen Allah kali aediip. 6:7 Taiphe, Allah Wenga mahon heen dalonekhe, Yesus hon manonkae hel Yerusalem aipa haluk diop heekodiip. Putaiphe, Allah Ap hemonkae diop hel ia Yesus hemona kal heen hemediip. 6:8 Taiphe, Stefanus tan Allah tan ban aon min hon ngangmel min hon himinekhe, e tana ikait balinip bali kit mina hemede. 6:9 Taekhe, Allah Ap yuki, enila ban hemona kolop eediipkae, ia Kirenikae hon Iskandariakae hon Kilikiakae hon Asiakae tan hona tiben, Stefanus wenga hak patkodiip. 6:10 Putaen, Stefanus weng kal heiphe, Allah Baee tan uap hep eede. Kapua Stefanus ea tutum kal heonki, kauma pukon putap eede. 6:11 Taenonipno, i tana kaka dokae deen kali eediipa, kaema tep weng ipa pakni, Stefanusa Musa pukon hon Allah pukon hona tala weng pakahee, kalinka eoknehiip, eediip. 6:12 Putamiphe, kaka diop hon ngolkae hon Torat weng dito kal heonkae hona wenghenonipo, Stefanus bali talen nganan dio dun demon bali wandiip. 6:13 Taenonipno, i tan mok damonkae dio talendiip. Taiphe, i tan dun deonkae pukon mok dap eediipa, doo, kaka kapea Allah Ap pukon hon buku Torat pukon hona weng tala paklo ngalnehe. 6:14 Taenonekno, e tan Yesus Nazaret aipki tana Allah Ap daloki dakloknedee hon Musa buku nup eendeeki e-tana balbitoknedee nekot, mok dap eediip. 6:15 Taiphe, i dun deekohiipkae tan Stefanus atmendiipa e ebilkala malaikat tep heekode.

Kisah Para Rasul 7

7:1 Putaekhe, i dangolki tan kalin tame aedea, i tan nu kali eehiip wenga pen pukon edo mok yoko? aede. 7:2 Taekhe, Stefanus tan kali eedea, ne ningbelki hon ne alilki hon ip yuma wenghen kulni! Nup umdopki, Abraham, ea Mesopotamia bakon aip enila Haran aip balini do tan Allah kitki hon dakande. 7:3 Taen, Abraham pukon kali aedea, hep bakon hon hep mabina hon kotenonepno, bakon maki uno atmephe, bakon kapua heoknedii. Kali aede. 7:4 Taekhe, Abraham ea bakon enila Kasdim koten, aip enila Haran talende. Putaekhe, e olki denekhe, Allah tan pema baline hemip balia dio talende. 7:5 Taenonekno, mangola e pukona e-aende. Puo, Abraham ea tena do tan balinekhe, Allah tan Israel bakon yum e tenaa pukon bakon kapea aende. 7:6 Putaen, Allah tan kaema tep wenga kali aede. Doo, hep tenakaita empat ratus tahun bakon kukmut bali balinonipno, i pukon heme eiphe, i tana tala hep eoknediip. 7:7 Mina bakon i tan heme eiphea, ne tan kukup eoknedii. Taikhe, bakon kape talen, ne pukon heme neoknediip. Allah tan Abraham pukon kali aede. 7:8 Taenonekno, Allah tan Abraham pukona we kal haklon kukmii heon pukona weng kapua aende. Taekhe, Abraham tan Ishak paenonekno, dingme pahiknen hihi heekhe, we kal hakan kukmii heekode. Takodeekhe, Ishak tan Yakub paedeekhe, Yakub tana nup umdipki hiongnen paep eede. 7:9 Putaakodeekhe, nup umdipki kumnen tan hiongki Yusufa ekel hemaa min pukon mok weenonipno, nganan hiiphe, Mesir bakon buo wandiip. Putaiphe puo, Allah tan malip aenonekno, 7:10 kukun min pong hep aen, Raja Mesir taop bali hep aede. Taekhe, Mesir bakonkae yum pukon hona raja aip pukon hon yuma abolki heekode. 7:11 Putaekhe, Mesir bakon hon Kanaan bakon hon enon min dedenekhe, kukun min diop dependiip. Taiphe, nup umdipkia enon min pukon pimkadiip puo, ia e-depni tep heekodiip. 7:12 Taiphe, Yakub tan enon mina Mesir bakon balinhee puonip wenghenonekno, e tenaa tok hinkia dun paekhe wandiip. 7:13 Taakoho, tok laokia wanho taliphe, Yusufa ihop tan e pikyelki hon Raja pukon hona kali eede. 7:14 Taenonekno, Yusufa e olki Yakub pukon hon e mabin pukon hona dimon paek uno kali eiphe, tujuh puluh lima kaka talendiip. 7:15 Taakodiiphe, Yakuba Mesir bakon dake wando dendeekhe, nup umdipki hel uma tan mum dendiip. 7:16 Taiphe, i kalhila Abraham tan Hamor tenaa bali tan tum yot hiikodeeki kapu bali Sikhem bakon kadiip. 7:17 Taakodiiphe, Allah tan Abraham kali aede mina hihi heeni tep heekhe, Israelkaea Mesir bakon mahon diop heekodiip. 7:18 Putaakodiiphe, Raja Mesirki makia tiben, Yusuf pukona e-kal heekode. 7:19 Taenonekno, Raja kapu tan nup dona tala hep eenonekno, nup alilki hel tala hep eede. Kauma pukon i tan tena paenonipnoa, yen kotkodiip. 7:20 Putamdiiphe, Musa hel dingme kapu paep aeduu. Taukhe, tan paen, ukol wiia ap til bali mum mamdookodiip. 7:21 Putaakohiiphe, Raja Mesir e muuku tana Musa atmen, nganan buo u aipa wan u tenaa tep heen, kaameduu. 7:22 Taakoduukhe, Musa ea Mesir bakon hemon min yum kal heenonekno, weng hel hemon min hel ngangmel heekode. 7:23 Putaakodeekhe, e balinona empat puluh tahun hihi heekhe, e mabin bali unaano pinong dakade. 7:24 Taekhe, kaka Mesirki tan kaka Israelki tala hep aekhe, Musa ea atmenonekno, diplop yol hep aek, kaka Mesirki kapua alek dende. 7:25 Taekhe, Musa pinonga Israelkaea ne pukon e tan yep hep eoknehee ono dakloknehiip pinong dakade. Taekhe puo, ia e pukon lulom kauma pukon e-putakodiip. 7:26 Taakoheekhe, dameka Israelkae kaka lao etul tan ban biliphe, Musa ea atmen kalin tame eedea, ip kaning hel mum nek, mina pukon bilip yoko? eede. 7:27 Taekhe, dalo tan kama nelmaaki kapu tan Musa pukon kali aedea, minakae tan hepa raja hep heediiphe hep tana kukup eeheep yoko? 7:28 Hino hep tan kaka Mesirkia maki anheep. Kauma tep ne hel putap neaano yoko? aede. 7:29 Taekhe, Musa ea podakanonekno, melpakan uno Midian bakon wan koo dunonekno tena kaka lao paede. 7:30 Taakodeekhe, empat puluh tahun hihi heekhe, Malaikat tan abenong Sinai Musa balinde bali angola abin bali paek tenede. 7:31 Taekhe, Musa ea atmen kit heek kopkade. Musa a dimon kapu unekhe, Allah Weng tan kali aedea, 7:32 Nea hep umdipki Tuhana uma. Nea Abraham hon Ishak hon Yakub hon ikait pukon Tuhana hel heekodii, aede. Taekhe, Musa ea pono, kulol ok hang hep aekhe, a bali kapua e-kopkade. 7:33 Putaekhe, Allah Weng tan kali aedea, hep yon sandel ngul kote. Hep etkoheep bali pua Ne balinon bali, kauma pukon mangol balia doo heehii. 7:34 Ne tenaa Mesir bakonkae tan ia tala heme eiphe, ame hemip alwema wenghenka hemee. Kauma pukon Nea ikait dio unon pukon talenhii. Nek, Ne tan hepa Mesir bakon dun paep heikhe, unokneheep. Allah tan Musa pukon kali aede. 7:35 Putaakodeekhe puo, i tan Musa kape pukon kolop aenonipnoa, hepa kopma tan edo minakae tan raja hep heediiphe, kukup eaano yoko? aediip. Puo, Allah tan malaikat ben angol tenaa baliki kapu tan Musa ea i dangolki heenonekno, malien dio ma eon pukona putap aede. 7:36 Taekhe, kaka kapu tan dio wanonekno, kit mina diop Mesir bakon hon Laut Merah bali hon kaka dobali empat puluh tahun pukona hemede. 7:37 Musa kape tan Israelkae pukon kali eedea, Allah tan ip pukon nabia ne tepki tibeo aoknede, eede. 7:38 Taekhe, E tana kaka do bali Israelkae hon balinekhe, Malaikat nup umdipki hon balindeeki tan abenong Sinai bali e hon weng deponipno, tum keek bookodeeki bali aekhe, Musa tan ipa eende. 7:39 Putaekhe, nup umdipkia ngalnonipno, ia pinong tila tan mum Mesir bakon haluk unoknup, pinong daklo, 7:40 Harun pukon kali aediip. Taen, i tan puonediipa, doo, hep tan tum kutua nu malip eon pukon hetmookneheep. Musa tan Mesir bakon malip een, nua pema dio tale eede puo, petamon ea dedende nek, aediip. 7:41 Taenonipno, ia sapi meo tepki tum kutua hetmoen, waklon min an heme aonipno, ia pinong yep dakadiip. 7:42 Putamiphe, Allah tan kolop een, abi bali min mum ipa yep hemoknehiip, eede. Buku nabikae tan puonedea, Israelkaeo, Ne pukon kaka do bali empat puluh tahun tan waklon min an heme neediip yoko? 7:43 Doe. Ipkaita baee tala enila Molokh apa dio unonipno, baee tala maki hel enila Refan e miiko kutu hon hemediip. Kauma pukon Babel aip ngaama dio waeoknedii. Buku nabikae tan puonede. 7:44 Nup umdipkia kaka do bali balindiip balia Allah Ap yambulki makia i hon balinde. Taiphe, Allah tan Musa kali aedea, kaema tep mum Ne apa nenoknediip, aede. 7:45 Taekhe, nup umdipkia Allah Ap yambulki kapua dun Yosua hon Israel bakon himinonipno, bakon kapu balindiipkaea hilip eediip. Putaakodiip kauma tan mum Raja Dauda tibende. 7:46 Taekhe, Allah tan Daud pukon pinong yep mum daka aekhe, ea Allah balinon bali pukon pinong dakade. 7:47 Puo, Solomo tan Allah pukon apa neekode. 7:48 Nup dito Dangolki, Allah Ea, kaka tan ap neonki pukon e-balinonki. Kaka nabi kapu tan puonedea: 7:49 Abidingla kapua Ne hipnon bali, Hon mangol hila Ne yon balokyon bali; Mina apa Ne pukon neoknediip yoko? Edo, mina balia Ne balinon pukon yoko? 7:50 Ne etul tan kaema min yum hetmookodii edo do yoko? Kaka nabi kapu tan puo eede. 7:51 Ipkaito, ip diplop til balia kum haamil dionki tepkae hon diplop til bali hon hiong bali hon we kal hakan, kukmii heon tepa dokae hon ip pinong balia Allah Baee wenga ngalne hemipkae. Taenonipno, ip umdipki hemediip min mum heme hemip. 7:52 Nabi minaki ip umdipki tan e-tala hep aediip yoko? Yep Hep Eonki pukon taloknedee puonekot kalinka eediipkae hel yendiip. Taakodiiphe, ipkait tan hel Yesus pukona ngalnonipno, andiip. 7:53 Malaikat tan Allah Wenga eende puo, ipkaita e-wenghendiip. Stefanus tan i dun deekodiipkae pukon ngotaka eede. 7:54 Taekhe, ia wenghen pinong tala daklonipno, ningil demo angankadiip. 7:55 Putamiphe, Stefanus balia Allah Baeea ngongpanekhe, ea abi dingla Allah kitok atmende. Taekhe, Yesus hel puma mum etekhe, kopkade. 7:56 Taenonekno, Stefanus tan kali eedea, kop kulni! Nea abi dingla atmea Allah Ea hipnekhe, Kaka Miiki hel puma mum eta, eede. 7:57 Putaekhe, ia ngalno ngakpano, hiong mipyenonipno, i yum tan Stefanusa dependiip. 7:58 Taen, dio dumla unonipno, alemno tum kandonipno, i mena ngulan, Saulus yon bali paiphe, maliikode. 7:59 Taekhe, tum talmiphe mum Stefanus tan Allah kali aedea, Tuhano, ne baeea deo, aede. 7:60 Taen, dik biten dakenonekno, weng dalo tan Allah kali aedea, Tuhano, i tala hep neip pukona Hep tan ia e-tala hep eokneheep, aede. Puonekota dende.

Kisah Para Rasul 8

8:1 Taekhe, Saulus e hela andiipkae pinonga tep mum dakade. Putaekhe, dingme kapua Stefanus anonipno, Yerusalem aip Yesus pukon heme aonkae yum yemno tamdiip. Taiphe, ia pono talan Yudea bakon hon Samaria bakon hon uniphe, Yesus hon mandiipkae hiongnen mum Yerusalem aip pabalindiip. 8:2 Putaiphe, Yesus tutum heme aonkae tana Stefanus paenonipno, dalo tan amediip. 8:3 Taiphe, Saulus tan gereja pukon tala heekode. Taen, ikel ap yuk yuk himin kaka hon wanang hon nganan dio wan bui apka eede. 8:4 Taekhe, wandiipkae tana wan i balindiip bakona hel Allah Weng kalinka eediip. 8:5 Putamiphe, Pilipus tan hela Samaria bakon dake uno Yesus ngota kalinka eede. 8:6 Putamo, ea kalinka eo kit mina hemekhe, i yuma atmenonipno, e wenga yep wenghendiip. 8:7 Taekhe, i baee talakia i hon balindiipkia ngak paneno wawanediip. Hel kaka nom dendeeki hon e-mani tepkae hon yep heme eede. 8:8 Putamekhe, aip kapu tana dito pinong yep dakadiip. 8:9 Aip kapua Pilipus talni do tana alut kuplonki enila Simon balinekhe, e hemon pukon aip kapukae tan e pukona kitki puoniphe, nea kaka dalokiono pinong dalo nede. 8:10 Taiphe, ea alut kuplekhe, i yuma atmenonipno, weng dependiipa, kaka kape hemona Ngangmel Daloki, puonediip. 8:11 Ea pumon tan hel alut kupadeeki, kauma pukon i yum tan e pukona pen pukonki pinong dakadiip. 8:12 Puo, Pilipus dio talende wenga, Allah raja hibil heon bali pukon hon Yesus Kristus enila pukon hona wenghiphe, Pilipus tana kaka hon wanang hon dingme yuma ok bume eede. 8:13 Taiphe, Simon hel Yesus lipmek, ok bup aekhe, ea Pilipus hon mano, kit hemaa min atmenonekno, dingme yuma yande. 8:14 Takohiiphe, Yesus hon mandiipkae, Yerusalem aip balinonipno, Samariakaea diop Allah Wenga hemip ia wenghenonipno, Petrus hon Yohanes hon Samaria bakon dun paip eiphe wandiip. 8:15 Taenonipno, ikalo tan Samariakae ikel Allah Baeea depon pukona Allah kali aediip. 8:16 Allah Baee Samariakae pukona dakni do, kauma nek, ia Yesus enila ben muma ok bup eede. 8:17 Taekhe, Petrus hon Yohanes kapu tan hona etul paep eiphe, i Samaria bakon Yesus heme aediipkae Allah Baee himinde. 8:18 Taekhe, Simona ikalo kapu tan etul paep eiphe, Allah Baee himinekhe, atmenonekno, ea mok ween hiwol tan hiiano kali eede. 8:19 E tan puonedea, ipkalo ngangmel heen hemehiip min kapua ne pukon hel neoknehiip. Taiphe, ne tan hel minaki etula paep aikhe, kaka kapua Allah Baee himinoknehee, kali eede. 8:20 Taekhe, Petrus tan Simon pukon kali aedea, hepa Allah tan ban eon min hon Allah ngangmel min hon eendeekia hiwol tan hiiano tamep domteka, denephe hep hiwol hela dedenoknede. 8:21 Hep diplop til balia tutum Allah pukon e-heme aeheep, kauma pukon e-depokneheep. 8:22 Hep tala heme hemep mina Allah pukon ihop baen, pinong balbite koten Allah kali aokneheep. Taephe, hep wenga Allah tan wenghen ok dokop heoknehee maedo? 8:23 Ne pinonga hep diplop tila tutum e-hemeheep, kauma nek, hep tala hemon min tana nong dap heehe. Petrus tan Simon pukon kali aede. 8:24 Taekhe, Simon tan kali eedea, kanek, ipkalo tana ne pukon Allah kali aoknip domteka, kali neip mina e-putap neoknehee, eede. 8:25 Putaekhe, ikaloa Samaria bakon Allah Wenga tutum kalinka eenonipno, Yerusalem aip unemno, wol unoa Samaria bakon aipa diopkae Allah Weng kalinka eonipno, wandiip. 8:26 Taiphe, Malaikat Allah tan Pilipus kali aedea, hepa tibenonepno, Yerusalem aip taop Gaza aip wola kapu ben une, aede. Gaza bakona oknimnim mum kaka do bali. 8:27 Taekhe unonekno, Pilipusa kaka Etiopia bakonki bukolop pakandiipki ea ratu wanangku enila Kandake u hiwola malien hemonki atmende. Kaka kapea Yerusalem aip ngin Allah pukon hemeho wol dakende. 8:28 Taen, wol manon min bali hipno buku Yesaya kop kade. 8:29 Taekhe, Allah Baee tan Pilipus pukon kali aedea, kaka kapu bali hepa une, aede. 8:30 Putaekhe, Pilipusa melpakan e bali unonekno, buku Yesaya bookode min wenghen, kalin tame aedea, hepo, kop kulep min kapua kal heep yoko? aede. 8:31 Taekhe, e tana, doe, nea kaka kalki tan e-kukup neoknehee domteka, e-kal heoknehii, aede. Taenonekno, Pilipus pukona e hipnon min bali ngineo aekhe, ngin hipnede. 8:32 Taekhe, kaka Etiopia bakonki kapu tana Allah Buku kaema kopkade: Ea domba tol doki tep heen alon bali wande. Ea domba meoki tep kamil tapme aon dingmea dimno denon tep heen E bona e-baakode. 8:33 Ea podaklekhe, E yep hemede min pukona e-kal heekodiip. Kaneka, minakia i tala hemediip mina kalki yoko? Mangol hil bali tan E Baeea dundiip. 8:34 Taen, kaka bukolop pakandiipki kapu tan Pilipus pukon kali aedea, nabi kapea ekel pukon keek bookode edo doki pukon bookode yoko? Kali nee! aede. 8:35 Taekhe, Pilipusa Yesus ngota buku Yesaya bali tan balbiten ngotokop aede. 8:36 Putaekhe, ok bali talenonipno, bukolop pakandiipki tan kali aedea, kop kule ok bali kape tana nea e-ok bup neeni tep yoko? aede. 8:37 Taekhe, Pilipus tana kali aedea, hepa pen pukon Yesus lipmeheep domteka, nea yep ok bup heokne, aede. Putaekhe, e tana neko, Yesus Kristus Ea Allah Miiki kal heekohii, aede. 8:38 Putaen, e tana wol talip min kapua kotem, aede. Taekhe, ikaloa ok bali bukolop pakandiipki hona dakenonipno, Pilipus tan ea ok bup aede. 8:39 Putaekhe, ok bali koten nginiphe, Allah Baee tana Pilipus mum dio wande. Taekhe, bukolop pakandiipki tan Pilipus atme aon do tan ekel bakon pinong yep tan wande. 8:40 Putaekhe, Pilipus ea Asdod bakon Allah Baee tan dio unekhe, ea wol mano aip yuma Allah Weng kalinka eonekno, Kaisarea aip wande.

Kisah Para Rasul 9

9:1 Saulusa Yesus heme aediipkae yaano taenonekno, kaka daloki (Imam Besar) bali wande. 9:2 Taekhe, surata Yesus heme aonkae nong dap een, Yerusalem aip dio unon pukonkia Damsyik Allah Aip hemonkae pukon nop aede. 9:3 Putaen, Damsyik aip wola unekhe, abi dingla tan mimak daloki tep heen, e bali daken lupatkode. 9:4 Taekhe, ea mangol bali podakan, hiiwak pipi hep aekhe, mangol bali dikin dake bende. Taekhe, weng tana, Saulus, Saulus, mina min pukon tala hep Neeheep yoko? aede. 9:5 Putaekhe, e tan, Tuhan, Hepa minaki yoko? aede. Taekhe, E tana, Nea Yesus hep tan tala hep aeheepki. 9:6 Kanek, hepa tibe eten, aip unephe, hep hemokneheep mina kukup heoknehee, kali aede. 9:7 Taekhe, Saulus hon wandiipkae podakan weng do tan eten, weng kapua wenghendiip, puo E kalhila e-atmendiip. 9:8 Taiphe, Saulusa tibe eten, hii bande. Puo, balinon mina e-atmende. Taen, ea hiopki tep mum balinde. 9:9 Taek, dio aip uniphe, dingme wiia e-atmende. Taena, enon mina ok hel e-weekode. 9:10 Putaekhe, Yesus heme aonki Damsyik aipki enila Ananias ea Allah tan e pinong daklon bali kukup aekhe, wenghende. Allah tana, Ananiaso, aede. Taekhe e tan, Tuhano, nea pema balinhii, nede. 9:11 Putaekhe, Allah tan kali aedea, tiben hepa wol enila Tutum unonepno, Yudas apa kaka enil Saulus Tarsus aipki e pukon kalin tame aokneheep. Kaka kapu ea Allah kalinka aonekno, 9:12 e pinong daklon bali tan kaka enila Ananias talen, etul paekhe, hiia yepnon pukon ea kal heekohee. Allah tan kali aede. 9:13 Taekhe, Ananias tan Allah pukon kali aedea, Tuhano, kaka kapea Yerusalem aip Hep heme heonkae diop yen pukadeek nea wenghendiiki. 9:14 Nek, pea Allah ap dalo hemonkae tan Hep heme heonkae yen puklon pukona yepo nediip, nekot Allah kali aede. 9:15 Putaekhe, Allah tan kali aedea, e bali une. Kaka kapu ea Ne mangop min tepki. E tana bakon diop hon raja diop hon Israelkae pukon hona Ne enila dio manoknede. 9:16 Ne enila pukon hemo nelme aomip pukona Ne tan kukup aoknehii. Allah tan Ananias pukon kali aede. 9:17 Taekhe, Ananiasa wan ap himin, etula Saulus bali paenonekno, kali aedea, ning Sauluso, Tuhan Yesus, hepa wol bali talen atme aedeepki, E tan hep hiia yep hep heon pukon hon Allah Baeea hep bali ngong panon pukon hon kali neekhe talee, aede. 9:18 Putaekhe, e hii bali kalbal tep mina hapetnek dakan, tale unekhe, hiia yep nede. Taekhe, wan ok bup aekhe, 9:19 enon mina ween ngangmel heekode. Putaekhe, dingme laoa Yesus hon mandiipkae Damsyik aip i hon balinde. 9:20 Taen, Saulus tan Yesus enila Allah Ap bali ngol moen, kalinka eedea, pen pukon Ea Allah Miiki, kali eede. 9:21 Taekhe, wenghendiipkae ia podakan weng dependiipa, kaka kapea Yerusalem aip Yesus heme aonkae yenonekno, pema talen nupa nong dap eenonekno, kaka dalokae bali dio unaano tamhe maedo? neno weng dependiip. 9:22 Putamiphe, Saulus tan dito ngangmel heen, Damsyik Aip Yahudikae pukona Yesus Ea pen pukon Kristusa uma, eekhe, ia pinong bil hep eede. 9:23 Taakodeekhe, Yahudikaea ikel mum weng depenho Saulus alemno, tamdiip. 9:24 Putamonipno, Saulus pukon aton til hon labun hon maki dingme yuma pil yot bali betlo alemno tamdiip. 9:25 Taiphe, Yesus hon manonkae ia labun tan Saulus ea nong tan wiionki bali hipnekhe, pil ding bali tan nong depen kotiphe, dake hila ben wande. 9:26 Taenonekno, Yerusalem aip talen, Yesus hon mandiipkae weng depaano tamekhe, i tana pono ea Yesus hon e-mandeeki putamaaono, kolop aediip. 9:27 Taiphe, Barnabas tan haluk i bali mum dio waa aen, Damsyik wol bali Allah tan kukup aede min hon Saulus kukup aede min hon Damsyik aip tan Allah Weng ngangmel heen, kalinka eede hona ngotokop eede. 9:28 Taekhe, ea Yerusalem aip kauma yum balin manonekno, ponon do tan Tuhan enila kalinka eede. 9:29 Putaekhe, e hon Yunani Israelkae hon weng do alemno tamdiip. 9:30 Taiphe wenghenonipno, Yesus hon mandiipkae tan dio wan Kaisarea aip kolop aen, unio, aiphe, Tarsus aip wande. 9:31 Taekhe, Yudea bakon gereja yum hon Galilea bakon gereja yum hon Samaria bakon gereja yum hona tala hep eon do tan yep mum balino kal heekodiip. Taenonipno, ia Tuhan pukon poniphe, Allah Baee tan malip eekhea, gereja yuma dito dalo heekode. 9:32 Petrusa balino bakon yum manonekno, Lida aip Allah Weng hemonkae pukon dake wande. 9:33 Taenonekno, kaka enila Enias tahun pahiknen kumtolno nong daakodeeki atme aede. 9:34 Taenonekno, Petrus tan kali aedea, Eniaso, Yesus Kristus tan yep hep heoknaa. Tibe ihenheep bali kote, aede. Taekhe, ea tibe hapetnek wande. 9:35 Putaekhe, Lida aipkae hon Saron aipkae hona atmenonipno, Tuhan pukon lipme aediip. 9:36 Yope aipa Yesus heme aonku enila Tabita, edo Yunani weng tana u enila Dorkas, balinduu. Wanangku kapua kaka kakokae pukon dingme yum yep malip eonku. 9:37 Putam eedonuknoa, yol balinho denduu. Taukhe, u kalhila ok papop uenonipno, ap dam hiplaki paep uadiip. 9:38 Lida aipa Yope aip tan unona kam do bali. Yesus heme aonkae ia Petrus pukon ea Lida aip balinekhe, kal heekodiip. Kauma pukon kaka lao tan Petrus bali dimon uno, hapetnek taleo, nekot pis aediip. 9:39 Taiphe, Petrusa i hon taliphe, Yope aipkae tan denuk paehiip bali Petrusa dio waa aediip. Taiphe, kopkulek, halipkaea amonipno, Dorkas u tan men wiip eeduukia kukme aediip. 9:40 Taiphe, yum unio, eenonekno, dik biten Allah kali aenonekno, u pukon kali uedea, Tabita, tibeo, uede. Taekhe, ua hii banonukno, Petrus atme aen, tibe hipneduu. 9:41 Taukhe, e tan etul depe uen, tibe et paep uede. Taekhe, Yesus heme aonkae hon wanang halipkae pukon hona weng dip een, tale kop kulni, eede. 9:42 Taekhe, ngol kapua Yopekae yuma kal heekodiip. Taen, i diopa Tuhan pukon lipme aediip. 9:43 Taiphe, Petrus tan dingme diop Yope aip Simon ea waklon min kal hemonki apa balinde.

Kisah Para Rasul 10

10:1 Kaisarea aip kaka enila Kornelius ea kaka Italiakae pukon ebonki abola heenonekno, balinde. 10:2 Ea kaka yepki Allah pukona pono heme aekhe, e apkae hel mum tep hemediip. Kaka kapu tana ban mina diop Israelkae een kulonekno dingme yum Allah kalinka aonki. 10:3 Dingme maki jam tiga sore heen olbekhe, enipki tep min tan Malaikat Allah heme aonki e bali talen kali aedea, Korneliuso, aede. 10:4 Taekhe, podakan Malaikat mum atmen kali aedea, Tuhano, mina min yoko? aede. Putaekhe, Malaikat tan, hep Allah pukon kalinka ae hemep min hon hep tana Israel donkae ban min eenka hemep pukon hona abi dingla bali nginekhe, Allah tana atmende. 10:5 Petamon hep tana kaka kali eephe, Yope aip balia Simon, enil makia Petrus pukon hakwo uno kali aiphe, pe taloknehee. 10:6 Kaka kapu ea sapi kal hemonki enila Simon ap ok hit hibilaki kauma balinhee. Malaikat tan Kornelius pukon kali aede. 10:7 Taen, Malaikat kapua Kornelius hon weng depenho unekhe, ekel ap hemonkae lao hon tentara malip aonki maki hon, 10:8 Malaikat kali aehee wenga kali eenonekno, Yope aip unio, eekhe wandiip. 10:9 Wol unip daekhe, Yope aip dimona taliphe, Petrus ea ap dam hiplaki tan aton til Allah kali aon pukon ngin wande. 10:10 Taen, ea enon min alol aekhe, weaano puo, aip kapukae tan enon mina kabol miini do kauma nek, iho tep heen balinde. 10:11 Taekhe, abi bali biek kop kulekhe, selimut daloki tep mina tungul tungul depen dio mangol bali dakende. 10:12 Putaekhe, selimut kapu til bali balindiip mina yon lap lao min hon yon tabel do min hon nal hona baliniphe, atmende. 10:13 Taekhe, weng tan kali aedea, Petruso, tibe yen wee, aede. 10:14 Putaekhe, Petrus tan, Tuhano, dito do, nea pumon tan e-weon mum petamon hel hep tan e-okdokop eedeep mina nea e-weonki. Petrus tan kali aede. 10:15 Taekhe, weng kapu tan haluk tok laoki kali aedea, doo, mina min Allah tan okdokop aede min kapua alut mina do. Weng kapu tana puonede. 10:16 Taen, mahon weng kapu tan mum tok wiiki hel kali aenonekno, selimut kapua hapetnek abi dingla bali ngin wande. 10:17 Taekhe, Petrus ea enipki tep min kapu kopkahee pukon ea pinong bil hep aekhe, pinong dakade. 10:18 Putaekhe, Kornelius tan kali paekhe, talenhiipkae ia Simon balinhee balia ia kal heekodiip. Kauma pukon ia pil yot himinon bali talen, weng dip aen, puonediipa, Simon enil laoki Petrus puononki kapua labalinhee edo do yoko? nediip. 10:19 Taiphe, Petrus tan enipki tep min atmenhee pukona pinong dakalekhe, Allah Baee tan, hepo, kaka wiia hep pukon tale mehehiip. 10:20 Nek, hepa tibe i bali ponon do tan dake i hon unokneheep. Ne tan kali eikhe, ia talenhiipkae, Allah Baee tan Petrus pukon kali aede. 10:21 Taekhe, Petrusa ikait bali daken kali eedea, ipkaita ne pukon mehehiipa mina pukon talenhiip yoko? eede. 10:22 Putaekhe, i tana, doo, nua ebonki Kornelius, ea kaka yepki Allah pukon pono hemedeeki, Israelkae yum e pukon pinong yep daka ae hemipki bali tan talu kae. Allah Malaikat tan Kornelius pukona, doo, hepa Petrus pukon weng dip aep, ea talekhe, hep pinonga mina kali ae, puonekhe, nua talup, aediip. 10:23 Taiphe, Petrus tan yepo eek ap ia himindiip. Putaiphe, ihenho daekhe, kaka wii hon Petrus hon Yope aip Yesus heme aonkae hon i yumno wandiip. 10:24 Tibenho wan wol ihenho damek Petrusa Kaisarea aip wande. Taekhe, Kornelius ningbelki hon e lakon hon ekel hon ikait unon pukon mehediip. 10:25 Putaakohiip Petrusa unekhe, Kornelius tan yepo aenonekno, dikbiten kitki pinong dokyon pukon kukup aede. 10:26 Taekhe, Petrus tan tibe et paep aede. Taen, kali aedea, tibeo, ne hela kaka mum, aede. 10:27 Taekhe, ikalo weng depo ap himinonipno, kaka diopa atmende. 10:28 Taenonekno, ikait pukon kali eedea, ip yuma kal heekodiip kaka Israel donki kaka don doki balia e-unoknede puonediip. Puo, Allah tan kaka maki mum hel dangdongkia do kukup neekhe, atmenhii. 10:29 Kauma nek, nea ikait pukon mina min nek yoko eon do tan nea talenhii. Petamona nea mina min pukon talenhii yoko? eede. 10:30 Taekhe, Kornelius tan Petrus pukon kali aedea, hinipa aton petaekhe nea ap bali Allah kalinka aikhe, kaka maki men kolki ngul buukoheekia ne bali talende. 10:31 Putaen, kali needea, Korneliuso, hep kalinka aep weng wenghaa hon hep ban eenka hemep min pukon hel Allah tan e-lukyekotkode. 10:32 Nek, Yope aip Simon, enil laoki Petrusa, talon pukon kit paoknep. Ea Simon sapi kal hemonki ok hit dimon apa balinhee! kali neede. 10:33 Taakohee, kauma nek, nea hep pukon kit paikhe, ikait pea abip, yep tan hepa talenheep. Nek, petamon nu dun deekohuupkaea Allah dimona tan Allah tan kukup heehee mina kali eephe, nua wenghokneho. Kornelius tan Petrus pukon kali aede. 10:34 Taekhe, Petrus tan bon bali bien, kali eedea, petamon nea kal heekohia Allah tan kaka yuma mum tep hep eehee. Kaka makia dangolki heekhe, makia taopki heona e-putaon min. 10:35 Puo, mina bakona kaka maki tan Allah pukon pono yep tutum heme aoknehee domteka, Allah tana du aoknede. 10:36 Allah Weng tana Israel donkae kali eedea Yesus Kristus ben yep mum balinon. (Yesus ea kaka yum pukon Tuhan heekode.) 10:37 Ipkaita uhin Galilea aip Yudea bakon Yohanes tan ok bume eonekno, kali eede wenga ipa kal heekodiip. 10:38 Nek, ipkaita kal Yesus Nazaret aipki Allah tan E Baee aekhe, Allah Baee tan Yesus pukon ngangmel hep aede. Taekhe, e manon bali yum yep mum hemonekno, heamki, baee tan depe eedeekae hel hilim eede. Kauma pukon dingme yum Allah e hon balinde. 10:39 Taekhe, nua Israel bakon hon Yerusalem aip hon hemede min nua E hon mano kopkado. Putamdeekhe, i tan a bali dio wan paen andiip. 10:40 Alip denheek, dingme wiikia Allah tan tibeo, aek tibekhe, kaka dokae kal heon pukon Allah tan putaakode. 10:41 Dokae e-atmendiip. Puo, hin Allah tan lipme eedeekae hon nua tibek atme aedokae hon muma E hon eno kopka aedo. 10:42 E tan nu pukon Allah Wenga wan kalinka eenonipno, Yesus Ea balinonkae hon dendiipkae hon yum pukon lelap eonki pukon Allah tan lipip aede. 10:43 Kaka nabikae yum tan E pukon kukup eede. Kapua minaki tan Yesus lipme aekhe, E enila ben tala min yum dun koten dap aoknede. Petrus tan ikait pukon kali eede. 10:44 Taen, Petrus wenga hihi heeni do tan Allah Baeea i wenghen kulipkae bali dakende. 10:45 Taekhe, i Yahudi don dokae pukon Allah Baeea ban boo paep eede. Putaekhe, we kal hakandiipkae puo, Yesus heme aonkae, Petrus hon talendiipkae ia podakandiip. 10:46 Taen, weng yuk yuk tan ia Allah pukon kitki puo aiphe, wenghendiip. 10:47 Putaiphe, Petrus tan kali eedea, ia nup tep Allah Baee hihi depenhiip. Nek, minaki tan ok bup eon pukona doo noknehe yoko? eede. 10:48 Taen, e tana, Yesus Kristus enila ben ok bup eeni. Kali eede. Taekhe, Petrus pukon dingme mina tepa i hon balinon pukon nop aediip.

Kisah Para Rasul 11

11:1 Yesus hon mandiipkae hon ningbelki Yudea bakon balindiipkae hona Israel don dokae Allah Wenga hemiphe, ia wenghendiip. 11:2 Putaiphe, Petrusa Yerusalem aip nginekhe, Yesus heme aonkae puo, we kal hakan kukmii heekodiipkae tan Petrus pukon kupa aediip. 11:3 I tan Petrus pukon hepa mina pukon we kal hakan kukmii heon dokae hon balino enedeep yoko? aediip. 11:4 Taiphe, Petrus tan tutum ngotaka eede. E tan, 11:5 nea Yope aip tan Allah kali aikhe, enipki tep heen abi dingla tan selimut daloki tungul tungul depen ne bali dio dakende. 11:6 Taekhe, selimut bali kapu atmendia hok min yon laplaoki hon bep taopla tan manonki hon nal baban manonki hona atmendii. 11:7 Taikhe, Weng tan kali needea, Petruso, tibe, hep tan yen wee, puonede. 11:8 Taekhe, ne tan kali aedia, Tuhano, dito doe! Ne alut min hon dito dangdong min nek, e-weekodii min, kali aedii. 11:9 Taikhe, abi dingla tan Weng tok laoki hon kali needea, mina min Allah tan ok dokop eehee domteka, kapua alut do min, puonede. 11:10 Putaen, tok wiikia dio abi dingla ngin wande. 11:11 Taekhe, kaka wiia, Kaisarea bakon tan dun paedeekaea, nu ap bali talendiip. 11:12 Taiphe, Allah Baee tana, pinong bil do tan hepa i bali une, kali neede. Taekhe, kaka ne lakon bangupnen kapu hon nu yum ebonki apa wan himindo. 11:13 Tauphe, e tan Malaikata e ap bali talenhee pukona ngotaka eede. E tana, Yope aip uno Petrus bat dio taliphe, 11:14 e tana kali eekhe, hep hon hep aipa balinonkae hon wenghenonipno, e wenga hemoknehiip. Malaikat tan kali aede. 11:15 Taekhe, ne tan kali eikhe, Allah Baee i balia nu hin Allah Baee dake himinde tep heen, i bali hel dake balinde. 11:16 Putaekhe, nea Yesus puonede wenga pinong dokyedia, doo, Yohanesa ok tan ok bume eede puo, ipkaita Allah Baee tan ok bup eoknehee, puonedeekia kal heekodii. 11:17 Taen ia pinong bilniphe, Allah tan Israel don dokae pukon hel nupkait tep mum i hel Allah Baeea eenhee. Kanek, mina pukon nea Allah heekohee min kape pukon do noknehii yoko? Petrus tan i rasulkae pukon kali eede. 11:18 Taekhe, ia wenghenonipno, dimno yep tan weng kapu pukon kal heen, weng dependiip. I tana, doo, Israel don dokae pukon hel tala min kote balbiten, dito yep balinon mina Allah tan i hel eende, puonediip. 11:19 Stefanus anonipno, yemno taiphe wandiip bakona Fenisia bakon hon Siprus bakon hon Antiokhia bakon hon uno Allah Weng Israel donkae mum kalinka eediip. 11:20 Putamiphe, kaka Siprusaki hon Kirenekae hon Antiokhia bakonkae hona talenonipno, i tan Israel don dokae pukon hel Yesus ngota kalinka eediip. 11:21 Taiphe, Tuhana i hon balinekhe, kaka diopa Yesus lipmo heme aediip. 11:22 Taiphe, Yerusalem gerejakae wenghenonipno, Barnabas i bali unon pukon Antiokhia aip dun paiphe, wande. 11:23 Ea unonekno, Allah tan ban eende min atmen, pinong yep daklo, ipa tutum mum Tuhan Allah pukon heme aani, eede. 11:24 Barnabas, ea kaka dito yepki Allah Baee himindeeki. Kauma pukon ea weng yepki mum kali eede. Taen, kaka diopa Tuhan bali ia dio tale eede. 11:25 Taenonekno, Saulus pukona Tarsus bakon pimkan wande. 11:26 Taen dakanonipno, Antiokhia aip dio wa aede. Ikalo unoa satu tahun gerejakae Allah Weng kalinka eediip. Puma tan rasulkae pukona enila hin Kristenkae pelep eediip. 11:27 Taiphe, kaka nabikaea Yerusalem aip koten, Antiokhia aip talendiip. 11:28 Taenonipno, kaka maki enila Agabus ea eten, Allah Baee ngangmel hep aek e tana, doo, mangol hil yuma enon mina dedenoknede, kali eede. Putamiphe, Roma tan dependiip bakona yum pukon raja enila Klaudius mum balinde. 11:29 Taekhe, rasulkae yum tan i balinon mina lehongyen, dun Yudea bakon gerejakae pukon eemno pinong dakadiip. 11:30 Taenonipno, lehongyen Barnabas hon Saulus hon bali dun paiphe, gereja ngolkae bali buo wan eendiip.

Kisah Para Rasul 12

12:1 Dingme kapua Raja Herodes tan kaka gerejakae mina tepa bui ap bali paep eede. Kapua gerejakae yum kukun hep eaano putaakode. 12:2 Herodes tan e hemonkae kali eekhe, Yohanes piki Yakobusa pisau himitki tan andiip. 12:3 Taiphe, Yahudikae Yakobus alip pukon pinong yep dakliphe atmenonekno, Petrus hel alon pukon kali eek nganan pukon wandiip. Kapua ia pesta Roti E-nginonki weekodiip dingme tan putaakodiip. 12:4 Taen, nganan bui ap bali paiphe, ebonkae kaka hiongnen ngaama kaka laplao heokno betanediip. Paskah dingme hihi heek heme, Herodes tan Petrusa dun dum paikhe, kaka yum tan kopkulip, lelaoknedii puonekot, pinong dakade. 12:5 Taen, Petrusa bui ap paep aiphe, gerejakae tan diplop yolno e pukon Allah kali aediip. 12:6 Taiphe, labun kapua Herodes tan dun dum paep aen lelaon kabola Petrusa nong besiki tan nong dap aiphe, ebonkae lao i til bali ihekhe, dokae hela bui ap kapu yot bali betadiip. 12:7 Taiphe, Allah Malaikat enom tan talekhe, bui ap til kapua pipyam dito kitki heekode. Taekhe, Malaikat kapu tan Putaek tibekhe, nong besi kapua hakleten, apil bali dakende. 12:8 Taekhe, Malaikat tan haluk kali aedea, kubat ngul buenonepno, sepatu hel dak bue, aede. Taekhe Petrus ea putaakode. Putaekhe, haluk Malaikat tana, hep men hel dun ngul buenonepno, ne bali tale, aede. 12:9 Taekhe, Malaikat hon dum uno Petrus pinong dakadea, enipki kahii pinong dakade. Puo, pen pukon heekode. 12:10 Taenonipno, betahiipkae hel ngap een, yot dito daloki besi tan ngoonki bali taliphe, yot kapua ekel tan biikode. Taekhe, dumla tiben, aip unoa Malaikata uma tan dedende. 12:11 Taekhe, Petrus pinong dokyedea, petamon nea kal. Herodes tan tala hep neehee min pukon hon Yahudikae pinong dakahiip min pukon hona yep hep neaano Malaikat dakenhee, kal heekode. 12:12 Taenonekno, Yohanes, enila laoki Markus, oku Maria ap unekhe, kaka diop dun deen, Allah kali aediip. 12:13 Taiphe, ea talen yot dit dokyekhe, wanang ap hemonku talenduu. 12:14 Taenonukno, Petrus wenga mum wenghen, ua Petrus pukon dito pinong yep dakaduu. Kauma pukon ua bion do tan i hipnehiipkae bali wan kali eedua, doo, Petrusa yot bali laetkohee, eeduu. 12:15 Taukhe, i tan, kupa pinonga doku yoko? uediip. Taiphe, ua tok diop tana, pen pukon mum, kali eeduu. Puo, i tana, doo, kupa e malaikat mum atmen putamheep, uediip. 12:16 Taiphe, Petrus tan yota dimen daklo mum nekhe, wan bien atmenonipno, podakandiip. 12:17 Putaiphe, Petrus tan, dimnio, eek, dimniphe Malaikat tan putap aehee min yuma ngotaklo kali eede. E tana, kali ee mina Yakobus hon ningbel yum hon kali eeni, kali eede. Taen, ea do bali wande. 12:18 Daekhe, ebonkae tan Petrus pukon, mina hep aek wanhee edono, pimkadiip. 12:19 Taiphe, Herodes tan hel yum kali eekhe, pimkadiip doheekode. Putaiphe, ebonkae pukon mum diop tan Petrus dedende pukon diitame eede. Taen, Herodes tan Petrus e-maliikohiipkae pukona, ebonkae Petrus pukon betahiipkaea yani, kali eekhe, ia yendiip. Taiphe, Herodes tan Yudea bakon koten, Kaisarea bakon wan pabalinde. 12:20 Taenonekno, Herodesa Tiruskae hon Sidonkae hon pukona pinong tala daka eede. Taekhe, ikait tana e heme aonki enila Blastus pukon, doo, nua e hon bilon do tan balinokneho nek, kali ae, puonediip. Herodes ea enon mina i bakon pukon een kulonki. Kauma pukon ia e heme aonki hon weng dependiip. 12:21 Taiphe, dingme kapua Herodes ea menopkal dito kitki ngul buen, raja hipnon min kitki bali hipno kalinka eede. 12:22 Taekhe wenghenonipno, i tana, kapea allah wenga kaka wenga do, puonediip. 12:23 Putamiphe, Allah Malaikat tan hapetnek ande. Herodesa Allah pukon kitoka e-aende. Kauma pukon olngis tan e kalhil bali weiphe, puma tan mum dende. 12:24 Herodes denekhe, Allah Wenga kaka yum wenghenonipno, dio bakon yum uniphe, dito diop heen, dalonede. 12:25 Taekhe, Barnabas hon Saulus hon ikalo kalinka eon hihi heena, Yerusalem aip koten taliphea, Yohanes enila laoki Markus, hel ikalo hon talende.

Kisah Para Rasul 13

13:1 Gereja Antiokhia balia nabikae hon guru heonkae hon pabalindiip. Putaiphe, Barnabas hon Simeon, enil laokia Niger hon Lukius, ea Kirene aipki hon Menahem hon Herodes hon ikaloa mum tep kalendiipkae Saulus hona balindiip. 13:2 Taenonipno, ia Allah pukon hemo, pinong yep daklo enon min weon do tan baliniphe, Allah Baee tan kali eede. E tan, Barnabas hon Saulus hona Ne heme neonkae pukon weng dip eehii nek, dun paep eeni, kali eede. 13:3 Putaekhe, enon min do tan balino Allah kalinka aehonipno, i etula kalhil bali paen, uni, eip wandiip. 13:4 Taiphe, Allah Baee tan ikalo pukon unio eekhe, Seleukia bakon dake ben ok manon min tan Siprus bakon wandiip. 13:5 Taen, ikaloa Salamis aip talenonipno, Allah Weng kaka Yahudikae Allah apa himino kalinka eediip. Putamiphe, Yohanes tan hel ikalo pukona malip eede. 13:6 Taekhe, ia Siprus bakon yum mano lupaten Pafos aip talendiip. Taiphe, kaka alut kuplonki maki, ea Yahudi donki puo, mok damonki, enila Baryesusa, puma dakandiip. 13:7 Taen, Baryesus, ea Gubernur enila Sergius Paulus kaka kalki bali hemo pabalinde. Kaka kalki kape tana Barnabas hon Saulus hon pukona Allah Wenga kalinka aip ea wenghaano weng dip eede. 13:8 Taekhe, alut kuplonki, enil laokia Elimas, tan ngal eonekno Gubernur pukona, I wenga e-wenghe, aede. 13:9 Putamekhe, Saulus, enil laoki Paulusa, Allah Baee tan ngangmel hep aede. 13:10 Taekhe, kupa aedea, hepa dito heamki tenaa mum. Hep hemona mok min hon hep wenga mok mum hon yep min yum pukona hep apom min heekoheep. Hon Allah hemon pukon yak bakyona e-kotokneheep yoko? 13:11 Petamon Allah etula paep heoknaa. Taekhe, hepa hiop heon mum dingme mina tepa aton pipyama e-atmoknedeep. Paulus tan kali aede. Taekhe, ea hiopnonekno, etul depen dio wol kukme aonki pukona wan etul daklo pimkade. 13:12 Putamekhe, Gubernur kapea atmenonekno, podakan Allah Wenga wenghen kit min ono bamono lipmede. 13:13 Taekhe, Paulus hon e lakon lao hon Pafos aip koten, ok manon min tan Pamfilia bakon, aip enila Perga, wandiip. Taenipno, Yohanesa puma tan kolop een, haluk Yerusalem aip wande. 13:14 Taekhe, ikaita Perga aip koten, Pisidia bakon, aip enila Antiokhia, wandiip. Taenonipno, Sabat dingme petki Allah Ap himin hipnediip. 13:15 Taiphe, Allah Ap hemonkae tana buku Taurat hon buku nabi hon kalinonipno, ikalo pukon, ningbelo, ipkalo tan nu kali eemno domteka, balbiten kukup eeni, eediip. 13:16 Putaiphe, Paulusa tibe eten etul dio ngino kali eedea, kaka Israelkae hon kaka Allah pukon pondiipkae hona wenghen kulni. 13:17 Israelkae ikait Allah tana nu umdipki lipip een, Mesir bakon baliniphe, ihom hep een ngangmel tan depen dio wa eede. 13:18 Taen, empat puluh tahuna ikait tala hemediip min koton pukon kaka do bali paep eenonekno, Ea mehede. 13:19 Taen, E tan kaka don yuk yuk petnen Kanaan bakonkae yenonekno, bakona Israelkae pukon lehongyen, eende. 13:20 Bakon kapu lehongmedea empat ratus lima puluh tahun lehongyede. 13:21 Taekhe, i tan raja heon pukon mum Allah nop aiphe, Kisy miiki enila Saul, ea Benyamin donki, empat puluh tahun raja hep aekhe, balindee. 13:22 Taakoheekhe, Allah tan Saul kolop aen, Daud raja hep nee hemaaki hon kali aoknehii min ea hemokneheeki, kauma nek, lipip aedii. Kali eede. 13:23 Allah tan puonede wenga kauma tan Daud dona tan mum Yep Hep Eonkia enila Yesus Israelkae pukon eende. 13:24 Yesus talni do tana Yohanes okbume eonki tan Israelkae i tala min ihop baon hon ok bup eon hon pukona kalinka eede. 13:25 Taen, Yohanes hemona tungul dakni tep heen kali eedea, ipkait pinonga ne pukon ea minaki ono pinong dakalip yoko? Nea taloknedeeki nekot mehe hemipki kapua do. Puo, ipa pinong dakni, kaka maki malon talekhe, e yon sepatu nong ne tan bap aona podakaloknehii, kali eede. 13:26 Nek, ningbelo, Abraham tenaa hon Allah pukon podakandiipkae hona mina min kamdiika wenghip kapua nupkait yep heon pukon wenga puma. 13:27 I Yerusalem aip balinonkae hon malionkae hon tan Yesus talekhe, lulom aediip. Buku nabi wenga dingme yum kopkanedonipno puo, talekhe, lukye koten, dokiono tamdo anonipno, kaka nabi puonediip wenga tep mum heekodiip. 13:28 Taenonipno, dikip dap aip do heekhe, alon pukon mum Pilatusa pis aediip. 13:29 Taiphe, nabikae puonediip wenga hihi heena, a bali tan e kalhila dun dio dake, tum yot bali paediip. 13:30 Taakohiiphe, Allah tan denonkae bali koten, tibeo, aekhe, 13:31 Ea tiben, Galilea bakon tan Yerusalem aip unemno mandiipkae bali talekhe, atme aediip. Putaekhe, ikait uma tan atmen kaka yuma kalinka eediip. 13:32 Putamdiiphea, Allah tan nu umdipki kit weng kalinka eedeekhe, nu tan hel kauma tep kalinka ee hemup. 13:33 Allah tan nu umdipki kalinka eede wenga nu mupelki hel kal heekodo. Nu kal heekodo mina Yesusa tibeo aekhe, tibende. Taen, Mazmur tan, Hepa ne Miiki; Kamdik Nea Hep Olki heekohii. Allah tan puonede. 13:34 Taen, haluk Allah tan denon bali koten tibeo, aede. Nek, ea mahon bakol bali e-unoknede. Putaen, Allah Buku tan mahon puonedea, Nea Daud pukon kit min heoknedii kali aediikia ipkait pukona eikhe, depoknediip, puonede. 13:35 Allah Buku puonedea, Kaka Ok Dokop Aonkia deno bakoton mina e-aoknedii, puonede. 13:36 Putaen, Daud balinon dingmea Allah pinonga min mum dalo tan hemenedoa ihende. Taekhe, e kalhila umdipki paediip bali paep aiphe, bakotkode. 13:37 Putaakode puo, Allah tan tibeo aekhe, tibendeeki kapua e-bakotkode. 13:38 Kanek, ningbelo, kali eokne, Yesus bena tala hemon min daakodeekhe, kalinka ee hemip. 13:39 Hon E bena minakae lipme aiphe, i nong dap eede min yuma nong baakohee. Nek, kauma pukon Musa puonede wenga kapu tana e-nong baakode. 13:40 Kanek, pinong dakni, nabi puonediip wenga ip bali taloknehee, maedo. 13:41 Weng kapua nabikae tan puonediipa, Ipkait aban tunahiipkae pinong dakni. Ipa podakanonipno, denoknehiip. Nea ipkait balinon dingme heon min hemikhe, ipa dito e-kal heoknediip. Kaka tan Ne hemome min kapu pukon kukup eip hela e-kal heoknediip. Nabikae tan puonediip. Paulus tan weng kape yuma kalinka eede. 13:42 Taekhe, Paulus hon Barnabas hon unemno taiphea, wenghenkahiipkae tan ikalo pukon, hukaa kalinka eehiip wenga hari Sabat lapeki hel haluk kalinka ee, nekot pis eediip. 13:43 Taiphe, Yahudikae hon Yahudi don dokae puo, i hon hemonkae, tana Allah tan ban eon min depen balinoknehiip, kalinka eediip. 13:44 Putaiphe, hari Sabat makia aip kapu kaka yuma Allah Weng wenghemno dun deekodiip. 13:45 Taiphe, Yahudikae tan kaka yuma atmen mok weenonipno, Paulus wenga pukon, mok damaakiono weng talaki pakadiip. 13:46 Taiphe, Paulus hon Barnabas hona ponon do tan kali eediip. Ikalo tana, ip Yahudikae hina Yesus ngota wenghendiip puo, weng kapua ngalnediip. Taena, ipa dito balinon pukon hela ngalnediip. Kauma pukon nua Yahudi don dokae pukon hin wan kalinka eokneho. 13:47 Allah tan nupkait pukon kalindea, doo, Ipkait Yahudi don dokae pukon pipyam heekodiip. Kauma pukon dito balinon wenga bakon tungul tungul bali yuma wan kalinka eoknediip. Allah tan puonede, Paulus tan kali eede. 13:48 Taekhe, Yahudi don dokae tan Paulus wenga kal heenonipno, dito pinong yep daklo, Allah Weng pukona kitok aendiip. Putaiphe, Allah tan dito balinon pukon lipme eedekae muma kal heen, Allah pukon lipme aediip. 13:49 Taen, Allah Wenga bakon kapukae yuma wenghendiip. 13:50 Taiphe, Yahudikae tana wanang dalo heonkae hon kaka aip ngolkae pukon kali eediipa, Paulus hon Barnabas hona hilip eeni. Putaiphe, i dalokae tana ikalo pukon kukun min hep een, bakon kapu koton pukon hilip eediip. 13:51 Taiphe, ikalo tan sepatu bali bakon kapu mangola dingye koten, Ikonium bakon wandiip. 13:52 Putaiphe, Yesus hon mandiipkae dingme yum pinong yep dakliphe, Allah Baee tan i balia ngong pande.

Kisah Para Rasul 14

14:1 Taiphe, ikaloa Ikonium aip uno, Yahudikae i Allah ap himino, Allah Wenga ngangmel tan kalinka eiphe, Yahudikae hon Yahudi don dokae hona dito diop tan Yesus pukon heme aediip. 14:2 Puo, Yahudi don Yesus e-heme aonkae tan i Yahudi don dokae pukon kukun min hep eiphe, i tana ikalo pukon engankadiip. 14:3 Taiphe, ikaloa puma mum dingme diop balino, ngangmel heena kalinka eediip. Putaiphe, Tuhan tan ikalo malip een, kit min ikalo tan hemon pukona ngangmel hep eede. Kit hemediip min kauma tan Allah ban eende min hihi nede. 14:4 Taiphe, aip kapu balinonkaea lehongyediip; tangmala Yahudi donkae pinonga min pukon yepo nediip. Putaiphe, tangmala ikalo pukon mum pinong yep dakadiip. 14:5 Taiphe, Yahudi don dokae hon Yahudikae hon i ngolkae hon yum tan ikalo pukona tum tan yemno tamdiip. 14:6 Putaiphe, ikaloa kal heenonipno, Likaonia aip hon Listra aip hon Derbe aip hon bakon kape ben uno, 14:7 Allah Wenga mahon puma muma do puo, mahon do bakona hel kalinka eediip. 14:8 Listra aip kaka maki, ea hipnon mumki, e yona ngangmel doki balinde. Kaka kapua oku tan paep aeduu dingme tan putaakodeekhe, e-mandeeki. 14:9 Putaakodeekhe, Paulus kalinka ea wenga wenghekhe, Paulus tan e pukon kopkulo kal hep aedea, ea pen pukon dit paen hemokneheeki, kal heekode. 14:10 Taen, Paulus tan weng dalo tan kali aedea, hepa tibe ete, aede. Taekhe, ea kulino ngino dake eten ea yep mande. 14:11 Putaekhe, i balinonkae diop Paulus tan yep hep aehee atmenonipno, ikel bakon kapu wenga tan weng dependiipa, doo, baee alutkaea pema kaka tep heen talendiip, ia pinong daklo weng dependiip. 14:12 Taen, ikait tan Barnabas pukon enila Zeus pelep aediip hon Paulus pukona i abolki, kauma pukon e enil Hermes pelep aediip. 14:13 Taiphe, baee Zeus aipa abol heonki, ap kapua dumla yuk bali balinonki, e tan sapi imki mina tep hon bok min hon aip pil yot bali dio talen, ikalo pukon hemokneho pinong dakade. 14:14 Puo, Barnabas hon Paulus hon putamaa kapu wenghenonipno, i mena kakan, kaka diop i til bali talen weng dalo tan kali eediip. 14:15 Ikalo tana, ipkaito, hemip min kapea mina min pukon yoko? Nukalo hela ipkait tep kaka mum hon ip hemip min kapua koten, Allah dito balinonki abi hon mangol hil hon ok hit dalo hon kaldek hiikodeeki E mum heme aani. Kauma nek, nukalo tan Allah Weng yepki ipkait pukon kalinka eeho. 14:16 Uhin balindiipkae bakon yum pukona Allah tan ikel hememno tamomip min pukona dimnon mum balino, e-kupa eede. 14:17 Puo, ipkait tan Allah kal hep aon pukon eende mina labalinde. Kapua amoka diop tan eende hon hiton min diop tan hitekhe, ipkaita pinong yep tan bumo enediip. Ikalo tan kali eediip. 14:18 Taiphe, ikalo wenga kal heekodiip puo, ikaita hemon min kapu pukon e-kotni tep heekode. Taiphe puo, ikalo tana koton pukon pis eiphe, kotkodiip. 14:19 Taakohiiphe, Yahudi don Yesus pukon e-heme aonkae tana Antiokhia aip hon Ikonium aip hon talen, Listra aipkae pukon mok dap eediip. Taiphe, Paulusa tum tan anonipno, denhee pinong dokyen, e kalhila depen balan, dio wan aip dumla bihaakodiip. 14:20 Taiphe, e tenaa lupaten, kopkuliphe, ea tibenoneknoa, aip haluk himinde. Putaekhe, dameka e hon Barnabas hon Derbe aip wandiip. 14:21 Taen, ikaloa aip kapu Allah Weng kalinka een, Yesus heme aonkae mahon diop heiphea, haluk Listra aip hon Ikonium aip hon Antiokhia aip hona wandiip. 14:22 Taenonipno, Yesus heme aonkae pukon ngangmel hep een, Yesus tutum hemni nekot kali eediip. Ikalo tana, nup yuma kukun min ben Allah raja hibil heon bali himinoknedo, eediip. 14:23 Taen, ikaloa Allah kalinka aonipno, weon do tan aediipki pukon gereja ngolkae kapua aendiip. 14:24 Taenonipno, ikalo tan Pisidia bakon ben Pamfila bakon wandiip. 14:25 Taen, Allah Wenga Perga bakon mum kalinka eekot Atalia bakon dake wandiip. 14:26 Taen, Atalia aip koten, ia ok manon min tan Antiokhia aip haluk wandiip. Taiphe, aip kapukaea pumon tan ikalo hemona atmendonipno, ikalo pukon i tana Allah pukon yep mumo aediip. 14:27 Ikaloa talen, gerejakae dun dep eenonipnoa, mano ikalo hemediip min kalinka eediip. Hon Allah tan i Yahudi don hel kalinka eediip. 14:28 Taenonipno, ikalo hon rasulkae hona puma mum balindiip.

Kisah Para Rasul 15

15:1 Kaka Yudea bakonkae Antiokhia ap talenonipno, Yesus heme aonkae pukon kalinka eediipa, doo, Musa wenga we kal hakan kukmii e-heoknehiip domteka, ipa Yesus e-heme aonkae, kali eediip. 15:2 Taiphe, Paulus hon Barnabas hon i Yudea bakonkae hona weng depo, yalum buukodiip. Putaiphe, gerejakae tan Paulus hon Barnabas hon i makae hona lipyen, Yerusalem aip rasulkae hon ngolkae bali uno, kukun min kapua weng depon pukon dun paediip. 15:3 Taiphe, ikaita gereja tan dun paiphe, Fenisia bakon hon Samaria bakon hon ben wandiip. Taiphe, Yahudi don dokae Yesus pukon heme aediipkae ngota kalinka eediip. Putaiphe, i ningbela weng kapu kal heenonipno, dito pinong yep dakadiip. 15:4 Yerusalem aip taliphe, gerejakae hon rasulkae hon gereja ngolkae hon i yum tana yep mumo eiphe, Allah tan ikalo ben hemede min hon kukup eede min hona ngotaka eediip. 15:5 Taiphe, Parisi kaka, puo Yesus heme aonkae, tana tibe eten kali eediipa, doo, Yahudi don dokae we kal hakan kukmii heon pukon hon Musa puonede weng hona do hel do hemoknehiip mum, kali eediip. 15:6 Taiphe, rasulkae hon gereja ngolkae hona weng kapu pukon dun deekodiip. 15:7 Taen, weng deponipno, yalum buiphe, Petrusa tibe eten kali eede. E tan, ningbel, ipa kal, nea Allah tan rasul hep neede dingmea ne belngal tan Yahudi don dokaea Allah Wenga kal heen lipmon pukona yepo nede. 15:8 Hon Allah Baee Roh Kudus kaka diplop til balinon min kal heonki tana nup pukon eenonekno, i hel eende. 15:9 Taen, i hon nup hon kukmut kukmut heen e-lehongyede. Puo, i diplop til tan pen pukon lipmiphea, okdokop eede. 15:10 Kaneka, mina min pukon Yesus heme aonkae yuma nup umdipki depen kukun hep eediip min kapu nu hel kapua e-hemni tep min, puo nu kum bali ip tana paep eemno putamip yoko? 15:11 Nu pinonga Tuhan Yesus ben mum balinon ditoki depenho kauma tep i hel depenhiip. Petrus tan kukup eede. 15:12 Taekhe, kaka yum dimno Paulus hon Barnabas hon wenga mum wenghen kuliphe, ikalo tana Allah kit dalo hemon ben Yahudi don dokae pukon hemediip mina ngotaka eediip. 15:13 Taen, ikalo wenga hihi heiphe, Yakobus tan kali eedea, ningbel, ne wenga wenghen kulni. 15:14 Simon hukaa ngotop eehee wenga kapa Allah Ea Yahudi don dokae ekel heme aon pukon dun paep eoknehee, kali eehee, 15:15 kapua kaema tep hemon pukon nabikae hel mum tep pinong daklo keek bookodiip. 15:16 I tana: Ne hemona hihi heenoniknoa, taloknedii. Daud tan Allah Ap neekodeekhe, dakan Nea haluk nenoknedii. Tum ap kapua dakandiiphea, Ne tana yep heleoknedii. 15:17 Yep heikhe, mangol hilkae yum atmeno- nipno, Allah pukon pim kuloknehiip. Taiphe, Yahudi don dokae Allah heme aonkae hel Ne pukon heme neoknediip. 15:18 Allah Ea pumon tan pipyam hekodeekhe, kalinka eedo. 15:19 Kanek, ne pinonga Yahudi don dokae puo, Allah heme aemnokae pukona nup tana kukun min e-hep eokneho. 15:20 Puo, surat mum kaema tep bop een kali eoknehoa, doo, baee tala kutu pukon an hemoip min e-weeni; wop heek damon hel e-putamni; kum nong heen denon min hel e-weeni; yapi hel e-weeni, kali eokneho. 15:21 Aip yuma Musa hemede mina kalinka eenonipno, e buku hel Sabat dingme yum kalinka ee hemip. Yakobus tan kukup eede. 15:22 Taekhe, rasulkae hon gereja ngolkae hon gerejakae yum tan hona pinong yep tan Paulus hon Barnabas hon kaka dokae hon haluk Antiokhia bali unon pukon lipmediip. Lipmediipkae i enila Yudas puo, enil laokia Barnabas, hon Silas hon lipyediip. Ikaloa ningbelki yum pukona abolkae. 15:23 Taenonipno, surat ikalo tana dio unon pukon bookodiip. Surat bali kapua tana: Rasul rasulkae hon nu ningbel ngolkae hon ip Antiokhiakae hon Siriakae hon Kilikiakae hon ip Yahudi don dokae yum pukona yep mum. 15:24 Nua wenghenhoa nu ningbelki makae tan, nu kali eon do tan, ip bali aben, pinong bil hep eediip. 15:25 Nek, kauma pukon nua pinong maki mum tan makaea Paulus hon Barnabas hon ip bali abon pukon lipmeho. 15:26 Kaka lao kapea Yesus Kristus enila pukon denon domteka e-pononkae. 15:27 Yudas hon Silas hon dun pauphe, ikalo tan hel nu hemedo mina kalinka eoknehiip 15:28 Allah Baee hon nu hon pinong yep tan kukun min ipa e-hep eokneho. Puo, lao min mum kali eokneho. 15:29 Ipkait tana baee kutu pukon an hemon min hon yapi hon kum deen denon min hon yuma e-weeni. Wop hek hel e-damni. Kapua e-hemoknehiip domteka, yep balinoknehiip. Kauma mum hihi. I dun deekodiipkae tan keek kapua bop eediip. 15:30 Taiphe, ikaloa Antiokhia aip daka uno, gerejakae yum dun depe eenonipno, surat kapua eendiip. 15:31 Putaiphe, ia atmenonipno, dito pinong yep dakadiip. 15:32 Taiphe, Yudas hon Silas hona nabikae heenonipno, Allah Wenga diop tan i ningbela ngangmel heon pukon kalinka eediip. 15:33 Putaiphe, ningbelki tana dun paep eediipkae balia haluk pinong yep tan unio eiphe, wandiip. 15:34 Taiphe, Silas ea puma mum pabalinde. 15:35 Puo, Paulus hon Barnabas hon dokae hona Antiokhia aipa Allah Wenga kalinka eonipno, balindiip. 15:36 Taakohiiphe, Paulus tan Barnabas pukon kali aedea, nupkaloa kalinka eeduuphe, nup ningbel heekodiip balia haluk i balinon pukona kopkan unem, aede. 15:37 Taekhe, Barnabas tan Yohanes, enila Markus, hon unon pukona pinong dakade. 15:38 Puo, pumona Markusa Pamfilia bakon ikait hon i hemona hon kolop een, i hon e-wande. Kauma pukon Paulus pinonga dingme kapua ikait hon mum tep unon pukona, doo, nede. 15:39 Taekhe, ikaloa wengdonipno lehongyen, Barnabas ea Markus dun dio Siprus bakon ok manon min tan dio wande. 15:40 Taekhe, Paulus tana Silas lipyekhe, i ningbelki tan 15:41 Taenonipno, Siria bakon gereja yum hon Kilikia bakon gereja yum hona ngangmel hep eon pukona mande.

Kisah Para Rasul 16

16:1 Taen, Paulusa Derbe aip hon Listra aip hon wande. Taekhe, puma kaka maki, ea Yesus heme aonki enila Timotius, ea wanang Yahudi don Yesus heme aonku miikia pabalinde. Puo, kaka kapu olkia Yunani, bakon Yahudi don doki. 16:2 Timotius ea Listra bakon hon Ikonium bakon hon i Yesus heme aonkae tan e pukona pinong yep dakadiipki. 16:3 Taiphe, Paulusa e hon manon pukon pinong daklonekno, kukmii heon pukon Timotiusa we kal haka aede. I unon bakon yuma diopa Yahudikae mum, hon e olkia Yunani donki. Nek, bakon kapukae ia yum kal heekodiip. Kauma nek, kukmii heon pukon we kal haka aede. 16:4 Taekhe, aip kapu yum manonipno, Yerusalem aip gereja ngolkae hon Yesus hon mandiipkae hona sinode bali tan putap eediip mina kalinka eonipno, putamni, eediip. 16:5 Kauma pukon gereja yuma ngangmel heen, hemiphe, mahon dalo heekodiip. 16:6 Taiphe, Allah Baee tan Asia bakon unon pukona, doo, nede. Taekhe, ikaita Frigia bakon hon Galatia bakon hon mum wandiip. 16:7 Taenonipno, Misia bakon ben Bitinia bakon unemno taiphe, Yesus Baee tana, doo, nede. 16:8 Taekhe, ia Misia bakon unon do tan Troas bakon dake wandiip. 16:9 Taenonipno, labun Paulusa enipki tep mina atmende. Taekhe, enipki tep min kapu tana kaka Makedoniaki eten, Paulus pukon kali aedea, doo, hepa Makedonia bakon pema talen malip ee, nekot pis aede. 16:10 Putaekhe, ea enipki tep min kapu atmekhe, Allah Weng kalinka eon pukon Allah tan wengdiip eehea puma puonekot nua kal heenonupno, hapetnek Makedonia bakon unemno pinong dakado. 16:11 Taen, nua Troas aip koten, koba ok hit baliki tan tutum Samotrake aip wando. Taakoho dameka Neapolis aip hel wando. 16:12 Taen, nua Makedonia bakon Pilipi aip pemerintah Romakae tan dundiip bali uno, dingme mina tepa puma balindo. 16:13 Putaakoho, Sabat dingme nua Allah kali aon bali pukon pinong dokyen aip koten, ok wol bali wan hipnuphe, wananga puma dun deiphe, weng dependo. 16:14 Tauphe, wanang maku, enila Lidia, aipa Tiatira aipku, u hemona men biiki himonku. Ua Allah heme aonku, puo, Yesus ngota ua lulom. Kauma pukon u hel hipno wenghenkaduu. Taukhe, Tuhan tan u diplop til bali Paulus kali ea wenga ben biek, Yesus pukon lipmeduu. 16:15 Putaukhe, u bunga yum ok bup eede. Taekhe, u tan nu pukon kali eedua, ipkait pinonga nea pen pukon Yesus hemonku domteka, ne apa himin puma mum balinoknehiip, kali eeduu. U tan nop eukhe, nua putaakodo. 16:16 Putaakoho, nua Allah kali aon bali haluk unuphe, wanang maku baee talaki tan malip uadeekua talukhe, nua dakando. Ua balinek heon min hon kaka balinon pukon hona kalinka eukhe, hiwol hime uemipki kapua u abolkae pukon hiwol dito diop depenka neduu. Wanangku kapu u hemo balinona alut kuplon mumku. 16:17 Taukhe, uno ua malon haluk talen weng kadua, ikait kapea Dito Allah Daloki heme aen, Yesus wola pukon ngol mookohiipkaea puma, neno wengkaduu. 16:18 Putamon muma dingme diop tan putamduu. Putamhuukhe, Paulusa ngal hep aede. Taekhe, ea balbiten, baee tala pukon kupa aedea, nea Yesus Kristus enila ben kali hee. Hepa wanangku bali kolop uen, dumla une, aekhe hapetnek wande. 16:19 Taekhe, u hiwola depenkadiipkae pinonga hiwol mahon e-depni tep heekode. Putaekhe, i tan Paulus hon Silas hon depen, balan dio pasar bali aip dalokae balinip bali dio wandiip. 16:20 Aip kapu kaka dalokae bali dio unonipno, kali eediipa, ikalo kapea Yahudikae. Kauma pukon aip kapea yak bakap eenonipno, 16:21 ikalo hel hemon min kukup eehiip. Nup Romakaea i kukup eehiip mina e-hemonkae, kali eediip. 16:22 Taiphe, pasar balinhiipkae tan ikalo pukon pinong tala dakliphe, i kaka dalokae tan hel ikalo men depen kakandiip. Taenonipno, i taopkae pukona, nelme eeni, eediip. 16:23 Tok diop tan nelme eonipno, bui ap tum tan neekodiipki bali dito taop tola bali paep eenonipno, bui aip kapu malionki pukona, betle, aediip. 16:24 Taiphe, e tan ikaloa dun tum tan neekodiipki ap kapu dito taop tola paep eenonekno, i yona a yot bali ngul bup eede. 16:25 Taekhe, labun til tana Paulus hon Silas hona Allah kalinka aenonipno, baa pakadiip. Taiphe, i puma balinhiipkae hel ikalo baa paklipki wenghiiphe, 16:26 hapetnek bim dalo kitki heekode. Taekhe, bui ap kapu melpaklo, yot yuma biekhe, besi min tan nong dap eediipki yum hel dakletkode. 16:27 Taekhe, ap kapu malionki ea ihen heleekoho tiben, yot yum biikoheek atmende. Taen, kaka yuma wanhiip pinong dokyena, tomnok himitki dun ekel tan anonekno, denaano pinong dakade. 16:28 Taekhe, Paulus tan weng dip aedea, hepo, denaano tamepa kote! Nu yuma labalinho, aede. 16:29 Putaekhe, malionki kapu tan lampu dun ikalo balinhiip bali himinonekno, ea podakan kulol ok hang hep aekhe, Paulus hon Silas hon yon bali dake iho depe eede. 16:30 Taenonekno, e tan ikaloa dio dum uno, kalin tame eedea, tuan tuan ipkalo pukon, nea mina hemo yep balinoknehii yoko? eede. 16:31 Taekhe, ikalo tan e pukona, hepa Tuhan Yesus heme aephe, hep hon hep bunga yum hona yep balinon ditokia depoknehiip, kali aediip. 16:32 Taenonipno, ikalo tan e hon e ap balinonkae yum hona Allah Weng kalinka eediip. 16:33 Taiphe, labun aton kapua ikaloa kaka kapu e tan e apa dio waeenonekno, ikalo benga ok dokop eekhe, e hon e bunga yum hona ok bup eediip. 16:34 Putaiphe, i yum Allah heme aon pukon pinong yep daklo, e tan ap tila dio unonekno, enon mina eende. 16:35 Putap eeheek dameka, kaka dalokae tana i taopkae pukon kali eediipa, doo, bui ap malionki pukon kaka lao kapua kolop ee, aani, kali eediip. 16:36 Taiphe, malionki tan kali aip wenga Paulus wan kali aedea, kaka dalokae tan ipkalo pukon kolop eokneheep, kali neip. Kanek, ipa dum paep eikhe, pinong yep tan uni, kali aede. 16:37 Putaekhe, Paulus tan ikait pukon kali eedea, nukaloa Roma bakonkae. Puo, ip tana nukaloa kupot tame eon do tan kaka diop bali tan nelme eediip puo, petamon ip tana nukalo pukon deen kolop eoknip yoko? Dito doo! Ip abolkae mum taliphe, ihop baup kal heen, kolop eoknehiip. Paulus tan kali eede. 16:38 Taekhe, ikait tan Paulus wenga kapua i abolkae wan kali eediip. Taiphe, Paulus hon Silas hona kaka Romakae, nek, kaka dalokae ia podakandiip. 16:39 Taen, ia talen ikalo pukon bam tan kaldon do tan aip kauma koten unon pukona pis eediip. 16:40 Taiphe, bui ap koten, ikaloa Lidia apa himin, ningbelki atmenonipno, weng yepki mahon kalinka een wandiip.

Kisah Para Rasul 17

17:1 Taenonipno, Amfipolis aip hon Apolonia aip hon bena Tesalonika aip Yahudikae Allah ap hemon balia talendiip. 17:2 Taen, Paulus ea putame hemaa tep mum hari Sabat wiia Allah Wenga i hon weng depende. 17:3 E tana Yesusa i pukon deno tibende ngota kukup eede. E tana, ipkaito, kaka kali eehiiki enila pen pukon ea Kristusa puma, kukup eede. 17:4 Taekhe, Yahudi don makae hon Yahudi don dokae diop puo, Allah heme aonkae hon wanang aip kapu ngolkae diop hona Yesus pukon hemo Paulus hon Barnabas hon malip eiphe, mum tep balindiip. 17:5 Yahudikae puo, Yesus e-heme aonkae tan ikalo hemona mok weekodiip. Taen, pasar bali talakae i tan ap yuma manonipno, ikalo tala hep eon pukon kalinka eediip. Taiphe, aip kapukae yum yalum buenonipno, i tan Yason ap talen, ikalo dun dum paep eemno pimkadiip. 17:6 Puo, ikaloa Yason apa e-balindiip. Kauma pukon aip kapukae tan Yason hon Yesus heme aonkae hon mum kaka dalokae bali dio uno kali eediip. I tana, ikait kapea mangol hil yum yalum buen tala heme eedonipno, pema hel talenhiipkae. 17:7 Yason tan ikalo pukon yepo nekhe, i Yesus heme aonkae yum tan Kaisar weng hakpatkodiip. I tan puonediipa, nua raja yuki, enila Yesus mum heme aokneho, puonediip. I aip kapukae tana kaka dalokae pukon kali eediip. 17:8 Taiphe, kaka dalokae hon aip kapukae hon weng kapu wenghena pinong bilnediip. 17:9 Putaiphe puo, Yason hon i Yesus heme aonkae tan hona hip eiphe, ia kolop eediip. 17:10 Taiphe, Yesus heme aonkae yum tan Paulus hon Silas hon labun tan Beria aip unio eiphe, wandiip. Taiphe, ikaloa Berea aip Yahudikae Allah hemon ap balia himindiip. 17:11 Berea aip Yahudikae ia Tesalonika aip Yahudikae tepa dokae puo, ia dito yepkae. Kauma pukon ikalo kukup eediip wenga pinong yep daklo, dingme yum Allah Buku kop kulo, weng kapu pukon pimkadiip. 17:12 Taenonipno, Berea aip Yahudikae hon Yahudi don dokae, puo ngolkae, kaka hon wanang hon diopa Yesus pukon kal heen hemediip. 17:13 Taiphe, Tesalonika Yahudi donkae ia Paulusa Berea bakon hel Allah Weng kukup eehee puoniphe wenghenonipnoa, ia talen Bereakae pukon yalum buukodiip. 17:14 Putaiphe, Berea aip Yesus heme aonkae tan Paulus pukona, ok hit bali une, aiphe wande. Taekhe puo, Silas hon Timotius hona puma mum pabalindiip. 17:15 Taiphe, Paulus hon wandiipkae tan Paulus ea Atena aip dio wa aediip. Putaiphe, Paulus tan Silas hon Timotius hon e bali talon pukon dio wa aediipkae bali weng kit paede. E tan, ipa haluk Berea aip unoa ikaloa kali eip ne bali talim, eek wandiip. 17:16 Taiphe, Paulus ea Atena aip ikalo pukon meho balinonekno, aip kapukae i baee kutu hemediip min atmen, diplop tete aekhe, pinong bil nede. 17:17 Kauma pukon e tan Allah ap til bali Yahudikae hon Yahudi don dokae puo, Allah hemonkae hona kukme eede. Taen, pasar bali hel dingme yum uno, puma balindiipkae pukon hel kukme eede. 17:18 Putaen, kaka Epihuros hemonkae hon Stoa hemonkae hona ea i hon weng dudiip. Taen, makae tan puonediipa, weng damangki tana mina min kali eehee yoko? nediip. Taiphe, dokae tan, ea nup lulomki baee ngota kali eehee maedo, nediip. Puo, Paulus ea Yesus tibende ngota mum kalinka eekhe puo, ia putamdiip. 17:19 Taekhe, i tan Areopagus hemon ngolkae apa dio uno, kalin tame aediipa, okyanop wenga kapea nua kali eep, wenghoknup. 17:20 Nu hionga lulom min wenghemno hon kalinka eeheep wenga hel nua kal heemno, kali aediip. 17:21 (Atena aipkae hel do bali tan talenhiipkae hela i hemonmin doki do tan okyanop min kauma mum pinong daklon kal heemno weng dependiipkae.) 17:22 Taiphe, Paulus ea Areopagus ap til bali eten kalinka eedea, Atenakaeo, nea ip pukon atme een, pinong daklea ipkait pea baee mina diop hemonkae. 17:23 Nek, nea ipkait apa kape ip kutu heme ee hemip min kopkulonikno, maki bali keek bookodiip mina atmenhii. Kapua baee lulomki pukon ipa bookodiip atmenhii. Kauma pukon ip lulom tan heme ae hemipki kapu pukona ne tan kukup eokne. 17:24 Tuhan Allah yum min hetmookodeeki, Ea abi dingla balinon min yum hon mangol hil balinon min yum hona hibilki heekode. Kauma pukon Ea kaka etul tan ap neonkia e-balinonki. 17:25 Kaka etul tan hemon mina E pukon e-heme aani tepki. Kauma pukon nup min yuma e-daano tamonki hel hepu heon min yuma E tan mum een kulonki. 17:26 Mangol ding bali pea kaka dona dito diop kukmut heekodiio. Puo, kaka maki don tan mum nup yuma tibuphe, don yuma tibon dinga heekode. Hon kaka don kapu balinon balia eende. 17:27 Kauma nek, kaka don yum Hetmop Eedeeki pukon pimkulo atmemno putame hemip. Puo, Ea nup yum bali kam e-balinonki. 17:28 Ip hel kaka kal heonkae tan keek bookodiipa, nup yum E bena yep balinon hon yep manon hon yep tan pinong daklo baline hemup hon i tan nup yuma E tenaa mum, puonekot bookodiip. 17:29 Kanek, nup yuma Allah tenaa domteka, Allah Ea tum edo emas edo perak edo kaka tan kutu pinong daklo hetmoon min pukona e-pinong daklokneho. 17:30 Allah tan lipme aedeeki tibeo aen putap eoknede dingmea E ben mangol hilkae yum hemona lipyen lelap eoknede. 17:31 Kauma pukon uhin lulom balindiip dingmea lulom min kapu pukon lukye kolop eede. Puo, petamon Allah tana nup yum pukona ip tala hemon mina diplop yolno ihop baanio eehee. Paulus tan i Atena aipkae pukon kukup eede. 17:32 Putamo kaka deno tibon pukon ngota kali eekhe wenghenonipno, makae tan tuna aediip. Puo, makae tana, yepo, do dingme hel nua mahon wenghoknedo, puonediip. 17:33 Taiphe, Paulusa i bali kote wande. 17:34 Taekhe, makae tan Yesus pukon lipmo e hon wandiip. Kaka maki enila Dionisius ea Areopagus ngolkia hon wanang maku u enila Damaris hon dokae hel e hon wandiip.

Kisah Para Rasul 18

18:1 Taen, Paulusa Atena aip koten, Korintus aip wande. 18:2 Taenonekno, ea kaka Yahudi donki maki, enila Akwila, bali wande. Akwila ea Pontus bakonki puo, kaka daloki, enila Klaudius, Yahudi donkae e tana Roma aip yum dun dum paep eede. Kauma pukon Akwila aboku enila Priskila hona Italia bakon koten, Korintus aip wandiip. 18:3 Ikalo hemona tenda wiidonkae hon Paulus hel ea tenda wiidonki. Kauma pukon i wiia mum tep balino hemediip. 18:4 Puma balinoa hari Sabat dingme yum Paulus ea Allah Ap himin, Yahudikae hon Yunanikae hona Allah Weng kukme eede. 18:5 Putamekhe, Silas hon Timotius hona Makedonia bakon koten, ikalo hela talendiip. Taiphe, Paulus ea tenda wiidona koten, dingme yum Yesus ea Kristus ngota Yahudikae pukon mum kalinka eede. 18:6 Taekhe, ia wenghen ngalno e pukon weng talaki pakliphe, Paulusa men ngulan tabingye koten, kali eede. E tana, ip tala min yuma ip hel abol bali mum pabalinoknede. Ipa wenghen puo, e-hemonkae. Kauma pukon ip tala min ne abol balia e-balinoknedee. Petamon nea Yahudi don dokae bali uno, i mum kalinka eoknedii. Paulus tan Yahudikae pukon kupa eede. 18:7 Taenonekno, ea Allah ap til bali kotena, Allah heme aonki enila Titus Yustus, e apa Allah ap dimona uma nek, Paulusa ap kapu himinde. 18:8 Puo, kaka maki enila Krispus ea Allah ap kapu ngolki, e bung yuma Tuhan pukon lipyen heme aediip. Taiphe, Korintus aipkae diop hel ngot kapua wenghenonipno, Yesus pukon lipyen heme aiphe, ok bup eediip. 18:9 Taakohiiphe, labun Allah tan enipki tep heen, Paulus kukup aedea, doo, mahona e-pone. Puo, hepa dimnon do tan balino kalinka eokneheep. 18:10 Taephe, Ne tana e-kolop heoknehii. Aip kapea ne heme neonkaea diop labalinhiip. Kauma pukon kaka maki mum tan hel hepa e-hoknede. Allah tan kali aede. 18:11 Taekhe, Paulus kol maki wol bangupnen puma i hon balino Allah Wenga kalinka eede. 18:12 Kaka daloki enila Galio, Akhaya bakon ea kepala pemerintah heen balinde. Taekhe, Yahudikae yum tan tiben, Paulusa nganan Galio bali dio uno kali aediip. 18:13 I tana, doo, kaka kapea nu Allah hemon min balbiten, Allah hemon okyanopki hemni eeheeki, kali aediip. 18:14 Taiphe, Paulus tana kali aano tamekhe puo, Galio tana Yahudikae pukon kupa eedea, ipkaito, tala min pukon edo kaka alon pukon talenhiip domteka, ip wenga nea wenghoknehii. 18:15 Puo, ip hel agama hemon min pukon kalin tame neoknehiip domteka, ip hel tan mum hihi heoknehiip, nea e-malip eoknehii, eede. 18:16 Putaen, Galio tana i yum hilip eede. 18:17 Taekhe, i tan Allah ap hemon daloki, ikait abolki enila Sostenes, e pukon pinong tala daklo nganan, Allah Ap til bali tan nelme aediip. Sostenes alip wenghenonekno, Galio ea i tala heip min kapu pukon e-pinong dakade. 18:18 Dingme mina tepa Paulusa mahon Korintus aip balinhonekno, e hon Priskila hon Akwila hona Yesus heme aonkae pumakae kolop eenonipno, ok hit bali ben Siria bakon wandiip. Taenonipno, Kengkrea bakona dalo tan Allah heme aon pukon Paulusa kamil kukmii heon pukon tapotkode. 18:19 Putaen, ikait wii yum Epesus aip talen, ikaloa puma kolop eede. Taenonekno, ea Allah ap uno, Yahudikae pukona Allah Buku kukup eede. 18:20 Taekhe, i tana e pukon, pema mum baline, kali aiphe puo, ea kotkode. 18:21 Taenonekno, ikait pukon kali eedea, Allah pinong yep tan kukup neekhe, nea haluk taloknedii, kali eenonekno, Epesus aip koten, ok hit bali ben wande. 18:22 Ea Kaisarea aip talen, gereja bali ngin uno i pukon yep mum kali eenonekno, Antiokhia aip haluk dake wande. 18:23 Balindoneknoa, aip kapu koten, haluk Galatia bakon hon Frigia bakon hona kalinka eekhe, gereja tibende bali Allah heme aonkae yuma ngangmel heon pukona wande. 18:24 Kaka Yahudi donki maki enila Apolos, paep aeduu aipa Aleksandria aip, Apolos ea Allah Weng pukona ngangmel tan weng paklonekno, tutum hemo Epesus aip ea talende. 18:25 Kaka kapua Allah Wenga diop kal heekodeeki. Ea diplop tete aekhe, Yesus hemon hela kalinka eede. Puo, Yohanes ok bume eonki tan hemede min kauma mum kal heekodeeki. 18:26 Ea ngangmel heen, Allah ap tana kalinka eede. Puo, Priskila hon Akwila hona e wenga wenghen ia depe aenonipno, Yesus hemon yuma tutum kukup aediip. 18:27 Taiphe, ea Akhaya bakon unaano tamde. Taekhe, Epesus aip Yesus heme aonkae e wenga kal heenonipno, surata Akhaya bakon Yesus heme aonkae pukon bop eediip. I tana, doo, kaka kapea yep tan dun malip aani puonekot, bookodiip. Taiphe, ea unonekno, Akhaya bakon Allah ban eende min ben Yesus heme aediipkae pukon ea diop tan malip eede. 18:28 Taen, ea dumla kaka yum wenghen kulon bali tan Yahudikae ikel hemon pukona ngangmel heen, tutum kal heon pukona kukup eede. Taenonekno, buku Taurat weng bali tan, Yesus Ea Mesias, puonede pukon tutum kalinka eede.

Kisah Para Rasul 19

19:1 Apolos ea Korintus aip balinheekhe, Paulusa abenong hipla bakon mando kotenonekno, tola Epesus aip dakende. Taekhe, Yesus heme aonkae mina tep mum atmen, 19:2 kalin tame eede; ipa Yesus heme aediip dingme tan Allah Baee Roh Kudusa dependiip yoko? eede. Putaekhe, i tana, doe, nua Allah Baee pukona e-wenghendokae, aediip. 19:3 Taiphe, Paulus tana, kanek ipa minaki ben ok bup eediip yoko? eede. Taekhe, i tana, doo, nua Yohanes ok bume eonki ben ok bup eediip, aediip. 19:4 Taiphe, Paulus tan, Yohanes tan ok bup eede min kapua ihop baon pukon hemon min mum. Hon malon talokneheeki, enila Yesus, E mum lipyen heme aani, kali eede. Kauma nek, Paulus tan weng kapea kali eede. 19:5 Taekhe, ia kal heiphe, Tuhan Yesus enila tan ok bup eede. 19:6 Taenonekno, Paulus tan etul paep eekhe, Allah Baee Roh Kudus i bali dakende. Putaekhe, i tana weng kukmut kukmutki depenonipno balindeek heon min pukon weng pakadiip. 19:7 Ikait weng pakadiipkae kapu yuma kaka hiongnen tep mum. 19:8 Taiphe, Paulusa Yahudikae Allah apa himino ngangmel heen, ukol wiia Allah Raja hibil heon pukon mum kalinka eede. 19:9 Taekhe, Paulus wenga kal heen puo, weng talaki paklaa puonekot ngalniphe, Paulus tan kolop een, e tenakaita Tiranus aipa kalinka eon tan ap kukup eon pukon dio wa eede. 19:10 Taen, tahun lao ea puma mum balinde. Kauma pukon bakon enila propinsi Asia bakon kaka Yahudikae hon Yahudi don dokae hon yuma Allah Wenga kal heekodiip. 19:11 Taiphe, Allah tan Paulus ben dito kit dalo mina hemedea, 19:12 ikait tana menhaklon pihaa damonki dio talen, Paulus kalhil bali paenonipno, dun wan yolkae bali kuliphe, yep nenediip. Taiphe, baee talaki tan dependiipkae hel pono dumla wawanediip. 19:13 Taiphe, Yahudi don alut kuplonkae tan mano baee talaki tan depe eediipkae pukon Yesus enila ben baee tala hilimon pukon kali eediip. I tan puonediipa, nupa Tuhan Yesus enila Paulus tan E ben baee tala hilip eedeeki kauma tep ip baee talakae yuma uni, puonediip. 19:14 Kaka maki, Allah ap hemon daloki maki enila Skewa ea tena kaka petnen, kauma tan putamdiip. 19:15 Putamiphe, dingme maki baee talaki tan kali eedea, doo, Yesus Ea ne kalki hon Paulus hel ea ne kalki. Puo, ipkait muma ne lulomkae, puonede. 19:16 Taen, kaka baee tala depe aedeeki kapua tibenonekno, ikait depen menopkal kakan, nelmo yende. Taekhe, ia beeng dalo heekhe, menopkal do tan pono, melpakan wandiip. 19:17 Taiphe, Epesus bakon Yahudikae hon Yunanikae hona kal heekodiip. Taen, i yuma poniphe, Tuhan Yesus enila dito dalonede. 19:18 Taiphe, kaka diop tan Yesus pukon kal heenonipno, talen i tala hemon mina ihop baakodiip. 19:19 Taen, i baee talakae hemon buku hel yum dun deen, dungliphe, kaka yuma atmendiip. Buku kapu hion pukona hiwola lima puluh ribu tum perak. (Kapua rupiah lima juta.) 19:20 Kauma pukon Allah Wenga dito ngangmel heekhe, baee tala hemon min ngangmela dito yambul mum heekode. 19:21 Hemede min kapu yum hihi heenonekno, Paulusa Makedonia bakon hon Akhaya bakon hon ben Yerusalem aip ngin unaanoa, doo, nea uno Roma aip hel atmoknehii, pinong dokyede. 19:22 Taen, Paulus tan e heme aonkae lao Timotius hon Erastus hon Makedonia bakon dun paep eenonekno, ekela dingme mina tepa propinsi Asia mum pabalinde. 19:23 Taekhe, Allah Wola pukon i Epesus aipkae tan kabin weng nediip. 19:24 Putamiphe, kaka maki enila Demetrius ea baee tala enila Artemis pukon tum perak tan kutu min heenonekno, 19:25 kaka kutu min hemon dokae pukon hel weng dien kali eede. E tana, ipo, kutu min hemona kapa nup hemon mina uma. 19:26 Puo, petamon ipa kal, Epesus aip muma do puo, propinsi Asia bakonkae yum hela Paulus tan kalinka eek lipmiphe kali eedea, baee tala kutu min kaka etul tan hetmoonki kapua baee pen pukonkia do, eede. 19:27 Kauma nek, nup heme hemup pukona pinong tala daka eoknehiip maedo? Hon nupkait pukon baee dito daloku enila Artemis ap daloki hela bakotoknehee. Taekhe, propinsi Asia bakonkae hon mangol hilkae yum u heme uon pukon kotoknehiip. Demetrius tan kali eede. 19:28 Putaekhe, wenghen pinong tala daklonipno, weng dalo tan puonediipa, Epesus aipa baee Artemis muma daloku, puonediip. 19:29 Taiphe, aip kapukae yuma yalum buen, Paulus hon hemonkae lao enila Gayus hon Aristarkhus hon ikaloa Makedonia bakonkae, ngananonipno kaka diop dun demon balia dio wandiip. 19:30 Putaiphe, Paulus hel dun deip bali unaano tamde. Puo, e hon manonkae tana, doo, aediip. 19:31 Taiphe, e lakon propinsi Asia bakon dalokae hela talen, tok diop tan Paulus hel puma uon pukona, doo nediip. 19:32 Putaiphe, i dun deekodiip bali tana i makae tan pu min kauma puoniphe, dokae tan doo, pe min kaema, puonediip. Taiphe, kaka diop yalum buen, dun deekohiip pukon weng depo i pen pukon kal heon min lulom hep eede. 19:33 Putaiphe, kaka maki, e enila Aleksander, ea tibe etek, atmenonipnoa kal heekodiip. Taiphe, etul kukue dimnio eenonekno, ikalo malip een weng depe eaano. 19:34 Puo, dun deekodiipkaea Aleksander pukon ea kaka Yahudiki kal heenonipno, ia weng dalo tan dua jam kalinkadiip mina kaema, Epesus aip baee Artemis muma daloku, nenediip. 19:35 Putamhiiphe, Epesus aipkae pukon ngolki tan etek atme aenonipno dimnediip. Taiphe, e tan kali eedea, ip Epesus aipkaeo, nup baee Artemis apa maliikoho hon u kutua pumon abidingla tan dakendekhe, nupa kauma pukon hel maliikoho. Kauma min yuma ipa lulom yoko? 19:36 Kapua pen pukon domteka, ipa bam tan hapetnek putap eona do. Puo, dimno balini. 19:37 Kaka lao kapu tana nup aipa kape til bali alut mina e-hek dunhiip. Taen, nup baee Artemis pukon weng talaki e-pakahiip. Puo, ikalo pema ikaita dio tale eehiip. 19:38 Kanek, Demetrius hon e tena tan hona kaka lao kape pukon kupa eemno domteka, lelap eonkae bali ikalo dio uniphe, lelamonki tan kukup eoknehee. 19:39 Edo, do min pukon pinong dakahiip domteka, pema tana do puo, dio weng depon aip uno hihi heoknehiip. 19:40 Nupa yalum buen, weng depenho mina ngol mina do. Nek, ebonkae tan wenghenonipno, nupkait kamdik hemeho min pukon kupa eiphe, pen pukon min e-kali een hihi heeni tep. 19:41 Kauma pukon, unio, eekhe wandiip.

Kisah Para Rasul 20

20:1 Taiphe, Paulus tan e hon manonkae pukon weng dip een, yep tutum hemo balinon pukon kalinka eehonekno, ia kolop een, Makedonia bakon wande. 20:2 Ea bakon kapu unonekno, bakon kapukae pukon hel mum tep kalinka eehoa Yunani bakon wande. 20:3 Ukol wiia wan puma balinhonekno, puma tan Siria bakon okhit bali ben unaano puo, Yahudikae tan alemno tamdiip. Kauma nek, Paulus ea koten, Makedonia bakon ben haluk Pilipi aip wande. 20:4 Taekhe, e hon mandiipkae i enila makia Sopater Pirus miikia Berea aipki; hon Aristarkhus hon Sedundus hon ikaloa Tesalonika aipkae; Gayus ea Derbe aipki, Timotius hon propinsi Asia bakonkae kaka lao ikalo enila Tikhikus hon Trofimus hona Paulus hon mandiip. 20:5 Puo, ia hin tan Troas bakon uno, nukait pukon mehediip. 20:6 Paskah dingme roti bali nginon min e-paonki enon dinga hihi heekhe, nua Pilipi aip koten, okhit bali wola dingme elnen ihenhoa Troas bakon uno dingme petnen balindo. 20:7 Taakoho, hinki dingme, hari Minggu, roti weemno dun deuphe, daek Paulusa unaano. Kauma pukon aton til hon labun hon maki Allah Wenga diop kalinka eede. 20:8 Nua dun deekodo balia ap dam hipla ap dil tok wiiki dito himitki bali labuna lampu diopa piip paedo. 20:9 Tauphe, kaka kabeeki, enila Eutikhus, ea jendela bali hipno, dito ihen heleekode. Paulus tan diop kalinka eekhe, ea diop wok hep aek ihende. Taakoho, ea jendela bali tan dokno dake alek dende. Taekhe, i tana, hihi denhee, puonediip. 20:10 Taiphe, Paulus ea hapetnek dakenonekno, nganan kali eedea, e-pinong bilni, e balinona labalinhee, eede. 20:11 Taen, ngin uno haluk roti tangle paep eek weiphe, haluk kalinka eek, daekhe dake wande. 20:12 Taekhe, tena kabeeki ea yep balinaa pukon pinong yep daklo ekel ap dio wandiip. 20:13 Taiphe, nua ok manon min bali himinonupno, okhit bali ben Asos aip wando. Puo, Paulus pinonga hila tan mum Asos aip uno, puma tan nu hon ok manon min bali himinaano pinong dakade. 20:14 Taen, Asos aip daken, ok manon min bali himinekhea Metilene aip nu yuma wando. 20:15 Puma tan okhit bali ben daekhe, Khios aip dimona wando. Taakoho, dameka Khios aip koten ok yakan wan Samos aip ihendo. Putaakoho daekhea, Samos aip tan Miletus aip wando. 20:16 Paulus ea Yerusalem aip Pentakosta dingme unaano, kauma pukon Epesus aip lupaten, propinsi Asia bakon koten, tutum tan Miletus aip wando. 20:17 Taenonupno, Paulus tan Epesus aip gereja ngolkae pukon Miletus aip tan weng kali paek talendiip. 20:18 Taiphe, Paulus tan ikait pukon kali eedea, ipa kal, propinsi Asia bakon talendii dingme nea ip hon mum balindii. 20:19 Putaikhe, Yahudi donkae tan kukun min hep neiphe puo, nea Tuhan pukon bamno, pinong yep tan hemonikno, amedii. 20:20 Taen, nea ap maki tan wan ap maki wano, Allah Wenga kukun min hon yep hep eon min hona pono, koton do tan kalinka eedii. 20:21 Taen, Yahudi donkae hon dokae hon pukon ip tala mina diplop yol tan koten, Allah hon Tuhan Yesus Kristus hon lipyen heme eeni, kalinka eedii. 20:22 Puo, petamon Allah Baee tan weng dien pis neekhe, Yerusalem aip unikhe, puma tan heoknehee min pukona nea lulom. 20:23 Ne kal heekohii mina kaema, mina aip himinoknehiikia Allah Baee tana, bui apa kukun min diop ne pukon mehehee, kukup neehee. 20:24 Puo, nea nekel balinon pukona mangopa do. Tuhan Yesus tan ne hemon pukon neende mina tutum Allah tan ban eon min hon Allah Weng hon kalinka eo hihi heoknedii. Kauma muma ne mangop min. 20:25 Nea ip hon balindii dingmea Allah Raja hibil heon pukon kalinka eedii. Puo, petamona nea kal, ipkait tana ne kamoa mahon e-atmoknediip. 20:26 Nek, Allah pinonga min yuma nea ponon do tan dito yum kalinka eedii. 20:27 Kauma pukon kamdik kali eoknea, minakae tan Allah Wenga kalinka eik, ngalnedo deniphe, i yapia ne abol balia e-balinoknede. 20:28 Allah ekel gereja pukon Yesus yapi tan hiekhe, Allah Baee tan ipkaita dangolkae hep eede. Kauma nek, ip hel pukon hon gerejakae pukon hona betlo, malip eeni. 20:29 Nea unikhe, kaam pilem atulkaea ip bali domba yon pukona taloknediip, nea ne kal. 20:30 Ip til bali tana kaka makae hel tiben pukon tutum wenga yalum buen, ip tenaa dio unoknediip. 20:31 Kauma pukon dingme yuma betni. Ipa kal, nea tahun wii ip bali labun hon aton til hon amo, Allah Weng kalinka ee hemee nek, e-lukye kotni. 20:32 Allah tan ban eon min kapua dalo hep een, kukmut bali paep eekhe, ipa okdokop eonkae bali baliniphe, diop min eoknede. Kauma nek, ne tan ipkait pukona Allah kalinka aen, yep mumo aoknehii. 20:33 Nea ipkait mina hiwol perak hon emas hon menopkal hon pukona nea e-mok weekodiiki. 20:34 Ipkaita kal, nekel etula tan mum ne kako min pukon hon ipkait kakoa min pukon hona malip eedii. 20:35 Ne ngangmel heen hemedii mina kukup eedii. Nek, ip tan hel bamkae pukon hel malip een putamonipno, Yesus wenga e-lukye kotoknehiip. Tuhan Yesus tana, ban eona dito yep puo, haluk eon mum pukon pinong daklon domteka, kapua tala, puonede. Paulus tan Epesus ngolkae pukon kali eede. 20:36 Taenonekno, dik biten ikait yum hipno tana Allah kali aediip. 20:37 Putaenonipno, ngolkae yum Paulus pukon nganan ningoen dalo tan amediip. 20:38 Taen, Paulus kali eehee wenga e kamoa haluk mahon e-atmoknehiip. Kauma pukon ia dito diplop yol hep eede. Putaen, ok manon min bali dio wan kolop aediip.

Kisah Para Rasul 21

21:1 Taiphe, nua diplop yol tan kolop eenonupno, ok manon min tan Kos aip tutum uno, Rodos aip hon Pataras aip hona wando. 21:2 Taen, bakon kapu tan ok manon min pimkulo dunonupno, Fenisia bakon ok hit bali tan wando. 21:3 Tauphe, ok hit til bali pulau Siprus nu wakla yingila atmendo. Puo, Siria bakon Tirus aip tutuma mum wando. Tirus aipa ok manon min tan bungo buo kulekhe, dun dunon bali nua wando. 21:4 Taenonupno, bakon kapu Yesus heme aonkae pukon pimkulo dakan, dingme petnen i hon balindo. Putauphe, Allah Baee tan ikait puma Yesus heme aonkae ben Paulusa Yerusalem aip unon pukona, doo, nede. 21:5 Putaekhe, dingme petnen hihi heeka, nua unemno pinong dakado. Tauphe, Yesus heme aonkae hon kalbelki koo hon i tenaa hon nu yuma dumla wando. Taenonupno, nua okhit tungul bali tan dikbiten, Allah kali auphe, i tana nu pukona yep mumo, eediip. 21:6 Taiphe, nua ok manon min bali himindo. Tauphe, ikel aipa haluk ia wandiip. 21:7 Taiphe, nua Tirus aip koten, okhit bali tan mum Tolemais aip wando. Taenonupno, bakon kapu Yesus heme aonkae hona dingme maki balindo. 21:8 Taakoho, dameka Kaisarea aip wando. Taenonupno, Pilipus, Allah Weng kalinka eonki, kaka petnen hon lipyediipki e apa nua balindo. 21:9 Kaka kapua e tena wanang imki do tan aphapalakae laplaoki i yuma nabikae. 21:10 Dingme mina tepa nua e apa kapu balinuphe, kaka nabiki enila Agabus ea Yudea bakon tan nu bali dakende. 21:11 Taenonekno, e tan Paulus kubat dunonekno, ekel etula hon yon hona nong daen kali eede. E tan puonedea, nea Allah Baee tan kukup neehee wenga kali eokne. Kapua kaema tep: kubat kape hibilkia ne tan nong daakohii tepa Yerusalem aip Yahudikae tana nong dap aenonipno, Yahudi don dokae etul balia paep aoknediip. Agabus tan kali eede. 21:12 Taekhe wenghenonupno, nu tan hon ikait balinipkae tan hona Paulusa Yerusalem aip e-ngin unon pukon pisnonupno, doo, aedo. 21:13 Tauphe, Paulus tan kali eedea, mina min pukon ipa amonipno, ne diplop pakop neehiip yoko? Yerusalem aip unikhe, nong dap neon edo niphe denon edo nea Tuhan Yesus enila tan denon pukona hihi ngol mookohii, eede. 21:14 Taekhe, nu tan pis aedo puo, kali aup wenga e-wenghaano tamde. Kauma pukon nu tana, nupa dimno kotoknup. Tuhan pinonga mum, puonedo. 21:15 Taakoho, dingme mina tepa hihi heekhe, Yerusalem aip ngin unemno wol tan ngin wando. 21:16 Tauphe, Kaisarea aip Yesus heme aonkae hel nu hon ngin wando. Taen, i tana kaka enila Manason Siprus bakonki ea pumon tan Yesus heme aedeeki, e apa dio wa eemno taakodiip. 21:17 Taen, nu Yerusalem aip ngin unuphe, Yesus heme aonkae tan nu pukona pinong yep dakadiip. 21:18 Taiphe, dameka Paulus hon nu hon yuma Yakobus bali unuphe, gereja puma ngolkae hel yum pabalindiip. 21:19 Taiphe, Paulus tana, yep mumo, eede. Taenonekno, Allah tan Paulus ben Yahudi don dokae bali kukup aekhe, hemede min yum ikaita kali eede. 21:20 Taekhe, ia wenghenonipno, Allah pukon kitoka aendiip. Taen, i tan Paulus pukon kali aediipa, ningo, bakon kape Yahudikae ia dito diop Yesus heme aediip. Puo, Taurat weng Musa hemon min hel dalo tan ia heme hemip. 21:21 Taen, ia wenghendiipa, Paulus, ea Yahudikae mum puo, Yahudi don dokae hon balindiipkae pukon kalinka eede. E tana, ipa Musa hemona kotni hon ip tena we kal hakando kukmii hemon pukon hel kotenonipno, ip umdipki hemediip min kapu hel yuma kotni. Paulus tan weng kapu kali eeheekhe, Yerusalem aip Yahudikae tana wenghendiip. 21:22 Kanek, nupa mina heokneho yoko? Ia hep talenheep pukona hihi wenghenhiip. 21:23 Kauma nek, kukup heoknup wenga hepa putaokneheep. Nukait bali kaka laplaoa e-koton pukon hemo kukmii min hemonkaea labalinhiip. 21:24 Kanek, hep hon i hon diplop til bali okdokyen, hep tana hiwol eephe, ia kamil tapotoknehiip. Taiphe, kaka yuma atmenonipno, kal heoknehiipa, Paulus pukona nua mok wenga kaldiphe wenghendo. Taen, ia kal heona ea Musa depende wenga yuma tutum hemedeeki, puonoknehiip. 21:25 Yahudi don dokae puo, Yesus heme aediipkae pukon nua i pukon keek bop eedoa, doo, ipa noma baee talaki kutu pukon hemomipkia ipa e-weoknehiip. Hon yapi min hel e-weoknehiip. Hon kum deon min hel e-weoknehiip. Hon wop hek damon hel kotoknehiip puonekot, nu tan keek bop eedo. Weng kape yuma ngolkae tan Paulus pukona kukup aediip. 21:26 Taiphe, dameka Paulus hon i kukmii heonkae hona ok dokyediip. Taen, Paulusa Allah ap til bali uno, ia mina dingme okdokyen hihi heon pukon hon ikel yuk yuk tan Allah aon mina aon pukon hona kali eede. 21:27 Putaakoheek, dingme petki hihi heaano putaekhe, propinsi Asia bakon Yahudikae tan Paulus atme aenonipno, pinong tala daklo nganandiip. 21:28 Taen, ia kaka yum pukon kali eediipa, Israelkaeo, kaka kape tana bakon yum kalinka eedea, nup Israelkae pukon hon Taurat weng pukon hon Allah Ap pukon hon yuma kotni, puonede. Taen, e tan kaka Yunanikaea Allah Ap kape hel dio tale himinonekno, Allah Ap dangdong heekode. Ikait propinsi Asia bakon Yahudikae tana Yerusalem aip Yahudikae pukon kali eediip. 21:29 (I propinsi Asia bakon Yahudikae tan Trofimus, ea Epesusaipki hon Paulus hon Yerusalem aip til baliniphe, atme eediip. Kauma pukon i pinonga Paulus tana Trofimus Allah Ap til bali dio wanhee, pinong dakadiip.) 21:30 Taiphe, Yerusalem aipkae hel pinong tala dokyen dun deenonipno, Paulusa nganan dio dumla uniphe, yot ngookodiip. 21:31 Taenonipno, alemno tamiphe, Yerusalem aipkae yalum buen biliphe, Roma bakon ebonkae abolki ea wenghende. 21:32 Taekhe, e hon e tenaa ebonkae hona bilip bali melpakan dake wandiip. Taiphe, Paulus nelme aipkaea ebonkaea atmenonipno, Paulusa haluk nelmona kolop aediip. 21:33 Taiphe, ebonkae abolki tan Paulusa ngananonekno, e taopkae pukona, nong besi lao tana nong dap aani, eede. Taen, e tana, kaka kapea minaki yoko? Ea mina min tala heekohee yoko? kalin tame eede. 21:34 Taekhe, makae weng dalo tana, ea kaema hemehee puonediip. Taiphe, dokae tana, doo, ea kauma mum hemehee puoniphe, ebonkae abolki tan Paulus tutum hemehee mina e-wenghani tep heekhe, e tenaa pukon, kaneka, nup aipa dio unoknup, eede. 21:35 Taekhe, ebonkae tan Paulusa nganan i apa kapol don dio uniphe, diopkae tan alemno tamdiip. Taiphe, ikait tan ea nganan dun dam paen, dio ap wandiip. 21:36 Putaiphe, malona kaka diop hakwo talen, weng dalo tan, alni, puonediip. 21:37 I tan dio ap himi aemno taiphe, Paulus tan ebonkae abolki pukona, nea yep kalin tame heeni tep yoko? Taekhe, ebonkae abolki tana, hepa Yunani wenga kalki yoko? aede. 21:38 Taen, e tana, kanek hepa Mesir bakonki pumon kaka empat ribukae yalum buek yemno tamiphea kaka do bali wandeeki kapu yoko? aede. 21:39 Taekhe, Paulus tana, nea Yahudi donki, ne Tarsus aipki, ne bakona Kilikia bakon aip kitki kauma balinonki. Kanek, nea haluk nop heenonikno, kaka yum pukon hel kalinka eokne, aede. 21:40 Taekhe, ebonkae abolki tana yepo aekhe, Paulusa kapol don puma eten, ia dimnon pukon etul kukuukode. Putaekhe, dito dimniphea, ikel Yahudikae weng tan kali eede.

Kisah Para Rasul 22

22:1 E tana, ningbelki hon ne olkikae hon ipkaita ne wenga kali eoknea wenghen kulni, eede. 22:2 Taen, Ibrani wenga tan weng paklekhe, ia wenghenonipno, haluk dito dimnediip. Taiphe, Paulus tan kali eedea, 22:3 Ipkaito, nea Yahudi donki, Tarsus aip Kilikia bakon bali tan paep needuuki. Puo, aip kapea Gamaliel tan sekolah heme neekhe, balinemeeki. Taekhe, nea nup umdipki hememip mina kal heen ip tep mum hemo Allah hemona tutum ne hel heme ae hemeeki. 22:4 Taen, ne tana Yesus heme aonkae pukon nong dap eenonikno, kaka hon wanang hon bui aip paep een, makae hel yik dendiip. 22:5 Taiphe, ip ngolkae hon ip Imam dalokae hona ne hemona pukon kal heekodiip. I tan hel surata Damsyik aip ngolkae pukona neendiip. Taiphe, nea Damsyik aip unonikno, Yesus heme aonkae nganan haluk Yerusalem aip dio talen yon pukon wandii. 22:6 Putaen, Damsyik aip dimona unikhe, aton tila abi bali tan pipyam dito daloki daken ne bali lupatkode. 22:7 Taekhe, nea mangol bali dikin dake ben wenghen kulikhe, weng tan kali needea, Saulus, Saulus, mina pukon nen puka hemep yoko? nede. 22:8 Taekhe, ne tan kalin tame aedia, Tuhano, Hepa minaki yoko? aedii. Putaikhe, E tan kali neadea, doo, nea Yesus Nazaret aipki hep tan nen puka hemepki, kali neede. 22:9 Taekhe, ne hon talenhiipkae ia pipyam daloki kapua atmendiip. Puo, kalinka needeeki wenga kapua tutum ia e-wenghendiip. 22:10 Taiphe, ne tan E pukon kalin tame aedia, mina min heoknehii yoko? aedi. Taikhe, Tuhan tan kali needea, tiben, Damsyik aip hepa unoknep. Putaephe, Ne tan kukup heoknehii min yuma kali heekhe, kal heokneheep, neede. 22:11 Taekhe, pipyam dalo kapu tan hiop hep neede. Kauma nek, ne hon talenhiipkae tan etul depen, Damsyik aip bat dio wan neediip. 22:12 Damsyik aip unuphe, kaka maki, enila Ananias, ea dito tutum Allah heme aonki hon Yahudikae tan e pukona pinong yep daka ae hemipki, 22:13 ea ne bali tale eten kali needea, ning Sauluso, kopka nee! nede. Taekhe, kopka aedii. 22:14 Taikhe, e tan kali needea, nup umdipki i Tuhan Allah tan hep hemona kukup heoknaa hon Ea pinong yep tan Kaka Yepki atmenonepno, E wenga hel wenghenheep. 22:15 Kauma pukon hep atmen wenghenheep min E pukona kaka yum kalinka eoknedeep. 22:16 Kanek, mina min pukon pinong bilno meheheep yoko? Tibe eten, ok bup heon pukon une! Taenonepno, Allah pukon weng dip aephe, hep dangdong mina ok dokop heoknehee. 22:17 Ananias tan kali neekhe, nea Yerusalem aip uno, Allah ap til bali tan Allah kali aenonikno, enipki tep mina atmendii. 22:18 Taen, nea Tuhan atmik kali needea, hepo, aip kapekaea Ne pukon hep tan kalinka eokneheep wenga e-wenghoknediip. Kauma pukon hepa Yerusalem aip pea hapetnek koten une. Tuhan tan kali neede. 22:19 Taekhe, ne tan kali aedia, Tuhano, aip kapekae ia kal, ne tana Allah ap til bali diop himin hep pukon heme heediipkaea nelme eo, bui ap bali paep eediiki. 22:20 Taen, hep heme heonki Stefanus e yapi dakende dingme ne tan hel an puklip dimona balino, andiipkae i menopkala depenonikno, e alon pukona yepo nedii. Ne tan Tuhan pukona kali aedii. 22:21 Taikhe, Tuhan tan kali needea, hepa uneo! Ne tan hep pukon Yahudi don dokae pukon kam bali dun paep heoknehii, kali neede. Paulus tan ekel pukon ngot kapu kalinka eede. 22:22 Taekhe, Paulus ea weng tungul heeni do tan i Yahudikaea weng dalo tan puonediipa, mangol hil kapea kaka kape hon nupa e-balinokneho. Bihap aen, alnio, nediip. 22:23 Putaen ia weng deponipno, menopkal ngulan but pakan bihaip hipla nginekhe, 22:24 ebonkae abolki tan e tenaa pukon kali eede. E tana, kaka kapea dun dio ap til bali uno, nong petling tan nelme aoknehiip. Taiphe, i tan e pukon pinong tala daka aehiip mina ea kali neoknehee, kali eede. 22:25 Taekhe, ebonkae tana Paulus etula depen, dam bali nong dap aiphe, Paulus tan ebonki maki pukon kali aedea, hep tana kaka Roma bakonki pukon tala hemon min kal heon do tana yep alni tep yoko? aede. 22:26 Putaekhe, ebonki kapu tan e abolki pukon wan kali aedea, hepa mina min pukon kaka kapea alaano tamheep yoko? E dona Romaki, kali aede. 22:27 Taekhe, ebonkae abolki tan Paulus bali talen kalin tame aedea, hepa pen pukon kaka Roma donki yoko? Ihop tan kali nee! aede. Putaekhe, Paulus tana, neko, aede. 22:28 Taekhe, ebonkae abolki tan kali aedea, kaka Roma donaki heon pukona nea diop tan hiikodiiki, aede. Putaekhe, Paulus tan e pukon kali aedea, nea hion do tan kaka Roma donki paep neip kalendiiki, aede. 22:29 Taekhe, i ebonkae yuma weng kapu wenghenonipno, nong baa kolop aediip. Taiphe, ebonkae abolki hel Paulus kalinhe min hon nong dap aehiip pukon hona lao min kape pukon ea po hep aede. 22:30 Putaakoho dameka, ebonkae abolki tan Paulusa kolop aen, pinong tala dakahiip min kal heon pukon ea Yahudi ngolkae weng dip eede. Taen, e tana Paulus dio talena, i kopkulip bali paep aekhe, etkode.

Kisah Para Rasul 23

23:1 Taiphe, Paulus tan ngolkae mum kopkulo kali eedea, ningbelo, ne balinon dingme yuma Allah pukon ne dito tutum heme aedii, kali eede. 23:2 Taekhe, i abolki, enila Ananias, tan Paulus dimona etipkae pukon, bon top daen alni, eede. 23:3 Taiphe, Paulus tan Ananias pukon, hepa kumtol lulomki, Allah tan hoknede. Nek, nup hemona etul tan kaka alon pukona donedo. Puo, mina min pukon hepa nup hemon min kapua hak paten nenheep yoko? kali aede. 23:4 Taekhe, i wenghipkae tan Paulus pukon, mina min pukon nup Imam Daloki Allah tan lipme aedeeki pukona weng talaki kali aeheep yoko? aediip. 23:5 Taiphe, Paulus tan kali eedea, ningbelo, dito pen pukon nea nup Imam Daloki pukon lulom tan kali aehii. Allah Buku tan puonedea, ip abolkae pukon weng tala e-pakni, puonede. Paulus tan i ngolkae pukon kali eede. 23:6 Taenonekno, Paulus ea kal heekodea makaea Parisikae hon makaea Sadukikae hon pabalinhiip atme eede. Taen, weng dalo tan, ningbelo, nea Parisiki hon ne umdipki hel Parisikae. Kauma pukon ip dun deekohiipkae tana ne hemona kal heoknip. Ne heme heme mina denonkae pen pukon tiboknediip, kali eede. 23:7 Taekhe, Parisikae hon Sadukikae hon ia wenghenonipnoa, weng dun daklo lehongyediip. 23:8 (I Sadukikae tan kaka denonkae e-tiboknediip hon malaikathel e-balinon min hon baee yuma doononkae. Puo, Parisikaea kapu yuma hemonkae.) 23:9 Kauma nek, ngolkae yuma dalo tan kakdaakodiip. Taiphe, Parisikae puo, makaea tibe eten, dalo tan kali eediip. I tana, nu pinonga kaka kape ea Allah pukon tutum heme aedeeki, ea pen pukon malaikat tan edo baee min tan edo kukup aehiip maedo, kali eediip. 23:10 Taiphe, wenghenonipno ia dito dalo tan haluk kakdaakodiip. Putaiphe, ebonkae abolki tan pinong dokyedea Paulus e kalhila depen hanglo hakloknehiip maedono, e tenaa hon daken, Paulusa dun dio ikel aipa wandiip. 23:11 Puo, damek labun tila Tuhana Paulus dimona tale eten kali aedea, hepa e-ponokneheep. Hep tan Ne hemona Yerusalem aip tutum kalinka eeheep. Kauma pukon Ne hemona Roma aipkae hela kalinka eoknedeep, aede. 23:12 Taekhe, daen aton tibekhe, Yahudikae tan dun deen puonediipa, nupa enon min hon ihon pukon hon do tan balinho Paulusa alup denekhe mum enon min eno ihokneho, puonediip. 23:13 Putamdiipkae i yuma empat puluh puo, dangol pa tan putamdiip. 23:14 Putamonipno, ikait tan Imam Daloki hon ngolkae hon pukon kali eediipa, nu heemno mina kaema tep, Paulusa balinon domteka, enon mina e-weokneho. Puo, nu tana ea anonupno mum enon min weokneho. 23:15 Nek, ipkait hon dun deekohiipkae tan hona wan ebonkae abolki kali aokniipa, Paulusa dio pe dakiphe, e hemede mina mahon weng depo kal heoknup nekot, dikip dap aani. Taiphe, e tan dio daekhea, nua wol til bali betlo alokneho, puonediip. 23:16 Taekhe, Paulus e engku miiki tan i wenga kapu wenghen ebonkae ap asrama bali unonekno, Paulusa kali aede. 23:17 Taekhe, Paulus tan ebonkae deng laplao pukon abolkia weng dip aede. E tana, tena kabe kapea hep dangolki hon weng depaano putamaa, kali aede. 23:18 Taekhe, e tana tena kabe kapua ebonkae abolki bali dio uno kali aedea, hepo, Paulus tan kali neehea, tena kapea hep abolki bali dio wa aoknep. Taephe, e tana ngotokop aoknehee, kali neehee. Ebonkae deng lap lao abolki tan e dangolki pukona kali aede. 23:19 Putaekhe, Ebonkae abolki tan tena kabe kapu etul depen, kukmut bali dio uno, kalin tame aedea, hepa mina min kali neoknep yoko? aede. 23:20 Taekhe, tena kabe kapu tana, doo, Yahudikae tana dopa weng dip heoknehiipa, nua Paulus hona mahon weng depemno puonekot, dikip dap heoknehiip. 23:21 Nek, hep tana Paulus dio dake unokneheep domteka, kaka empat puluh puo, dangol patankae ia wol til bali alon pukon mum betloknehiip. Ia alon kabola enon min hon ok hon enon do tan balinhiip. Kauma nek, hepa ikait wenga e-wenghokneheep. Tena kabeeki kapu tan ebonkae yum abolki pukona kali aede. 23:22 Taekhe, ea kal heenonekno, ebonkae abolki tana tena kabeeki kapu kolop aenonekno, kali aedea, hep tan kali neeheep min kapua kaka maki mum hel e-kali aokneheep, aede. 23:23 Taenonekno, ebonkae abolki kapu tan ebonki deng laplao abolkae lao pukon weng dip een kali eedea, ipkalo tenaa keenam deponkae muma dua ratus kaka hon kuda tan unonkae muma tujuh puluh kaka hon ebonkae muma dua ratus heen, kaka kapu yuma labun aton tiiki tan tibenonipno, Kaisarea aip unon pukona ngol mooni. 23:24 Ipkalo tana Paulus hapetnek Gubernur Feliks bali unon pukon kuda lao tep dio talen e unon pukonkia aoknehiip, kali eede. 23:25 Taekhe, ebonkae abolki tana kaema tep keek bookode. 23:26 Ne enila Klaudius Lisias tan Gubernur Feliks kaka dangolki hep pukona yep mumo. 23:27 Kaka kapea Yahudikae tan depen alemno tamiphea, ne hon ne tenaa hon kaka Romaki kape bali uno ea nganando. 23:28 Puo, e tala hemede mina nea lulom. Kauma pukon i Yahudikae dun deon bali dio dake aedii. 23:29 Taikhe, i tan, nu hemona tutum e-hemedeeki puonekot, alemno mum putamdiip. Taiphe, ne pinonga ea Romakae hemona e-hak patkodeeki. Kauma nek, alon pukon edo bui paep aon edo e-putaani tep heekode. 23:30 Taekhe, ia ngangmel tan deen haluk alemno putamdiip. Taiphe, ne tan ea hep bali dun paehii hon i kaka kapu alemnokae hel malona hep bali aben e hemona kali heoknehiip. Ebonkae abolki tan keeka Gubernur Feliks pukon bop aede. 23:31 Taekhe, ebonkae yum labun tan Paulus ea Antipatris aip dio wandiip. 23:32 Taakohiip dameka, wol tan manonkaea kolop een, ikel aip asrama bali haluk uniphe, Paulusa kuda ding bali manonkae tan mum dio Kaisarea aip wandiip. 23:33 Ia Kaisarea aip talenonipno, Paulus hon keek hona Gubernur aendiip. 23:34 Taiphe, Gubernur ea keek atmen, e tan Paulus ekel damila pukon kalin tame aekhe, e tana, nea Kilikia bakonki, aede. 23:35 Taekhe, Gubernur tan kali aedea, hep hemno tamhiipkae ia taliphea, ne tan hep weng hon i wenga hon yuma wenghenoniknoa, ngol mooknehii aede. Taen, Gubernur tan, Paulusa ap kantor bali paep aani. Ebonkae pukon kali eede.

Kisah Para Rasul 24

24:1 Putaakoheek, dingme elki tan Imam Daloki, enila Ananias, hon ngolkae hon kaka maki, enila Tertulus, hon Yerusalem aip tan Kaisarea aip wandiip. Taenonipno, Paulus pukon tala hemede min Gubernur pukona kali aediip. 24:2 Taiphe, Paulus hel dio taliphe, Tertulus tan Paulus pukon etul ngum dimo Gubernur Feliks pukon kalinka aede. E tan, nua hep ben yep mum balinuphe, bakon kapea kit mina diop Israelkae pukon hepa ban eenka hemepki. 24:3 Nek, Feliks hepa daloki, hep hemee hemep min pukon nua 24:4 Weng diop nek, hepa e-ngangi hep heoknehee. Puo, maki mum hepa pinong yep wenghaano domteka, kali heokne. 24:5 Kaka kapea nu pinonga ea dito tala hep eedeeki. Ea mangol hil yuma Yahudikae tala hep eon pukon minipme hemaaki. Hon i kaka Nasranikae pukon ea abolki heekode. 24:6 Taen, ngol maki hel ea nu Allah ap balia dangdong min hemede. Taekhe, nua kaka kapea nganando. Nu hemon mina e tan hak patekhe, alemno pinong dakaho. 24:7 Puo Lisias, ebonkae abolki tan talen, nu wengdup bali talen ngananonekno, 24:8 nu pukon, ip tan Gubernur Feliks bali mum kali aoknehiip, eede. Petamon Gubernur hep tan Paulusa kalin tame aoknep domteka, ne kali heehii mina pen pukon kal heoknep. Tertulus tan Gubernur Feliks pukon kali aede. 24:9 Taekhe, e hon talenhiipkae tan hel weng dalo tan, neko, weng kapea pen pukon, aediip. 24:10 Taiphe, Gubernur tan Paulus pukon abol dikii dokyekhe, Paulus tan kali aede. E tan, Israelkae pukon hepa tahun diop abolki heen balindeep. Kauma pukon pinong yep tan ne hemona ngotaka heokne. 24:11 Hepa kal, dingme hiongnen lape dedenheeki nea Yerusalem aip Allah heme aon pukon ngin wandii. 24:12 Taenonikno, Allah ap bali tan edo aip til bali tan edo nea dito kaka maki mum bali hel e-minipmehiiki. 24:13 Hon talipkae kape ikait wenga hel pen pukon edo do, kapa nea e-kal heeni tep. 24:14 Puo, ngol makia pen pukon, nea Nasrani hemonkae hon mano, ne umdipkia i Allah tutum heme aonikno, buku Taurat wenga hon nabikae keek bookodiip weng hona heme hemeeki. 24:15 Ne hon talipkae kape hon nu dito mangop min makia, Allah ben mum nu yep hemonkae hon tala hemonkae hon yuma Allah tan tipnio, eoknede. 24:16 Kauma nek, nea Allah balinon bali hon kaka mangol hilkae bali hona tala mina e-hemaanoki. 24:17 Kol mina tepa hihi heekhe, nea haluk nekel bakon ngin uno, Allah pukon ban min aano, 24:18 Allah ap balino, ok dokop neek balinikhe, kaka diop hel do tan, yalum buon hel do tan hemikhe, pe talenhiipkae kape tan hel atme neediip. 24:19 Yahudi donkae mum puo, Asia bakon balinonkae, ia ne tala hemedii min atmenonipno, ia pema talen hepa kali heehiip domteka, kapua dito yep pen pukona uma. 24:20 Edo, talenhiipkae kape tan ne hon mum tep weng dependo dingme ne tala hemedii min atmen kal heekodiip domteka, dop, kal daani! 24:21 Nu weng dependo dingme nea weng maki mum kali eedi. Nea kaema tep kaka deno tiboknediip pukon hemediiki. Kauma nek, nea ip bali dio tale neip, kali eedi. Paulus tan Feliks pukon ngotokop aede. 24:22 Taekhe, Feliks ea Yesus hemona diop kal heekode. Kauma pukon e tan kali eedea, Lisias, ebonkae abolki talekheme ipkait tan kali neehiip mina lipmo kal heoknehii, kali eede. 24:23 Taen, Feliks tan ebonkae deng lap laokae pukon abolki kali aedea, Paulusa bui ap bali paep aona do. Puo, e hon hep hon mum tep balinonknehiip. E lakona malip aemno taliphe, hep tana e-doo nokneheep. Feliks tan ebonki kapu pukon kali aede. 24:24 Putaakohekhe, dingme mina tep mahona hihi heekhe, Feliks e aboku enila Drusila, ua Yahudi donku, talukhe, Paulus pukon weng dip aede. Taekhe, Paulus talen, Yesus ngota kalinka eede. 24:25 Paulus tan tutum min yep hemon pukon hon Allah tan kupa eoknede tungul dingme pukona kalinka eekhe, Feliksa podakan kali aede. E tan, hepa petamon dop une! Balindeek ne hemona kako dingme haluk weng dip heoknedii, aede. 24:26 Gubernur kapu pinong yep dakadea Paulus tan hiwol neekhe, kolop aoknehii, pinong daklo, tok diop weng dip aekhe, talek weng depenediip. 24:27 Putamdo, tahun lao hihi heekhe, Feliksa Gubernur hemona kotekhe, Perkius enil Festus haluk buen Gubernur Feliks hemona dunde. Feliks kotkode puo, i Yahudikae pinong yep daklon pukon Paulusa e-kolop aede.

Kisah Para Rasul 25

25:1 Festus ea Kaisarea bakon talenho, dingme wiikia Yerusalem aip ngin wande. 25:2 Unekhe, Allah ap hemonkae hon Yahudi ngolkae hon haluk Paulus hemede min pukon weng depemno putaamdiip. Taen, i tan pis aediipa, 25:3 Paulus ea Kaisarea aip koten, Yerusalem aip dio tale ae, kali aediip. (Kapu putaakodiipa wol til bali tan nua betlup talekhe, alokneho, pinong dakadiip.) 25:4 Taiphe Festus tan ikait pukon kali eedea, doo, Paulus ea Kaisarea aip mum balinekhe, nea daoknehii. 25:5 Kanek, ipkait abolkae hel ne hon dake uno, Paulusa pen pukon tala hemede domteka, ip hel tan e tala hemede mina pen pukon kali eoknehiip. Festus tan Yahudi ngolkae pukon kali eede. 25:6 Taen, ea dingme pahiknen edo dangolnen balinho Kaisarea aip dake wande. Putaakoho dameka, ekel hipno lelamon bali hipnonekno, Paulusa weng dip aede. 25:7 Taekhe, Yahudikae Yerusalem aip tan dakenhiipkae, e bali lupaten, mok mum damo e-kal heeni tep wenga paklonipno, kupa aediip. 25:8 Taiphe, Paulus tan ekel pukon kali eedea, ipkaito, ne umdipki hemona e-hak patkodiiki. Hon Allah ap pukon hel nea e-tala hep aediiki. Hon Kaisar pukon hel e-tala hep aediiki, kali eede. 25:9 Taekhe, Festusa Yahudikae tan pinong yep dokop neimono, Paulus pukon kalin tame aedea, hepo, ikait tan kupa heehiip min kapua Yerusalem aip ngin unonepno, puma tan lelap heon pukon pinong yep edo do yoko? aede. 25:10 Taekhe, Paulus tan kali aedea, nea Kaisar balino lelamon bali tan mum hihi heoknediiki. Nek, hepa kal, nea Yahudikae pukon e-tala hep eediiki. 25:11 Nea pen pukon tala hemedii min pukon hemo nani tep domteka, non pukona yepo noknehii. Puo, kupa neehiip mina mok domteka, ne kalhil kapea ikait pukona e-kolop eokneheep. Nea Kaisar pukon nop aoknehii. Paulus tan Festus pukona kali aede. 25:12 Taekhe, Festus hon e taopa heme aonkae hon weng deponipno, Festus tan Paulus pukon kali aede. E tan, hepa Kaisar bali unaano nop neeheep domteka, Kaisar bali mum unokneheep, aede. 25:13 Taakoheek dingme lao hihi heekhe, Raja Agripa hon e aboku enila Bernike hona Kaisarea aip talen, Festus pukona yep mumo, aediip. 25:14 Taenonipno, ikaloa dingme diopa Festus hon baliniphe, Festus tan Paulus hon ikait hemediip mina Raja pukon ngotaka aede. E tan, doo, kaka makia puma mum Feliks tan paep aenonekno, e-kolop aede. 25:15 Nea Yerusalem aip balindi dingmea Imam Dalokae hon Yahudi ngolkae tan hona, doo, kaka kapea tala hemedeeki hep tana lelap ae, kali neediip. 25:16 Taiphe puo, ne tan kali eedia nu Romakae putamemup mina kaema tep, kaka ea tala hemonki puononkae hon kaka kapu hona hin tan dakan mum tep weng depoknehiip. Taiphe, kaka kapu ekel tan kal doknehee. Puo, e-putaoknehiip domteka, ne tana e-kotikhe, kaka kapu pukon i tana e-tala hep aoknediip. Nea kali eedii. 25:17 Taikhe, i yum aip kape dun deiphe, dameka nekel hemo hipnon bali tan kaka kape pukona weng dip aedii. 25:18 Puo, ea tala hemonki puone hemipkae etenonipno, i tana tala weng e pukon kali aediip. Taiphe, ne tan kaka kapu tala hemede mina wenghaano putaakodii. 25:19 Puo, ikel agama pukon mum yalum buen, weng deponipno, kaka dendeeki, enila Yesus pukon, Paulus tana, doo, ea deno tiben, baline hemaaki kali eekhea, ia yalum buukodiip. 25:20 Taiphe, ikait weng yuma nea wenghenonikno puo, lelamona e-putaani tep heekode. Taekhe, ne tan kaka kapu pukon kalin tame aedia, hepa Yerusalem aip unokneheep domteka, Yerusalem aip dalokae tan lelap heona yep yoko? aedii. 25:21 Puo, Paulusa Kaisar bali mum unaanoki puonekot, kali neekhe, ne tan dun paehonikno, do dingme tan Kaisar bali dun paoknedii, kali eedii. Festus tan Raja Agripa ngotokop aede. 25:22 Taekhe, Raja Agripa tan kali aedea, kaka kapu ekel wenga tan kaldekhe, nea wenghoknehii, puonede. Taekhe puo, Festus tana, dopa tan e weng yepa wenghokneheep, kali aede. 25:23 Taakohiiphe dameka, Raja Agripa hon e aboku Bernike hon ebonkae abolki yum hon Kaisarea aip ngolkae yum hon dun deen nilin kuliphe, ap daloki bali maki himindiip. Taiphe, Festus tan Paulus pukon weng dip aede. 25:24 Taekhe, Paulusa dio tale paiphe, Festus tan kali eedea, Raja Agripa hon ip kaka dalokae dundeekohiip yum kape tana kaka kape pukon kopka aani. Yahudikae yum tana Yerusalem aipkae hon aip kapekae tan hona weng dalo paklonipno nop neediipa, kaka kapea mahon balinona do, nediip. 25:25 Puo, e hemede min kal heekodia nea kal, ngol kapu tan muma e-alni tep min hemede. Puo, e tana Kaisar bali mum unaano nop neekhe, nea Kaisar bali dun paoknedii, pinong dakadii. 25:26 Puo, surat nup Kaisar pukon Paulus tala hemon mina mina min keek bop aoknehii yoko? Donek, ea ip hel bali mum dio tale aehii. Nek, Raja Agripao, hepa e hon weng deponepno, e tala hemede mina kali neephe, nea Kaisar pukon keek bop aoknehii. 25:27 Pen pukon nupa e tala hemede mina kal heon do tan Kaisar bali dun paep aokneho domteka, kapua dito tala. Weng kapea Gubernur Festus tan i yum pukon kali eede.

Kisah Para Rasul 26

26:1 Taekhe, Agripa tan Paulus pukon, kanek hep tan hel kali nee aekhe, Paulus tan etul kukuen, ekel balino hemede mina kali eede. 26:2 Putaen, Paulus tan, i Yahudikae tan diop kupa neediip mina Raja Agripa, hep pukon nea dito pinong yep nekel hemedii min pukon kamdik hep dimona tan kali heokne. 26:3 Pen pukon hepa Yahudikae nu umdipki hemon min yum hepa kal heekodeepki. Kauma pukon nea pis hee nek, hetlongnon do tan hepa balinokneheep. 26:4 Yahudikae yuma ne yambul balindii dingme hon kalenonikno balindii dingme hon nekel bakona mum balindii dingme hon Yerusalem aip mum balindii dingme yuma ia ne pukon kal heekodiip. 26:5 Ne balino hemedii min yuma kal heekodiip domteka, i tan hela hep kali heona yep. Nea Parisi hemona dito tutum mum hemo balindiiki. 26:6 Petamon nea pema etee kapa damang pukona do puo, Allah tan nu umdipki pukon kali eede. Kauma pukon nea pema etkohii. 26:7 Nu don hiongnen pukon kali eede wenga kapa dingme yum aton til hon labun hon hemonupno mehe hemup. Nek, rajao, weng kauma pukon hemo i tana kupa nee hemip. 26:8 Mina min pukon ip Yahudikae pinonga kaka denonkia Allah tan tibeo aekhe, tibon pukona e-putaani tep, pinong daka hemip yoko? 26:9 Kauma nek, uhin nea Yesus Nazaret aipki enila pukon ngalno tala heme eedii. 26:10 Yerusalem aip ne tan putaakodii mina, Yesus heme ae hemipkaea nganan bui ap paep eedii. Kapu muma do puo, Imam Dalokae tana neko niphe, ne tan hel yon pukona yepo, nediiki. 26:11 Taen, Allah ap til bali tan hel ia ngananonikno, ne tana, ipa Yesus enila ben kulona kotnio eikhe, i tan, doo niphea, dito dalo tan kabi eonikno, aip doki pukon hel pimkulo nganwo mandii. 26:12 Putaikhe, Imam Dalokae tan dun paep neiphe, pimkan mano Damsyik aip wol bali nea wandii. 26:13 Nek rajao, aton til nea pipyam dito daloki aton tepa do puo, kukmutki ne bali hon ne hon maliiphe wandokae i bali hona dake lupatekhe, nua atmendo. 26:14 Taekhe, nu yuma hii wakpipi hep eek, mangol bali dikin dake buphe, Ibrani weng tan ne pukon weng diek wenghenkulikhe, e tana, Saulus, Saulus, mina min pukon hep tan nen pukadeep yoko? Hep hel kalhil mum an puklon kapua kukun min, kali neede. 26:15 Putaekhe, ne tan, Tuhan, hepa minaki yoko? aedii. Taikhe, E tan, Nea hep tan nen pukadeepki Ne enila Yesus. 26:16 Puo, hepa tiben, yon tan etenonepno, atme neep min yum hon balinek atmoknedeep min yum hon hepa Allah Weng kalinka eonki hep heenoniknoa, 26:17 i dokae tan hepa e-hon pukona malip heenonikno, Yahudi don dokae bali dun paep heen, nea malip heoknedii. 26:18 Taikhe, hep tan ikait pukon hii bap eenonepno, mimdop min pukona pipyam hep eoknediip. Taen, hep tana iblis ngangmel hel baakolop eednonipno, Allah ngangmel mum hep eoknedeep. Taephe, i tala hemediip mina Ne tan ok dokop eikhe, i hel mum tep ok dokop eediikae i hel mum tep mum heen heme neoknediip. Yesus tan ne pukon kali neede. 26:19 Nek, Raja Agripao, nea abi bali tan atmendii mina pinong yep tan hemo e-kotkodii. 26:20 Kauma nek, nea Damsyik aip hon Yerusalem aip hon Yudea bakon tungul bali hon Yahudi don dokae balinon bali hona manikhe, ia diplop yolno balbiten, Allah kit heme aon pukon nea kukup eedii. 26:21 Kapu hemikhe, Allah Ap til bali Yahudi donkae tan nea nganan nemno tamdiip. 26:22 Taiphe, Allah tan malip neede. Taekhe, ne tan do dingme hon kamdik hon kaka yambulkae pukon hon dalokae pukon hon Musa weng hon i nabikae weng hona mum kukup eedii. 26:23 Ne tan, Kristus Ea deno kabol hin tibendeeki hon Ea Yahudi donkae pukon hon Yahudi don dokae pukon hona pipyam min kukup eonki. Nek, nea weng kauma mum kalinka ee hemeeki. Paulus tan Raja Agripa pukon kali aede. 26:24 Taekhe, Festus ea weng dalo tan Paulus pukon kali aedea, Pauluso, hepa pinong uap hep heehee. Hepa diop min heme hemep, kauma pukon pinong uap heekoheep, kali aede. 26:25 Putaekhe, Paulus tana, Festus kaka dalokio, nea pinong uap hep neona do. Puo, ne pinong balia yep tan pen pukon mum wenga kalinka ee. 26:26 Raja kapea ne tan kali ee wenga ea kalki, nea deeon do tan kali ae. Ne heme heme min yuma ea kal heekoheeki. Kapua mamdoena e-heme heme. Paulus tan Festus pukon kali aede. 26:27 Taena, Paulus tan Raja Agripa pukon hel kali aedea, Raja Agripao, Nea kal, hepa nabi wenga lipme hemepki. Paulus tan kali aede. 26:28 Taekhe, Agripa tan Paulus pukon kali aede, doo, kali neep wenga lipmaano puo, kotkohii, aede. 26:29 Putaekhe, Paulus tan kali aedea, kamdik ne wenga kape wenghiipkaea dito ne tep nong daon do tan hemo balinoknediip domteka, nea dito pinong yep, kali aede. 26:30 Paulus wenga hihi heekhe, raja hon Gubernur hon Bernike hon puma hipnediipkae yum tan hona 26:31 tibe eten, wan kukmut bali tan weng dependiipa, doo, kaka kapea alni tep min hel nong dap aani tep min hel e-hemedeeki, neno ia weng dependiip. 26:32 Taiphe, Raja Agripa tan Festus pukon kali aedea, doo, Paulus tan Kaisar pukon e-nookode domteka, petamon ne tan kolop aikhe, aede.

Kisah Para Rasul 27

27:1 Taekhe, i pinong dakadiip min hihi heena, Paulus hon kaka nong dap eonkae hon nu yuma ok manon min tan Italia bakon unon pukon ebonki maki enila Yulius, ea ebonkae deng wii topa tiinen ngaama seratuskae pukon abolki, hep tan malip ee aiphe, e hon nu yuma wando. 27:2 Putauphe, ok manon min kapua ok hit tungul mum tibenho, Asia bakon dimona wando. Tauphe, kaka maki enila Aristarkhus, e bakon enila Makedonia bakon e aip enila Tesalonika aip balinonki, ea nu hon wande. 27:3 Taakoho dameka, Sidon aip himindo. Tauphe, Yulius tan Paulus pukon pinong yep daklo, e lakon bali uno, weng depon pukona yepo, nede. 27:4 Sidon aip balinho koten, ok hit bali wan Siprus bakon unup apluma dalo dinekhe, mangol dimona wando. 27:5 Okhit bali mum wanho Kilikia bakon hon Pamfilia bakon hon dimona Likia bakon aip enila Mira wando. 27:6 Taen, ok manon min kapu koten, Yulius tan ok manon min Aleksandria aipki noo paep eekhe, nu yuma ok manon min kapu himindo. 27:7 Tauphe, apluma nu hin unon balia dalo tan dinekhe, nua Kniduas bakona bam tan talen, Kreta bakon Salomne aip dimona ok hit bali puma mum balindo. 27:8 Nua puma balino mehuphe, aplum e-dimnede. Taekhe puo, nua bam tan uno, bakon enila Pelabuhan Indah aip enila Lasea aip wando. 27:9 Nua puma mum pabalindo, ukol dangolki hihi heekhe unemno puo, apluma daloki nek, ponuphe, Paulus tana kukup eede. 27:10 E tana, ningbelo, ne pinonga nupkaita unokneho domteka, bungo hon ok manon min hon nup kaka hon ok dikno, denoknedo, kali eede. 27:11 Taekhe puo, ebonki Yulius ea ok manon min abolki wenga mum wenghenonekno, Paulus tan kali eede wenga kotkode. 27:12 Aip kapua aplum dalo dingmea nila diop heekhe, puma balinona i diopa ngal hep eede. Taekhe, i tana, doo, unoknup mum, puonediip. Ikait pinonga Feniks aip Krete bakon dito yep bali uno, puma mum balinoknedo, pinong dakadiip. 27:13 Taiphe, apluma dimnekhe, i tana, kanek petamon apluma yambul nek, nupa unemo, nediip. Taen, ia ok manon min nong bam kotiphe, okhit tungul mum Krete bakon nua wando. 27:14 Taen, nua okhit til bali unuphe, mangol bali tan aplum dito daloki dinde. 27:15 Taekhe, ok manon min dio unemno putamip balia aplum tana dun do bali yingila hemede. 27:16 Putaekhe, nua pulau yambul bali enila Kauda dimona nua diplop yol tan kukun mum balindo. 27:17 Tauphe, ok manon min daklekhe, daklon bali nua nong daakodo. Puo, tum enila Siritus bali dio wan dien, yon pukona ia podakandiip. Taenonipno, men dalokia dun ok buiphe, ok himin kukun buek, hapetnek e-unon pukonkia ok hit bali dun ok buukodiip. Taiphe puo, aplum tana dakan haluk dio wande. 27:18 Taakoho dameka, ok manon mina ok tan dun tangmal dokyen neheekhea, kukun nek, pong heon pukon bungoa dun ok buukodiip. 27:19 Putamon mum dingme wiiki heekhe, ok manon min bali balinon mina dito pong heon pukona haluk men hon maki bihaa ok buukodiip. 27:20 Putaakohiip, dingme diop hihi heekhe, aton hon mii hon e-atmaani tep heekode. Apluma pa dinon mum nekhe, nua pinong bilno diplop yol mum balino, denokneho maedo, pinong dakado. 27:21 Putamekhe, enon mina dingme diopa e-weekohiiphe, Paulusa tibe eten kali eedea, ningbelo, ne wenga mum wenghip Krete bakon mum balindo domteka, petamon nupa kukun do tan yep balinuphe. 27:22 Puo, ne tana kali eokne, ponon do tan ip diplopa ngangmel heoknehiip. Taena, ip kaka e-denoknehiip puo, ok manon min muma dakloknede. 27:23 Kamdik labun Allah, ne heme ae hemeeki, E malaikat tan ne bali daken kali neehea, 27:24 Pauluso, e-pone. Hepa Kaisar bali mum uno e bali etoknedeep. Allah tan hep ben hep hon talenhiipkaea yep hep eoknedee, malaikat tana kali neehee. 27:25 Nea Allah Weng muma wenghen pen pukon pinong daka hemeeki. Kauma pukon ip diplop tila ngangmel heeni. Pen pukon kali eehii mina putaoknehee. 27:26 Puo, nupa ok hit bali tan ok manon min daklekhea, pulau bali daokneho. Paulus tan kali eede. 27:27 Taen, labun miholki heekhe, aplum tan laut enila Adria bali dio tangmal wanekhe, ok manon min hemonkae tan, nua mangol dimon talenho maedo, pinong dakadiip. 27:28 Putaen, ia ok hit til bali pukon nong tan tum bali bungwen dun dokyen atmip, empat puluh meter kula heekhe, ia kal heekodiip. Taen, mehekot, haluk dun dokyiphe, tiga puluh meter heekode. 27:29 Taen, i pinonga tum dalo bali daokneho maedo, pinong dokyenonipno, kukun heon min besi laplao ok manon min tungul bali bungwen, dun okhit bali dokyediip. Putaenonipno, aton tibon pukon mehediip. 27:30 Taen, mehonipno ok manon min yambulki dun pulau bali unemno nong beeyen ok bali dun dokyen, ia kukun min mahon dun dokyoknup nekot, dikip damediip. 27:31 Putamiphe, Paulus tan ebonkae abolki hon e tenaa pukon hon kali eedea, ipkaito, ok manon min daloki kape balia e-balinoknehiip domteka, ip yuma denoknehiip. Paulus tan kali eede. 27:32 Taekhe, ebonkae tan ok manon min yambulki nong hakliphe, ok hit bali daka wande. 27:33 Putaakoho daekhe, Paulus tan enon min pukon kali eedea, dingme miholnena enon min weon do tan ipa baline hemip. 27:34 Kanek, ne tan kukup eokne, ipa yep balino e-denon pukon domteka, enon min eni. Ip yuma kamil maki mum hel e-dedenoknede. Paulus tan kali eede. 27:35 Taenonekno, roti dun i yum kop kuliphe, Allah kali aena tongyen weekode. 27:36 Taekhe, ia atmenonipno, pinong yep daklo dun weekodiip. 27:37 Nu yuma ok manon min kapu bali balindokae kaka yuma dua ratus tujuh puluh enam kaka. 27:38 Enon mina diop tan weip hihi nekhe, ngaol yuma ok manon min pongnon pukona dun ok buukodiip. 27:39 Taiphe, daen aton tibekhe, mangol atmenonipno puo, lulom nediip. Taen, oknimnim bali yep unon pukon ia atmenonipno, nua puma mum uno, ok manon min dio paokneho, pinong dakadiip. 27:40 Taenonipno, kukun heon min besi laplao kapua nong haklee koten, dun ok hit buenonipno, a ok manon min dun tutum hemo dio tibonki hel nong hakandiip. Putaen, aplum mena dio ngino mangol bali wandiip. 27:41 Puo, mangol bali uni do tan ok manon min tungula tum kako bali himino deekhe, dakan tala heekode. Tangmal hela ok hit tana haluk dakbitkode. 27:42 Taekhe, ebonkae pinonga nong dap eediipkaea dake unoknehiip nek, i yuma yokneho, puonediip. 27:43 Puo, i abolki tan Paulus e-denon pukon pinong daklonekno, e tenaa pukona, doo, eede. Taen, e tana, doo, ok bali ip ok ding bali tan yep unonkaea ok ding bali tan mangol bali uni, kali eede. 27:44 Puo, i dokae pukona a ding bali tan edo do min ding bali tan hipno uni, eede. Taekhe, yep tan nu yuma mangol bali wando.

Kisah Para Rasul 28

28:1 Taen unonupno, mangol kapu bali wan ben nua Malta bakon kal heekodo. 28:2 Tauphe, bakon kapu balinonkea tan nu pukona dito pinong yep daklo malip eediip. Taiphe, amoka dito daloki bekhea, nil hel diop heekode. Taekhe, i tan angol hetmoenonipno, nu yuma angol bali balinon pukon kali eediip. 28:3 Taiphe, Paulus tan a tangin dun dio tale dungoek tenekhe, awot dito atulki tamop eekhe denonkia tiben, Paulus etula tamop aede. 28:4 Taekhe, bakon kapu hibilkae atmenonipno, i tana, pen pukon kaka kapea kaka yen pukadeeki puo, okhit tana e-anhe, kauma pukon awot tana alokna, puonediip. 28:5 Taiphe puo, Paulus ea awot kapu nganu dungoen, yep tan balinde. 28:6 Putaekhe, bakon kapu hibilkae tan Paulus kalhila pidoknehee edo hilin dake boknehee edo denoknehee maedo, pinong dakadiip. Putamonipno, kop kadiip puo, ea yep mum balinekhe, i pinonga ea tuhan tepki, puonediip. 28:7 Taiphe, mangol kapu hibilki, enila Publius, tan nu yuma dingme wiia e ap bali malip eekhe balindo. 28:8 Tauphe, Publius olkia yol dalo heen teng heo aekhe, ol wamo ihon bali mum balinde. Taekhe, Paulus tan ap himin etula kaka kapu abol bali paen, Allah kali aekhe, yep nede. 28:9 Putaekhe, dokae hel yolkia Paulus bali talen yep nediip. 28:10 Taiphe, bakon kapu hibilkae tan nu pukona dito dalo tan heme eonipno, nu unon dingme yum mina malip een eendiip. 28:11 Taiphe, ukol wiia puma tan mum dedenekhe, ok manon min Aleksandariaki kutua tuhan lao abola tep heen bookodiipki enila Dioskuri bali himinonupno wando. 28:12 Taen, Sirakusa aip dingme wii wan balindo. 28:13 Taakoho, puma tan Regium aip wando. Taen, dingme makia mehup, aplum yepki dinekhe, laoki dingmea puma tan Putioli aip wando. 28:14 Taenonupno, aip kapu Yesus heme aonkae pukon pimkulo dakan, i hon dingme petnen balinho puma tana Roma aip wando. 28:15 Tauphe, aip kapu Yesus heme aonkae nu talupa wenghenonipno, ia pasar enila Apius hon aip enila Tres Taberne hona dakando. Taiphe, Paulusa atme eenonekno, Allah kali aekhe, diplop til ngangmel hep aede. 28:16 Taekhe, Roma aip uno, Paulus hon ebonki maki hon ikaloa ap maki mum balindiip. 28:17 Taakohiip dingme wiiki heekhe, Paulus tan aip kapu Yahudi ngolkae pukon weng dip eek, taliphe, kali eede. E tana, ningbelo, nea Yahudikae pukon hel nup umdipki hemediip min pukon hel e-tala heekodii. Puo, nea nong dap neen Yerusalem aip tan ne kalhila Romakae pukon eendiip. 28:18 Taen, i tan kuplo ne hemedii min pukon kal heen kolop nemno tamdiip. Puo, nea non pukon ngol min pimkahiip do heekode. 28:19 Taekhe, Yahudikae tan ne pukon pinong tala dakliphe, ne tana Kaisar bali dio wan neon pukon nop eedi. Nek, nea bakon maki mum pukon hela e-pinong tala daka eediiki. 28:20 Nea nong besiki min kape ben tan Yahudikaea Yesus ngota kal heon pukon nea talendii. Kauma nek, nea ip hon weng depaano pinong daklee. Paulus tan kali eede. 28:21 Taekhe, i tan kali aediipa, nua Yudea bakonkae tana keeka hep pukona e-dependo. Hon Yahudikae tan hel nu bali talen, hep hemedeep min pukona tala wenga e-kali eediip. 28:22 Puo, hep pinonga min nua pinong yep tan wenghoknup. Yesus heme aon pukon bakon yum bali tana weng talaki paka hemip. Kauma pukon hep pinonga min nua kal heemno, aediip. 28:23 Taenonipno, ia taliphe, e hon dun deen weng depon pukon dingmea lipyediip. Taen, kaka diopa ap bali e hon weng depon pukon dun deekodiip. Taiphe, e tana Allah raja hibil heen balinon pukon wenga kukme eede. Taen, Yesus ngota hel kukme eede. Putaena, Musa keek bookode min hon Nabikae tan keek bookodiip min hona witil labun tan kalinka eeheek olbenede. 28:24 Putamekhe, makae e kalinka eede wenga lipmediip puo, dokaea ngalno e-hemediip. 28:25 Taen, weng depo ia yalum buenonipno, unemno tamiphe, Paulus tan weng tungulki maki kali eede. E tana, ipkaito, Allah Baee Roh Kudus tan nup umdopki Nabi Yesaya ben nup umdipki pukon keek bookode. E tana, 28:26 kaka don kape pukona uno kalinka eephe, ia wenghen kuloknediip puo, e-kal heoknediip. Hon kop kuloknediip puo, e-kal heoknediip. 28:27 Kaka don kapea i diplop tila nimin pitonki tep heekodiip. I hiong hel e-wenghaani tep heekodiip. I hiikop hel hii bindiip. Putaen, ia hii bano atmen, hiong hel daklek wenghen, i diplop til bali tan kal heen balbitiphe, ne tana yep hep eoknedii, puonede. 28:28 Nek, ipkait kal heon pukona Yahudi don dokae pukon hel Allah tan E yep hep eon mina dun paep eekhe, ia wenghen kal heoknediip. Paulus tan kupa eede. 28:29 Taekhe, Yahudikaea lehongyen weng donipno koten wandiip. 28:30 Taiphe, Paulus tan ap kapu hien tahun lao puma mum balinonekno, e hon weng depemno talendiipkae pukona, yepo, eenonekno, 28:31 Allah raja hibil heen balinon ngota hon Tuhan Yesus Kristus ngota hona kalinka eekhe, i makae tan e kalinka ea pukona, e-doo nediip. Lukas tan buku kapea keek bookode.

Roma 1

1:1 Ne Paulus Yesus Kristus heme aon pukon Allah tan dun kukmut bali paep neen, enila rasulki pelep neede. Kauma nek, Allah Ekel weng yepkia kalinka ee hemee. 1:2 Weng yepki kapea Allah tan E tenaa nabikae ben eekhe, i tana kalinka eenopnipno, Allah Weng kapea keek bookodiip. 1:3 Weng yepki kapua E Miiki pukon E Miiki kapua nup Tuhan Yesus Kristus, E mangol hil bali kalhila Ea Daud donki. 1:4 Puo, E Allah tep balinona Allah tana, Ne Miiki nekot, ngangmel hep aen tibeo, aede. 1:5 Yesus Kristus pukon E ben Allah tana rasulki hep neede. Kauma nek, nea mangol hilkae yum pukon ngol moen, kalinka eikhe, makaea wenghen Yesus pukon heme aoknediip. 1:6 Mangol hilkae kapua ip Romakae pukon. Kauma pukon Allah tana ipkait wengdip een, Yesus Kristus tenaa hep eede. 1:7 Allah tan ip Romakae pukon Ekel tenaa hep een, dit paep eede. Kauma nek, surat kapea ip yum pukon keek bop eokne. Nup olki Tuhan Allah hon Tuhan Yesus Kristus hon ikalo tana ban min hon yep balinon min hon eoknehiip nek, nea pinong yep dakahii. 1:8 Mangol hilkae yuma ip Romakae heme hemip mina kal heekohiip. Kauma nek, ip yum pukona ne Tuhan Allah pukon Yesus Kristus ben yep mumo, nehii. 1:9 Tuhan Allah ne diplop til tan heme ae hemeeki hon E Miiki ngota kalinka ee hemea Allah Ea ne wenga pen pukon kal heekode. Ip yum pukon dingme yum nea Allah kalinka aenonikno, e-lukye kolop ee hemee nek, Allah Ea ip pukona kal heonki. 1:10 Nea Allah kalinka aikhe, Ea pinong yep domteka, nea ipkait bali petamon hel aboknehii. 1:11 Allah ban eon mina pinong yep tan ipkait ngangmel heon pukon eoknaa. Kauma pukon nea ip bali aben atme eaano pinong yep dakahemee. 1:12 Nea aboknehii domteka, ipkait hon ne hon mum tep yep balino ipkait tan ne malip neip ne tan hel ipkait pukon malip eoknehii. 1:13 Ningbelo, e-lukye kotni, tok diop nea ip bali abaano puo, kukun min tan wol bop needee. Yahudi don dokae bakona diop tan Allah Weng kalinka eikhe, kaka diop Yesus pukon heme aediip. Kauma pukon ipkait bakona hel kalinka eik, hemiphea pinong yep dakloknedii. 1:14 Ne tana kaka Yunanikae hon Yunani don dokae hon sekolah hemo kal heonkae hon sekolah do tan lulomkae hon kukup een kalinka eaano. 1:15 Kauma nek, ip Romakae pukon hel nea Allah Ekel weng yepkia kalinka eaano. 1:16 Allah Ekel weng yepki kape tan Yesus heme aonkae ngangmel hep eedeekhea, dito balinoknediip. Weng yepki kape hina Yahudikae pukon hon malona Yahudi don dokae pukon hel. Kauma pukon nea Allah Ekel weng yepkia ponon do tan kalinka ee hemee. 1:17 Allah Ekel weng yepki tana mangol kae yum pukon kukup eek hemiphea, diplop til dangdong min ok dokop eedeekhe, Allah hona yep dakloknediip. Kauma tan muma Allah balia yep unon. Allah Buku tan puonedea, kaka tan Allah Ekel Weng Yepki kal heen hemokneheekia weng kauma tan mum yep heen balinoknedee, keek bookode. 1:18 Mangol hilkae tala heme hemip min tana pen pukon wenga wol boe hemaa. Kauma pukon Allah E kabinon mina abi dingla tan mangol hil tala hemonkae bali dake hemaa. 1:19 Mangol hilkae yuma Allah pukon kal heeni tep puo, ia kal heon do tan baline hemip, kauma pukon Allah tana yen pukanoknedee. 1:20 Mangol hil Allah hetmookode dingme tan ngol mookodo petamon hela E pukon e-atmani tep min hemon kapua E ngangmel hon E pinong daklon min hon kapua yep atmon. Mangol hilkae tana Allah hetmookode min atmoknehiip domteka, E ngangmel min hel E pinong daklon min hela kal heoknehiip. Taena, ikait tana Allah pukon e-lulom aoknehiip. 1:21 Ia Hetmop Eonki pukona kal heekohiip puo, yep mumo nekot, E pukona pinong yep e-daka ae hemip. I pinong daklon balia damang mum heen mimdopnedee. 1:22 I tana ikel pinonga muma, nua kalkae puone hemip puo, ia dito lulomkae mum. 1:23 Ia Baee Dito Balinonki pukona e-heme ae hemip. Taen, kutu min kaka tep edo nal tep edo kabong tep edo awot tep min pukon heme ee hemip. 1:24 Mangol hilkaea pen pukon wenga ngalno lulomkae tep heen baline hemip. Kauma pukon i tala heemno mina Allah tan yepo nekot kolop ee hemaa. Taekhe, i tana ikel kalhila wop hek mum damo baline hemip. 1:25 Allah E pen pukon wenga koten, mok mina pen pukon min ia haluk buen heme hemip. Taen, i tana Allah hetmop eede min pukona heme ee hemip puo, Hetmop Eonki, nupa nilinka aupki pukon, ia E pukona e-heme ae hemip. 1:26 Putamiphe, Allah tan ia ngalno kolop een, i tala heme hemip min kapu pukona, putamni, eede. 1:27 Taakodeekhe, kaka tana wanang hon balinona ngalno kaka ikel tana kaka mum wop damo baline hemip. Kaka tan kaka ikel muma tala mina diop heme hemip. Kauma pukon i tala hemon min kapu tana ikel yon pukon mina abol bali pae hemip. 1:28 Ikait pinong daklon balia Allah pukon kal heona ngalnehemip. Taiphe, Allah tana i pinong daklon bali pukon, kaneka dangdong mum hemo balini puonekhe, ia tala hemon min mum pinong daklo, yep mina e-hemni tep heen baline hemip. 1:29 Ikait til balia yep do mina ngong pandee. 1:30 Taekhe, kaka doki pukon pinong tala daklon hon pisno bungo mum dun demon hon nong dap eek e-kotni tep min hon kaka dokae pukon weng tala mum paklon hon Allah pukon anganka hemip hon i dangolkae pukona aban tuna ee hemip. Taen, pinong dalonoa weng dalo tan paka hemip. 1:31 Putamonipno, tala mina mahon hemon pukon haluk pimkahemip. Taen, ia olki oku kali eomip wenga e-wenghehemip. Putamoa, wop hek mum pukon pinong daka hemip. Taen, putaokneho puonehiip puo, ia e-putaakohiip. Putamo, kaka pukona mangop do min pinong daka hemip. 1:32 Allah Weng tana kaema tep hemonkaea yek denoknediip mum puonedea, ia kal heekodiip. Puo, tala hemon min kapea koton do tan balino dokae pukon hel i tep hemiphe, yepo nehemip.

Roma 2

2:1 Ipkaito, dokae heme hemip min pukona kuplo pinong tala daklon wenga kalinka ee hemip yoko? Putame hemip domteka, tala, ipkait hemona do. Kuplo pinong tala daklon min kalinka eonipnoa, iphel pukon hel putame hemip. 2:2 Allah tan mum tala hemehiipkae pukon kupa eoknehee domteka, E hemona nek, kapua yep. Allah mum i diplop til bali pen pukon mina kal heonki. 2:3 Puo, ipkaita dokae tala hemon min pukon kuplo pinong tala daka eoknehiip puo, tala mina ipkait hel mum tep hemon domteka, ip pinonga Allah tan ipa e-kupa eoknehe yoko? 2:4 Edo ipkait pinonga Allah tan dit paep eekhe, pinong yep tan ipa yep balinon pukon mehona ngalnehiip yoko? Puo, ipa hel diplop yol tan tala min ihop baen, yep balinon pukon. 2:5 Nek, ipkaita diplop til pinong daklon balia lupki tep mum baline hemip. Kauma pukon Allah tan tungul lehongyoknedee dingmea kuplo yona mahon dalo hep een, E yon mina hemekhe, nup yuma atmoknedo. 2:6 Allah tana kaka wanang tena yum ikel hemedoip min tep mum hep eoknede. 2:7 Makae tana yep min mum hemoa dito yep balinon pukona pimka hemip. Kauma pukon Allah tana dito dito yep balinona ia eoknedee. 2:8 Puo, makae tana ol bisno pen pukon mina ngalno tala hemon min balia mane hemip. Kauma pukon Allah tana i abol bali E kabinon mina boo dokop eoknedee. 2:9 Tala hemon min bali mano, baline hemipkae Allah tana yol hep eeheek, haluk yol mahon dalo heon tepa Allah tana eoknede. Kapea hina Yahudi donkae pukon malona Yahudi don dokae pukon hel. 2:10 Hon dito yep tutum hemo baline hemipkae pukona Allah tana E kit min hon E yep balinon min hona i yum pukon eoknede. Kapea hina Yahudi donkae pukon malona Yahudi don dokae pukon hel. 2:11 Allah tan kuplo yon mina mum tep, makia dalo makia yambul hep eona doki. 2:12 Yahudi don dokae tana Musa dependee wenga e-kal heekodiip. Weng kapu bena ia kuplo e-yoknehe puo, denonipno hel yep e-balinoknehiip. Puo, Yahudikaea Musa depende wenga i hela dependiip. Kauma pukon tala hemiphea, weng kapu ben Allah tana kuplo yoknehee. 2:13 Minakae tana Musa depende wenga kapu wenghon mum balinoknehiip domteka, Allah tana e-yep hep eoknehee. Puo, weng kapua wenghen tutum hemoknehiip domteka, Allah tana yep hep eoknedee. 2:14 Yahudi don dokaea Allah eende wenga e-dependiip puo, weng kapu tep heen, ikel tan mum hemoknehiip domteka, weng kapu bena yep balinoknehiip. 2:15 I heme hemip mina kukmiikohee. Musa depende weng kauma tana i diplop til balia bookohee. I diplop til bali tana tala hemiphe, kupa ee hemaa. Hel yep hemiphea, yepo nehemaa. 2:16 Kauma pukon ne kalinka ee hemee weng hela kauma tep. Tungul dingme Allah tan Yesus bena yumkae diplop til pinong daklon bali deemdiip mina kal heen lipip eoknede. 2:17 Ip enila Yahudi pelep eehiipkae te yoko? Musa depende wenga kapua ip yon etula uma heekodee. Allah pukon hel, nu muma Ekel tena dalokae pinong daka hemip. 2:18 Ipa Allah pinong mina ip hel pukona kal heekohiip. Hon Musa depende wenga kapu bali hemon min hela kal heenonipno, yep hemon min, kal heekohiip. 2:19 Ip pinonga, doo, nu muma hii yepkae. Nek, nu tan mum diopkae dio mano mimdop bali balinonkae pukon hel pipyam hep eokneho, pinong daka hemip. 2:20 Putamo, ip pinonga, doo, nua i lulomkae pukon kukme eonkae hon tena tepkae pukon hel kalinka eonkae puonehiip. Ip pinonga kal heon min yum hon pen pukon min yum hona nua dependo, pinong daka hemipkae. 2:21 Ipa dokae pukon kukme eehimip puo, mina min pukon ip hel pukona e-kukup ee hemip yoko? Ipkait hel tenaa hek min pukon kalinka ee hemip puo, ip hel tana hek min dunhiip yoko? 2:22 Ipkait tana wop hek pukon, doo nehemip puo, ip hel tan wop hek damehiip yoko? Kutu min pukona, doo, kapea tala min puone hemip puo, ipkait tana i don dokae kutu min hela hek dunhiip yoko? 2:23 Ipkaita pinong dalo heen, weng dalo tana, doo, nu pukona Allah tan Ekel wenga eende puone hemip puo, E wenga hakpatiphe, diplop yol hep aek podakanhee. 2:24 Allah Buku tana puonedea, ip Yahudi donkae hemona i Yahudi don dokae tana atmenonipno, Allah enila pukon tala wenga paka hemip, keek bookode. 2:25 Ipkaita Musa depende wenga heme hemip domteka, we kal hakan kukmii heon pukona yep. Puo, Musa depende wenga hak pamoknehiip domteka, we kal hakando kukmii heme hemip kapua damang mum. 2:26 We kal e-hakan kukmii heonkae tana Musa depende wenga heme hemip domteka, Allah tan i pukona we kal haklonkae tep mum baline hemip pinong dakloknehee yoko? 2:27 We kal hakan e-kukmii heonki puo, Musa depende wenga hemedoneknoa, e tana we kal hakan kukmii heon tepki heoknedee. Puo, Musa depende wenga hakpatonki pukona kupa aoknedee. 2:28 We kal dumla mum haklonki ea pen pukona Yahudi don doki. We kal haklon pukona dumla mum haklona do. 2:29 Puo, kaka diplop til bali tan we kal haklon tep hemon kapua Allah Baee ben putamon. Kaka tan diplop til bali we kal haklonki pukona e-yepo noknehiip puo, Allah tan mum yepo noknehee.

Roma 3

3:1 Yahudi donkae kit heen, dalo heon mina pahee edo do yoko? We kal hakan kukmii heekoheeki hel e kit mina pabalinhe edo do yoko? 3:2 Nek, kapea pen pukon. Allah tana Yahudi donkae pukona Ekel wenga kabol hina ikel pukon mum eende. 3:3 I Yahudi don makae tana Allah eende wenga kotkodiip domteka, Allah tana kolop eoknede yoko? 3:4 Dito doe! Kaka yuma mok damonkae puo, Allah Ea pen pukon mum putamonki. Allah Weng puonedea, Weng depenhiip mina ngola pen pukon putamhiip edo do yoko? Weng paklonkae tan ngol min pimkuliphea kukup eeni, puonede. 3:5 Nup hel tala heme hemup min tan Allah dangdong do tan kit hemon min pukona kukmioknehee domteka, mina min kukup eokneho yoko? Tala hemuphe, Allah tan kabino yekhe, nup tana, Allah Ea talaki puonokneho yoko? Nea kaaki tan mum kali ee. 3:6 Dito do! Allah Ea pen pukonki domteka, mangol hilkae pukona kabino kupa eeni tep yoko? 3:7 Ne tala hemon min tana Allah Ekel pen pukon hemona kitoka mahon dalo hep aoknehee domteka, Allah tan kabino kuplo noknehe yoko? 3:8 Putaani tep domteka, nupa, tala hemuphea, yep hemon mina tiboknehee, puonokneho yoko? Pen pukon ikait kapua do hel do tala hep eoknede. Makae tan ne pukon weng kapea e tan kalinka eehe, nekot ne pukon tala heme nee hemip. 3:9 Kanek, nup Yahudi donkaea dalokae, i don dokaea yambulkae yoko? Dito doe! Ne tan hukaa kali eehia Yahudi donkae hon don dokae yum hona tala min ngangmel taop bali baline hemup. 3:10 Allah Weng tan puonedea, Kaka maki mum hel yepkia dito do. 3:11 Kaka maki mum hel kalkia dito do. Hon kaka maki mum hel Allah pukon e-pimka hemaa. 3:12 Kaka yum tan Allah pukon ipkon pakyudip ae hemip. Kaka yuma yep hemon min do tan balinhiip. Dito maki mum hel kaka yepkia do. 3:13 I bon balia kaka denonki paon bali dakliphe ulboma diop hee hemaa tepkae. I aplong tana weng moki mum paka hemip. I belngal balia weng talakia awot atulki tan tamop eekhe, yol hep eon tep hee hemip. 3:14 I bon balia kabino tala hemon wenga mum ngong panhee. 3:15 I yona hapetnek uno yapi dakon pukon mum putame hemip. 3:16 I manon balia diplop yol min mum hep ee hemip. 3:17 Hon wol yep daklon pukon ia e-kal heekohiip. 3:18 Ia Allah pukona ponon do tan balinhiip. Allah tana puonede. 3:19 Puo, Musa depende weng taop bali balinonkae weng kapua ikait pukonki. Kauma pukon mangol hilkae yuma i bon balia dimnon mum balinhiip hon i yuma Allah kabinon min taop balia ia balinhiip. 3:20 Kanek, minaki tana Musa depende weng taop bali balinoknehee domteka, Allah tan ea yepkia do puonoknehee. Kauma pukon Musa depende weng taop balinonkae ia kauma tan mum i tala hemon min kal heoknehiip. 3:21 Puo, petamon kaka yum Allah hon dakan yep balinon pukona Taurat weng hemon do tan Allah tana pen pukon wol okyanopkia kukup eede. Wol kapu pukon Taurat weng hon kaka nabikae tan hona kalinka eediip. 3:22 Kaka wanang tena yum Allah hon dakan yep balinon Yesus Kristus E ben mum pen pukon kal heen, heme aoknehiip. Minaki tan Yesus heme aoknehee domteka, e hon Allah hon dakan yep balinoknehiip. Kaka yuma mum tep kukmuta do. 3:23 Kaka wanang tena yum tala hemediip. Kauma pukon Allah hon dakan yep balinona e-putaani tep hep eekhe, kam wandiip. 3:24 Allah tan nup pukon hion do tana ban eende min kapua Yesus Kristus E ben Allah tana kaka wanang tena yuma yep hep een, Yesus Ekel ben muma nong baakodee. 3:25 Allah tana nup pukon Yesus Kristus kalhila ban eendeekhe, nupa heme aon domteka, E dende tan mum nup tala mina lukye kolop eede. Allah tan putaakode mina damang pukona do puo, nup yuma Ekel yep balinon min atmon pukon putaakode. Yesus dakni do dingme Allah tana mangol hilkae tala hemediip min diop pukona e-kupa eede. 3:26 Allah tan E kupa eede kapa damanga do puo, tala hemediipkae kal heon pukon putaakode. Alah Ea dito yepki balinona kukup eede. Puo, Yesus talendeekhea minaki tan Yesus pukon dito pen pukon kal heen heme aoknehee domteka, Allah Ea kaka kape hon balinoknehee. 3:27 Kanek, nupkaita mina min pukon nua kitkae nekot, weng dalo paklokneho Yoko? Doo, kapu hela do! Mina min pukon nup tana weng dalo e-pakni tep yoko? Nupa Musa depende weng kal heen hemedo. Kauma pukon weng dalo paklokneho yoko? Doe, nupa Yesus pukon heme ae hemup, kauma nek, weng dalokia e-paka hemup. 3:28 Nupkait hemo kal heon mina kaema tep; kaka dito yep balinon pukona ikel tan Yesus heme aoknehiip kauma tan mum ia yep balinoknehiip. Ikel balinona Musa depende weng bena dito yep e-balinoknediip. Puo, ikel tan Yesus heme aon kauma tana ia yep balinoknediip. 3:29 Allah Ea i Yahudi donkae mum pukonki yoko? Edo Ea don dokae pukon hel Allah yoko? Neko, Ea don dokae pukon hel i Allah heekode. 3:30 Allah tana Yahudikae hon Yahudi don dokae hona dito pen pukon Yesus heme aon tan mum yep hep eoknedee. Yep hep eoknedeeki kapua Ea maki mum kapa Allah. 3:31 E ben mum Allah hon nup hon daklokneho domteka, Musa depende wenga kotokneho yoko? Dito doe! Petamon nupkaita Musa depende wenga mangop min, puonokneho.

Roma 4

4:1 Nup umdopki Abraham pukona minaki pinong daka aokneho yoko? E balinde dingme ea mina min hemede yoko? 4:2 Ea kit hemede min ben mum Allah hon yep dakandiip domteka, ea weng dalo tan yep pakni tep puo, Allah dimona ea weng dalo tan e-pakni tep. 4:3 Allah Weng tana minao nede yoko? Doo, Abrahama Allah pukon mum heme aede. Kauma tan mum dito yep balindee. Allah Weng kapu tana puonede. 4:4 Kamaki tana hemon min hemoknehee domteka, depoknehee min kapua lakon heon pukona do puo, ekel hemehee min pukon amola depoknehee. 4:5 Nek, kaka ekel hemon min kapu tan muma e-hemoknehee puo, ekel diplop til bali tan pen pukon mum pinong dakloknehee domteka, kauma tan mum Allah Ea kal heen, e hon yep dakloknehee. Kaka kapu tana Allah kaka yum tala hemediipkae yep hep eedeeki pukon heme ae hemaa. 4:6 Raja Daud tan hela mum tep puonede. Allah tana kaka ikel yep hemon min muma do puo, i diplop til pen pukon kal heen heme aon min pukona yep hep eede. 4:7 Raja Daud tan puonedea, Kaka tala hemon min okdokop eedeeki pukon hel i tala hemon min hiklip eedeeki pukon hel Allah tana yep hep ee hemaa. 4:8 I tala hemon min hiklip eedeekae pukon Allah tana yep hep ee hemaa. Raja Daud tan puonede. 4:9 Raja Daud tan puonede wenga Yahudikae pukon mum edo Yahudi don dokae pukon hel yoko? Nu rasulkae tana Abraham diplop til pen pukon Allah heme aede min tan mum yep hep aede, kalinka ee hemup. 4:10 Kanek, yep hep aede min kapua mina dingme tan yoko? We kal hakan kukmii heona hihi tan edo kabol tan yoko? Pen pukon we kal hakan kukmii heona hihi tana do puo, kabol tan yep hep aede. 4:11 Yep hep aekhea, kukmion pukon mum we kal hakandee. Kanek, yep hep aon mina hin tan putaakode puo, kukmion mina dokae kal heon pukon malon tan putap aede. Nek, Abraham ea Allah heme aonekno, we kal e-hakan kukmionkae pukon i umdopki. Kauma nek, Allah tana yep hep aede. 4:12 Abraham ea we kal haklonkae i umdopki. We kal haklon pukon muma do puo, i tan hel Abraham diplop tila pen pukon Allah heme aekhe, yep hep aede tep balindiip. 4:13 I tena kan unediiphe, Yesus hela taloknedee. Kapa Musa depende weng bena do puo, Abraham hon e kan unona diplop til bali pen pukon Allah heme aediiphea, yep hep eede. Kauma ben puonede. 4:14 Allah puonede weng kapua Musa depende weng hemonkae pukon mum domteka, kaka diplop tila pen pukon heme aona damang mum. Hon Allah puonenede weng hel damang mum heoknede. 4:15 Musa depende wenga mum hemoknedo domteka, Allah kabinon min muma depoknedo puo, Musa depende wenga nupa e-dependo domteka, nupa e-tala hemeduuphe. 4:16 Allah puonede wenga kapa Yesus talon pukon, nupa pen pukon diplop til heme aonkae pukona eende. E puonede wenga Abraham hon talonkae pukon puo, we kal hakan kukmii heonkae pukon muma do puo, we kal e-haklonkae pukon hel nup yum umdopkia Abraham. 4:17 Allah Buku tan puonedea, Abraham ea bakon diopkae pukona i umdopki, puonede. Ea Allah pukon heme aede, kauma pukon Ea nup olkia Allah tan denonkae tipnio eena, mangol hil balinon min yum hela hetmookodee. 4:18 Allah Buku tan Abraham pukon kali aedea, Hep kan unona diop heoknediip, aede. Taakodeekhe, Abraham ea tena do tan mum balindonekno puo, Allah tan kali aede wenga e-kotkode. Kauma nek, e kan unona dito diop heiphea, Abraham ea bakon diop pukon i umdopki heekode. 4:19 Abraham balindea kola deng wii topa tiinen ngaama seratus (100) tahun tep heekhe, e kalhila buknedee. E aboku Sara, u hela tena paon pukona ding ngatandee. Puo, Allah tan kali aede wenga ngangmel heen, pen pukon mum lipmede. 4:20 Abraham ekel pen pukon kal heen hemede mina e-kotkode. Allah tan kali aede weng hela e-kotkode. Hemede min tana ngangmel hep aekhe, Allah pukon Abrahama nilinkade. 4:21 Allah tan kali aede wenga dito pen pukon mum nea putaoknedii pinong dakade. 4:22 Abrahama Allah tan kali aede wenga diplop til bali tan pen pukon kal heen hemedee. Kauma pukon Allah tana yep hep aede. 4:23 Allah Buku tan puonedea, Allah tan mum yep hep aede, puonede. Weng kapua Abraham pukon muma do. 4:24 Puo, Yesus denekhe, tibeo aedeeki hemonkae yum pukon hel putaakode. Nupkait hela mum tep yep hep eede. 4:25 Nup yuma tala hemeduup. Kauma pukon Yesusa dendee. Taakoheek, Allah tan tibeo aekhe, tiben nupa yep hep eedee.

Roma 5

5:1 Kauma Pukon petamon nup diplop til pen pukon heme ae hemup min tana Tuhan Yesus Kristus hon Allah hon hihi dakan yep balinho. 5:2 Nup hemedo min ben Allah tana ban eende min bali kapua baline hemup. Nupa Allah hon balinon pukon dito pinong yep daklo nilinka hemup. 5:3 Kape pukon mum nilinka hemupa do puo, nup kukun min depon pukon hel nilin kulo balinokneho. Kukun min diop depenonupnoa, pinong yep daklo ngangmel heen koton do tan hemokneho. 5:4 Koton do tan hemokneho domteka, Allah tan nup pukona pinong yep dakloknehee. Taakodo, balindeek Allah tan eoknede min nupa depoknedo. 5:5 Allah tan dit paep eon mina nup diplop til bali E Baee bena boo paep eek ngong panhee. Kauma pukon balindeek heoknede min pukon diplop yola e-hep eoknedee. 5:6 Nupa bamno balinduuphe, Allah tan Yesus Ea nup yep hep eon pukon dingmea lipyede. 5:7 Musa depende wenga tutum heme hemaaki pukon minaki tana e pukon hemo denaano yoko? Doe, kaka yep balinonki e pukon dokia pinong yep tan denoknehee. 5:8 Puo, Allah tan dit paep ee hemaa mina kukup eede. Kapua nup tala hemo balindo dingme Kristus tana nup pukon dendee. 5:9 Yesus E yapi tan nupa dito pukon yep hep eede. Putaakodeekhe, nupa Yesus ben Allah kabinon mina e-depoknedo. 5:10 Nup hon Allah hon apom heekoduuphe puo, Yesus denekhea dakando. Nek, Yesus balinon tep nupa mahon dito yep dakan balinoknedo. 5:11 Nup Tuhan Yesus Kristus ben Allah hon nup hona yep dakando. Kauma nek, petamon nupa Allah pukona dito pinong yep dakahemup. 5:12 Tala mina mangol hil bali tan kaka maki mum ben talende. E tala hemede min bena mangol hil bali denon mina tibende. Kauma pukon denon min kapea kaka yum depen tala hemediip. 5:13 Musa depende wenga depni do tan tala hemon mina pa balindee. Puo, tala min kape pukon Allah tana e-kupa eede. 5:14 Kapua Adam balinde dinga tan mum ngol mookodo Musa tibende dingme tan denon mina dalonede. Makae ia e-tala hemediip puo, Adama Allah tan kukup aede wenga hakpatekhe, e ben tala hemon dokae hel dendiip. Adam ea malon taloknedeeki tep heekode. 5:15 Puo, Allah ban eende min hon tala hemon min hon mum tepa do. Pen pukon Adam tana tala hemede. Kauma pukon kaka diopa dendiip. Puo, Allah ban eende mina dito dangol heekode. Hon kaka dito diop pukona E miiki Yesus Kristus ekel ben mahon ban mina eende. 5:16 Allah tan ban eende min hon kaka maki tala hemede min hona mum tepa do. Kaka maki tan mum tala hemekhe, Allah tana kaka dokae hel yum kupa eede. Kaka dito diop tala hemiphe, Allah tan ban min eenoneknoa, yep hep eede. 5:17 Pen pukon kaka maki tan muma tala hemekhea, kaka kapu ben denon mina dangol heekode. Puo, kaka maki enila Yesus Kristus Ekela dito dangol bali heekode. Minakae tan Allah ban eon min hon E yep hep eon min hon hemoknediip domteka, ia Kristus bena ngangmel heen, yep balinoknediip. 5:18 Tala hemon min maki mum ben kaka yuma Allah kabinon mina depoknediip. Kauma tep yep heekode min maki mum ben kaka yuma nong baakodeekhe, dito yep balinoknediip. 5:19 Kaka maki mum tala hemon min bena kaka diopa talakae heekodiip. Kauma tepa kaka maki yep wenghen, balino hemede min bena kaka diopa Allah hon yep dakan balinoknediip. 5:20 Musa depende wenga depekhe puo, tala min hela mahon diop heekode. Taen, mina bali tala min diop tibekhea, Allah tan ban eon min hel haluk haluk nede. 5:21 Nek, denon min ben tala hemon mina dangol heekode. Kauma tep Allah tan yep hep eede min bena E ban eende min hela dangol heekode. Taena, ban eende min kapua Yesus Kristus nup Tuhan bena dito dito yep balino, e-denon mina depoknedo.

Roma 6

6:1 Kaneka nupa minao noknup yoko? Nupa haluk tala mina mahon hemuphe, Allah tan ban eon mina haluk haluk eona yep yoko? 6:2 Dito doo! Tala hemedo min pukon nupa dendo. Kauma pukon nupa tala hemon min til balia mahon hemo balinokneho yoko? Doe. 6:3 Ipkaita lulom yoko? Ok bup eehiip dingme Yesus til bali himinonipno, Ekel dende tep heon pukon ipkait hel ok bup eehiip. 6:4 Kauma tep ok bup eiphea, Yesus buk bali paediip tep heen E hon denon tep heekodo. Taen, Allah ngangmel tana Yesus tibeo, aede tep nupa tiben okyanop balinokneho. 6:5 Nupa Yesus ben mum tep heen, deno maki mum heekodo domteka, Ekel tibende tep nup hela tiben, maki mum heekodo. 6:6 Nupa kal, pumon balindo pinonga Kristus hon nupa atalmon balia denduup. Kauma pukon nupa pumon balindo pinong hon ngangmel hon dedenon pukon putaakodo. Taena, nupa tala min taop balia e-nong daekhe balinokneho. 6:7 Nek, minaki tana hihi dendee domteka, ea tala min ngangmela nong bap aede. 6:8 Nup hemon min tan Kristus hona dendo domteka, E hon mum tep dito balinoknedo. 6:9 Nupa kal, Kristus Ea hihi tibende, haluk dito e-denoknede. Denon min ngangmela E pukon mahon e-depe aoknede. 6:10 Yesus dendea tala min pukon hihi tok maki mum dende. Tala min pukon mahon e-denoknede. Petamon Ea Allah pukon mum baline hemaa. 6:11 Kauma tep ipkait hela Yesus tep tala min pukon hihi dendiip. Puo, petamon balinhiipa Yesus Kristus hona mum tep Allah pukon mum baline hemip. 6:12 Tala mina ip kalhil balia mahon e-dangol heoknehe, ip kalhil tala heemno pinong yep daklo hemon mina kotoknehiip. 6:13 Ipkaito, ip kalhila tala hemon min balia mahon aona do. Puo, ip kalhila Allah pukon mum aani. Ipkaita dendo tiben, okyanopkae balinhiip domteka, ip kalhil hon ip pinong hon yep hemon pukona Allah mum aani. 6:14 Nek, tala min tana ipkait pukona e-dangol hep eoknehee. Ipkaita Musa depende weng taop balia e-balinoknehiip puo, Allah ban eende min taop balia balinhiip. 6:15 Kanek, nupa mina heoknup yoko? Nupa Musa depende weng taop balia e-balinokneho puo, Allah ban eende min taop bali balinhokae. Putaakoho domteka, tala hemokneho yoko? Dito dito do! 6:16 Ipa kal, minaki heme aoknehiip domteka, e taop bali mum baliniphe, ea ip dangolki heoknehee. Ip dangolkia tala hemon min domteka, tungula denon mum. Puo, ip dangolkia yep hemon min domteka, Allah hon dakloknehiip. 6:17 Kauma nek, Allah pukona dito yep mum kali aani! Uhina tala hemon min tan ipkaita nong dap eede. Puo, petamon ipkaita Allah Ekel pen pukon weng kalinka eiphea, kal heen diplop til bali paen putame hemip. 6:18 Taen, tala hemon min pukona nong bap een, Allah yep hep eon min tan mum nong dap eede. 6:19 Ipkaita e-kal heeni tepkae. Kauma pukon ne tana kukun wenga e-kali eehii. Uhin tala hemediip dingme ipkaita tala hemon min tan nong dap eede. Kauma tep petamon dito yep hemon pukon ip kalhila Allah yep hep eon min tan muma nong dap eekhe balini. 6:20 Tala hemon min tan nong dap eede dingme ipa Allah yep hep eon min tana e-nong dap eede. 6:21 Tala min tan po pakop eede dingme ipa amola alop yepki dependiip yoko? Tala hemonipno, alop dependiipki kapua ip hel denon pukon mumki. 6:22 Puo, petamona tala min pukon nong bap eekhe, Allah tan muma nong dap eede. Taekhe, ipkaita E pukon mum heme ae hemip. Kauma pukon alop dito balinonkia depoknediip. 6:23 Tala hemon min hion kapua denon mum puo, Allah ban eon min kapua nupa Yesus Kristus hon maki heen, dito yep balinoknedo.

Roma 7

7:1 Ningbelo, kalinka eokne kapea Musa depende weng tep mum. Musa depende wenga kapu pukon ip yuma kal heekodiipkae. Musa depende weng ip balinon dingme mum e taopa balinoknehiip. 7:2 Musa depende weng kapu tana, wanang imki hokua imki hon balinon dingmea nong daen maki heekohiip. 7:3 Kanek, ua imki balinon dingmea u tan imki kolop aen, kaka doki hon balinoknehuu domteka, ua wop heku mum balinoknehuu. Puo, u imkia denekhe domteka, ua nong baen, kaka doki doknehuu. Taen, ua wop hek doku heen balinoknehuu. Musa depende weng tana puonede. 7:4 Ningbelo, ipkait pukon hela kauma tepkae. Ipa petamon Yesus hon kalhil maki heekodiip. Kauma pukon Musa depende weng taop bali tana dendiip. Puo petamon ip kalhila tibeo aedeeki Ekel min heekohiip. Taen, ipa Allah heme aona kit heekohiip. 7:5 Nupa uhin pinong daklo hemo balindo dingmea, Musa depende wenga depen kal heenonupno puo, malona tala min hememno putame hemup. Putaen, denon min pukon heme aedo. 7:6 Puo, petamona nong dap eede min tan nupa denduup. Kauma pukon nupa Musa depende weng taop bali e-balindo. Musa depen keek bookode weng taop bali e-baline hemup puo, petamona Allah Baee taop bali mum baline hemup. 7:7 Kaneka, minao noknup yoko? Musa dependee wenga tala puonoknup yoko? Doe! Puo, Musa depende weng bena tala mina kal heekodii. Musa depende weng tana mok weon mina tala e-puonede domteka, nea e-mok weekodiikhe. 7:8 Tala min tan Musa depende weng ben ne til balia mok weon mina diop tibeo, aede. Puo, Musa depende wenga e-depende domteka, tala min kapua e-tibendeekhe. 7:9 Musa depende wenga lulom balindii dingme nea yep balindii. Puo, weng kapu talekhea, tala mina tibekhe nea dendii. 7:10 Yep balinon pukon weng kapua eende puo, tala min neekhe, nea dendii. 7:11 Puonede wenga kauma ben tala min tana mok dap neen, nende. 7:12 Kanek, Musa depende wenga yep dito pen pukonki. 7:13 Kaneka weng yepki kapu tan nende yoko? Dito do, tala min tan nende. Tala min tana weng yepki ben denon mina dio talen, e hemona kukup eede. Kauma pukon Musa depende weng bena tala min mahon dito tala hemon pukon kukup eede. 7:14 Nupa kal, Musa depende wenga dangdong doki puo, nea kaka mum tala min taop bali paen, nong dap neede. 7:15 Ne hemedii mina lulom tan hemedii. Taen, ne hemaano mina e-hemni tep heekhe, e-hemedii. Puo, ne e-hemaano mina diop tan hemedii. 7:16 Ne e-hemaano mina kotaano puo, hemehii. Kauma nek, Musa depende wenga pen pukon yep wenga kal heekodii. 7:17 Ne pinonga tan tala heme hemea do puo, tala min ne diplop til balinonki tan heme hemaa. 7:18 Nea kal, ne til balia kaaki. Kauma pukon yep min e-balinhee. Ne til balia yep hemon min hemaano puo, e-putamni tep heekohee. 7:19 Yep hemon min hemaano puo, e-putame hemee. Taen, tala hemon mina e-hemaano puo, nea heme hemee. 7:20 Ne tana ne e-hemaano min mum putame hemee domteka, nea kal, e-putame hemee. Puo, ne diplop til bali tala min baline hemaaki tana kauma tan putame hemaa. 7:21 Kukup eon wenga kaema; nea yep hemaano puo, tala min hel labalinhee. Kauma pukon tala min mum heme hemee. 7:22 Ne diplop til bali tan Allah Weng pukona dit pae hemee. 7:23 Puo, ne kalhil dumla tana ne diplop til dit pae hemee min hona yalum buen bilehemip. Kauma pukon yalum buon min kape tana kaka bui ap paonki tep hep neehee. 7:24 Nea dito kaka diplop yolki mum baline hemee. Minaki tan ne kalhil denon bali kapea nong baa kolop neoknehee yoko? 7:25 Yesus Kristus nup Tuhan ben Allah pukon dito yep mumo aani! Ne balinona kaema tep, nekel pinong tan mum Allah hemon mina hemaano puo, ne kalhil tan muma tala min pukon heme hemaa.

Roma 8

8:1 Kauma pukon minakae Yesus til bali balinonkaea e-kuplo yoknede. 8:2 Allah Baee tan mum Yesus ben nup til balia tala min hon denon min hona nong baen, yep hep eede. 8:3 Nup kalhila bam, kauma pukon Musa depende wenga e-putame hemup. Tauphe, Allah tana E miiki yon mumki kaka tep hep aen, dun mangol hil bali paede. Kaka tep hep aekhe, Yesusa nup tala hemon min pukona dende. Dingme kapua Allah tan tala hemon mina yende. 8:4 Nupa petamon kalhil hemon min pukona e-balinup puo, Allah Baee hemon min pukon balinoknup. Kauma pukon Yesus ben Musa depende wenga hihi yep depen nupa baline hemup. 8:5 Minakae tan ia kalhil hemon min mum hemoknehiip domteka, kalhil hemon min tan muma i pinong daklon balia abol heoknehee. Puo, minakae tan Allah Baee kukup eon min mum hemoknehiip domteka, i pinong daklon balia Allah Baee tan mum kukup een yep hep eoknehee. 8:6 Kalhil hemon min tana pinong daklon balia dangol hep heoknehee domteka, tungul balia denon mum. Puo, Allah Baee tan pinong daklon balia dangol hep eoknehee domteka, tungul balia yep dakan dito balinoknediip. 8:7 Kaka ekel kalhil hemon min tan ekel pinong daklon balia dangol heoknehee domteka, ea Allah hon apomki heoknehee. Taen ea Allah puonede mina e-hemni tep hep aede. Kauma pukona e-hemede. 8:8 Minakae tan ikel kalhil hemon min mum hemonkae domteka, Allah pukona e-pinong yep daka aoknehiip. 8:9 Pen pukon Allah Baee ip til balia baline hemaa domteka, E tan kukup eoknehee weng mum hemoknehiip. Kauma pukon ip kalhil hemon mina e-hemoknehiip. Minakia Yesus Baee e-depenhee domteka, ea Yesus Ekel tenaa do. 8:10 Tala hemon min bena nup kalhila pen pukon denoknedo. Puo, Kristus Ea nup til balia baline hemaa domteka, Allah Baee ben nup hon Allah hona dakan dito balinoknedo. 8:11 Allah Baee, Yesus denheek tibeo aedeeki, ip til bali baline hemaa domteka, Kristus denheek tibeo aedeeki tana ip kalhil til balia baline hemaa. Kauma pukon E bena ipa dito balinoknediip. 8:12 Nek, ningbelo, nupkaita hiini do min dependokae. Kauma pukon hemokneho mum puo, kalhil hemon min mum dangol heekhe, heme aona do. 8:13 Ipkaita kalhil hemon min mum hemoknehiip domteka, ipa denoknehiip. Puo, Allah Baee hemon ben balinoknehiip domteka, E bena tala min anonipno, yep balinoknehiip. 8:14 Minakae Allah Baee tana dio ma eoknehee domteka, ia Allah Ekel tena hep eoknehee. 8:15 Allah tan Baee eenheekia ponon min hel nong dap eon min hela doki. Puo, Baee kapu tana Allah tenaa hep eekhe, E ngangmel min ben Allah pukona, nup Aetki, puonokneho. 8:16 Allah Baee hon nup baeea hon mum tep heen, nupa Allah Ekel tenaa puonoknup. 8:17 Nupa Ekel tenaa domteka, Ekel tena pukon mangop dun paede min nupa depokneho. Hon Kristus pukon dun mangop paede min hela depokneho. Nupa Yesus tala hep aediip tep balinokneho domteka, Ekel kit depoknede mina nupkait hela mum tep depoknedo. 8:18 Ne pinonga petamon nup kukun hep eede min hon kit min balindeekhe, kukup eoknede min hona e-mum tep heokneho. 8:19 Mangol hil Allah hetmop eede min yum tana Allah tena kukup eon pukon amoninpno mehe hemip. 8:20 Hetmop eede min yuma e-mangop eede. Hon hetmop eede min ikel tan mangop nediipa do puo, Allah tan mangop eede. 8:21 Puo, pinong yep daklon mina kaema, hetmop eede mina bakoton min taop balinona koten, Allah tenaa dito balinonkae tep heemno, pinong daka hemip. 8:22 Nupa kal, uhin tan ngol mookodo petamon hetmop eede min yuma tena paemno bilen kulo, nguuk dame hemip tep hemehiip. 8:23 Hetmop eede min muma do puo, nupkait hel Allah tan ban eende min hinki Allah Baee dependokae E tenaa heen, dito balinon pukona bilen kulo nguuk dame hemup. 8:24 Nup atmon do min puo, pinong yep daka hemup min tana yep hep eede. Puo, nup atmon do min kapua atmokneho domteka, pinong yep daka hemup mina hihi atmenho. Mehe hemup mina depokneho domteka, haluk mahon kapu pukon mehokneho yoko? 8:25 Puo, nup tana atmon min pukona mehokneho domteka, pen pukon mum mehokneho. 8:26 Kauma tep Allah Baee hel nup dito bamkae pukona talen malip ee hemaa. Nupa Allah kali aon pukon hemon mina lulomkae. Kauma nek, Allah Baee tana nup pukon nguuk damo, Allah kali ae hemaa. 8:27 Allah Baee tana nup Allah tenaa pukon Allah kalinka ae hemaa. Kauma pukon Allah, nup diplop til bali min yuma kal heonki, tan Ekel Baee pinong daklon min hela kal hee hemaa. 8:28 Nupa petamon kal heekoho, minakae Allah tana Ekel heme min yuma i yep balinon pukon putap eoknede. 8:29 Allah tan hihi lipme eedeekae pukona Ekel Miiki tep heon pukon dun kukmut paep eede. Kauma nek, Ekel Miikia lipmonkae yum pukona uopki heekode. 8:30 Taen, Allah tana dun kukmut paep eedeekae pukon hela weng dip eede. Putaena, weng dip eedeekae hela yep hep eede. Taekhe, ia Ekel kit mina dependiip. 8:31 Kanek, nupa minao noknup yoko? Allah tan nup pukona malip ee hemaa domteka, minaki tan tala hep eoknaa yoko? 8:32 E Miiki dito yon mumki Ea olbis do tan nup yum pukona eende! Ekel Miiki nup pukona ban eende. Kanek, yum mina ban eoknehee yoko? 8:33 Allah tan E tenaa pukon, ia yepkae puonehee domteka, minaki tan, doo, ia tala hemediipkae, puonoknehee yoko? 8:34 Yesus Kristus E muma deno tiben Allah kukmo yingila baline hemaa. E tan nup pukon Allah balia mangopno dio tibe hemaa. Kaneka minakae tan tala hep eoknehiip yoko? 8:35 Minakae tan nupkait Yesus tan dit paep ee hemaa mina himin bop eoknehiip yoko? Kukun min tan edo tala hep eon min tan edo enon min dedenon tan edo kako min hep eon tan edo podaklon min tan edo denon min tan himin bop eeni tep yoko? Dito Doe! 8:36 Allah Buku tana, Hep pukon dingme yum nu tana denon min mep bali baline hemup. Nupa domba dio wan alon pukonki tep hee hemup. Allah Buku tan puonede. 8:37 Kukun min kape yum dit paep ee hemaaki bena nup tan ngangmel heen hilip ee hemup! 8:38 Nea kal, dito maki mum hel Yesus tan dit paep ee hemaa min pukona e-himin bop eeni tep. Balinon edo denon edo malaikat baee talaki edo petamon heon min edo balindeek heon min edo 8:39 abi bali edo buk himitki bali edo dito maki mum tan hemaa mina e-himin bop eoknedee.

Roma 9

9:1 Ne kalinka ee weng kapua pen pukon, nea Kristus tenaa nek, e-mok dap eehii. Ne diplop til bali tana, Allah Baee ben kukup nee hemaa, nea mok damonkia do. 9:2 Ne kalhil hon ne yapi makikae pukon hon ne diplopa yol hep neek ame hemee! 9:3 Ipkait yep balinon pukon nea Allah taop bali hon Yesus dimon hon balinona koton min domteka, putaikhe. 9:4 Ikaita Allah tan lipme eedeekae nek, Allah tan E tenaa hep een, E ngangmel min hel eende. Ekel putaoknede min hel kukup een, Musa depende weng hela eende. Heme aon min pen pukonki muma dependiip hon Allah puonede min hela dependiip. 9:5 Ikaita Abraham kan talona Kristusa mangol hil balinde dingme E hela ikait donki heekode. Kauma pukon Allah Ea yum min abolki pukon kitok aani! Amin. 9:6 Israel donkae pukon i yuma Allah tan e-lipme eede. Kauma pukon Allah puonede wenga e-do heekode. 9:7 Abraham kan talonkae hel yuma Allah tenaa do. Allah tan Abraham pukon kali aedea, Ishak kan unonkae bali hel hep pukona deng hip heoknedii, kali aede. 9:8 Kal heon pukon weng balbitokne, kaka wanang tan paep eediipkae ia Allah tenaa do. Puo, Allah puonede weng depen hemonkae kauma ia pen pukon Allah tenaa, puone hemip. 9:9 Allah tan puonedea, Ne tan putaoknedii dingme haluk talikhe, Allah Buku tan puonedea, Sara ua tena kaaki paokneduu, puonedee. 9:10 Puo, kape muma do, Ribka tan hel tena kaka lao paeduu. Kapu hel i olkia maki mum enila Ishak. 9:11 Putaen, tena lao kapu kabol paani do tana yep hemo balinon pukon hon tala hemo balinon pukon hona kal heeni do tan. Allah tan mum tena kaaki maki mum lipme aede. 9:12 Kapua ikel hemon min pukona do puo, Allah pinonga tan mum lipme aede. Kauma pukon Allah tan paep eeni do dingmea, Allah Buku tan puonedea, Uopki tan ningki pukon heme aoknedee. Ribka pukon kali uede. 9:13 Haluk Allah Buku tan puonedea, puonede 9:14 Kauma tep domteka, nup tana minao noknup yoko? Kanek, Allah Ea pen pukona doki puonoknup yoko? Dito do! 9:15 Allah tan Musa pukon kali aedea, kapua Ne pinonga. Hon minaki kukun hep aek balinekhe, Nea pinong yep tan malip aano domteka, kapu hel Ne pinonga tan mum. Allah tan puonede. 9:16 Kauma pukon kaka ekel pinong min edo ekel hemon min edo kapea damil mina do. Puo, damil mina Allah pukon 9:17 Allah Buku tan Firaun pukon kali aedea, Hep ben Ne ngangmel mina kal heoknehiip hon mangol hilkae yuma Ne enila kal heoknehiip. Kauma pukon Ne tana daloki hep heedii, kali aede. 9:18 Nek, minaki Allah tan mangopno dit paep aano domteka, Ekel pinonga tan putaoknehee. Hon minaki pukon Allah tan pinong bali tum tep hep aano domteka, kapu hela Ekel pinonga tan mum putaoknehee. 9:19 Petamona kama tan kalin tame neoknehea, kanek mina nek, nup tala hemon min pukona Allah Ea pinong tala daka ee hemaa yoko? Minaki tan Allah putaoknehee min pukon dooni tep yoko? 9:20 Ipkaito, ipa kaka mum, kauma pukon Allah putamoknehee mina e-dooni tep. Allah Buku tan puonedea, Belanga mangol tan hetmoonki tan hetmop aedeeki pukona, Mina pukon nea kaema tep hetmop neeheep yoko? puoni tep yoko? puonede. 9:21 Belanga kapu hetmookodeeki tana mangol dun okmil lao hetmooano domteka, ekel pinonga tan. Okmil makia kitki hetmoen mangop paoknehee. Taen, makia enon pukon mumki hetmoon domteka, ekel hetmoonki pinonga mum hemoknehee. 9:22 Allah hela kaema tep mum heekode. E kabinon min hon E ngangmel min hona kukup eaano putame hemaa. Kauma pukon kabino kupa eo yaanokae pukon Ea mehe hemaa. 9:23 Nupkaita Ekel kitoka kukup eon pukon ngol mookodeekae. 9:24 Taen, nupkait pukon hela weng dip eede. Yahudi donkae pukon mum weng dip eedea do. Puo, Yahudi don dokae pukon hela weng dip eede. 9:25 Allah Buku tan puonedea, Kaka dokae pukona Ne tenaa, puonoknehii. Hon Ne tan e-mangop ee hemeekae pukon hel Ne mongopkae puonoknehii. Hon Allah Buku mahon puonedea, 9:26 Ipkaita Ne tenaa dokae puonede bali hel ipa Allah dito balinonki tenaa puonoknehii, Allah E nabi ben keek bookode. 9:27 Nabi Yesaya hel i Yahudi donkae pukon keek bookodea, Ip Yahudi donkae yuma oknimnim tep heekodiip puo, kaka deng himon tep mum dito yep balinona depoknediip. 9:28 Taen, Allah tan mangol hilkae yum pukona kupa eon min hon dito yep balinon min hona hapetnek lehongyoknede, Yesaya tan keek bookode. 9:29 Puo, Yesaya hin keek bookode min hel mum tep, kapea, Tuhan Allah ngangmelkia nup kan unona makae e-kolop eede domteka, nupa Sodom hon Gomora tep heekoduuphe. Yesaya tana haluk puonede. 9:30 Kanek, nupa minao noknup yoko? Doe, kaema tep puonoknup, Yahudi don dokae ikel hemon min bena yep mina e-dependiip puo, ikel pen pukon mum Allah heme aon ben Allah hona dakanhiip. 9:31 Puo, Yahudikaea ikel hemon min ben Allah hon yep daklemno pimkulo hemediip puo, ia e-dependiip. 9:32 Mina min pukon e-dependiip yoko? Doo, Yahudi donkaea diplop til tan Allah pukon heme aona koten tutum e-hemediip. Yahudikae tana tum kape (Yesus) bali tana yon tum moen tep hep eekhe, dake yende. 9:33 Nabi kapu tan puonedea, Sion bakon tum paikhe, kaka ia yon tum moen, dikin dake yoknehee. Puo, minaki tana heme Aoknede domteka, kaka kapua e-diplop yol heoknedee. Nabi kapu tan keek bookode.

Roma 10

10:1 Nek ningbelo, ne diplop til bali tan pinong yep daka hemea nekel don yuma Yesus heme aon pukon nea Allah kalinka ae hemee. 10:2 Nea dito pen pukon kal hep eedii ia Allah pukon mum heme ae hemipkae. Puo, i damil heeni tep min pukona tutum e-pinong daka hemipkae. 10:3 Allah tan kaka hon Ekel hon dakan yep balino hemon mina heleekode. Puo, ia e-kal heekodiip. Taen, ia ikel tan heleekodiip min pukon mum heme hemip. Kauma pukon Allah hona dakan yep balino hemon min taop balia e-balindiip. 10:4 Kristusa Musa depende wenga hihi heekode. Kauma pukon minaki tan heme aoknehee domteka, e hon Allah hona dakan yep balinoknehiip. 10:5 Musa tan Allah hon kaka hon dakan yep balinon pukon kauma tep keek bookodea, Minaki tana Musa depende wenga hemoknede domteka, ea kauma taop bali mum balinoknehee, keek bookode. 10:6 Puo, petamon kaema tep wenga Allah hon nup hon dakan yep balinon pukon puonehiip. Kanek, ip hel pinonga tan muma e-puonoknehiip, Allah Buku tan puonedea, Minaki tan abi dingla ngin uno Yesusa dio daoknehee yoko? nede. 10:7 I tan ip hel pinonga tan mum e-puonoknehiipa, Allah Buku tan puonedea, Minaki tan denonkae bali dake uno Yesusa dio nginoknehee yoko? puonede. 10:8 Puo, pen pukon mina kaema, Allah Buku tan puonedea, Weng kapea ip belngal bali hon ip diplop til bali hona pabalinhee, nede. Kauma mum nu tan hel Allah Weng pen pukonki kalinka ee hemup. 10:9 Ip belngal bali tana, Yesus Ea nup Tuhan abolki, puonekot ip diplop til bali tan heme aoknehiip. Taiphe, Allah tana Yesus denekhe, tibeo aede puonekot, heme aoknehiip domteka, balinon ditokia depoknediip. 10:10 Nup diplop til bali tan Allah pukon heme aen, E hon dakan dito yep balinokneho. Nup belngal bali tana Yesus pukon, nu Tuhan, puonekota dito balinon mina depoknedo. 10:11 Allah Buku tan puonedea, Minaki tan Yesus pukon heme aoknede domteka, podakan diplop yol heona e-hep aoknede, puonede. 10:12 Yahudi donkae hon Yahudi don dokae hon yuma mum tep heekohiip. Kauma pukon minaki tan Allah pukon weng dip aen, heme aoknede domteka, Allah tana yep hep aoknede. 10:13 Allah Buku tan puonedea, Minaki tan Tuhan pukon weng dip aen, heme aekhe, dito balinona aoknedee, puonede. 10:14 Ia Allah pukon heme aona do domteka, ia weng dip aani tep yoko? Edo ia Allah Wenga e-wenghendiip domteka, heme aoknehiip yoko? Edo Allah Wenga e-kalinka eoknehiip domteka, ia Allah Wenga kal heeni tep yoko? 10:15 Nek, kalinka eonkaea e-dun paep eoknehiip domteka, minakae tan ia Allah Wenga kukup eoknehiip yoko? Allah Buku tan puonedea, Weng yepki dio talonkae ikait talon pukona dito yep, puonede. 10:16 Weng yepki kape pukon makae tan ngalno kotkodiip. Kauma pukon Nabi Yesaya tan puonedea, Tuhano, minakae tan nu wenga wenghen hemediip yoko? aede. 10:17 Kauma pukon weng yepki wenghenonipno, diplop til balia pen pukon kal heen hemon mina tiboknehee. Hon weng yepki tibon pukona Yesus Kristus hemon muma kalinka eoknehiip. 10:18 Puo, ne tan kalin tame eokne, pen pukon ia weng yepkia e-wenghenhiip yoko? Doe, ia hihi wenghenhiip. Allah Buku tan puonedea, I wenga mangol hil bali yum wande. Taekhe, i wenga mangol hil tungul bali balinonkae hela dependiip, puonede. 10:19 Haluk kalin tame eokne, Yahudi donkaea lulom balindiip yoko? Hina Musa tan puonedea, Ipkaita e-wenghendiip. Kauma pukon i wenghendiipkae hemon pukona mok ween, pinong tala daka eoknediip. Musa tan puonede. 10:20 Putaakodiiphe, Nabi Yesaya tan hel puonedea, Ia Allah pukon e-pimkadiip puo, atme aediip hel ia e-weng dip aediip puo, kukup eede. Yesaya tan puonede. 10:21 Puo, Israel donkae pukon Yesaya tan puonedea, Dingme yuma wengka ee hemee puo, ia ngalno tala hemo balindiip, puonedee.

Roma 11

11:1 Nea mahon kalin tame eokne, Allah tana Ekel pukon ngalno kolop eede yoko? Dito doe! Ne hela Israel donki, Abraham kan talona, nea Benyamin donki. 11:2 Kabol hin Allah tan Ekel tenaa heon pukon lipme eedeekaea dito e-kolop eede. Israelkae tala hemediip min pukon Elia tan Allah kali aen keek bookode balia ipa kal heekodiip. 11:3 Elia tan puonedea, Tuhano, Hep tena nabikae yuma yephe denhiip. Hon Hep pukon angol paen, heme heon balia yak bakyehiip. Ne muma la balinhii puo, i tan ne pukon hela nemno tamhiip. Elia tan Allah kali aede. 11:4 Taekhe, Allah tana minao aede yoko? Allah tan Elia pukon kali aedea, Kaka tujuh ribua baee tala enila Baal heme aon do tan Ne pukon mum heme neon pukona lehongyedii, kali aede. 11:5 Petamon hela kauma tep hemona mum tep. Allah tan ban eende min bena kaka matongkae lao hel E hemon pukona dun paede. 11:6 Kaka matongkae lipyen dun paede kapua Ekel ban eende min ben mum lipmede, ikel hemediip min pukona do. Ikel hemon min pukon mum lipyen dun paede domteka, E ban eende mina pen pukona do. 11:7 Taen, ia mina heekodiip yoko? Israel donkae pimkadiip mina e-dependiip. Allah tana kaka matongkae lipyen dun paede kauma muma dependiip. I dokaea Allah tan weng dip eede min pukona hiong lupkae tep heekodiip. 11:8 Allah Buku tan puonedea, Allah tana i diplop til bali hon pinong daklon bali hona tomnok pitomki tep hep eedee. Kauma pukon uhin putamdo petamon hel ikait hii balia e-atmani tep hep eekhe, i hiong bali hela e-wenghani tep hee hemip. Allah Buku tan puonede. 11:9 Raja Daud tan hel puonedea, I enon min bali taliphe, apomkaea talen yip denoknehiip domteka, kapua yep. 11:10 I hiia pakoo hiklip eiphe, ia e-atmon tan mum balinona yep. Putaen, kukun min tan deehiklip eona yep, puonede. 11:11 Nea mahon kalin tame eokne, Israelkae dikin dakendiip dingme, hihi tala heekodiip nek, ia haluk e-tiboknediip yoko? Dito doo! Israel donkaea tala hemediip, kauma nek, Yahudi don dokae tana dito yep balinon mina depiphe, ia mok weon pukon dito yep balinon min kapua eende. 11:12 Yahudi donkae tala hemediip, kauma pukon mangol hilkae yum yep mina dependiip. Ikait lipmo hemon mina bam, kauma pukon Yahudi don dokae Allah tan ban eon mina eekhe, diop tan dependiip. Ia ngangmel heoknediip dingme hel nupa dito diop min depoknedo. 11:13 Nea ip Yahudi don dokae pukon mum kalinka ee hemee. Nea ipkait pukon mum rasulki heekodii domteka, hemon kape pukona nea pinong yep mum dakloknehii. 11:14 Nekel donkae ne hemona atmen mok weekohiip domteka, ia dito yep balinon mina demno maedo? 11:15 Allah tan Yahudi donkae kolop eede dingmea Ea don dokae yum hona dakan lakon heekodiip. Putaakode domteka, Allah hon Yahudi donkae hona haluk dakloknediip dingmea mina heoknediip yoko? Doo, ia deno haluk tibon tep heen balinoknediip. 11:16 Roti tangmala Allah pukon aoknehiip domteka, pen pukon roti kapu yuma Allah min. Hon a yangola Allah pukon aoknehiip domteka, a tangin yum hela Allah min. 11:17 A lophoki miikodeeki a tangin diopa luleekodee. Kauma pukon hibilki tana alop hitonki puo, e-miikodeeki tangina wan hakan, luleekodeeki ngol balia miikode. Ip Yahudi don dokaea a e-miikodeeki kauma tangina tepkae. Petamon ipa Yahudikae ngangmel min hon ihom heon min hona mum tep depenhiip. 11:18 Kauma pukon lakon lao ip tana pong min tepno a tangin luleekodeeki tep hemona do! Ipa kalkae, luloma do, ipa a tangin kapu tepkae. Nek, a tangin tan halong dip aon mina do. Puo, a hiing tana halong dip aon min. 11:19 Nek, ipkait tan puonoknehiipa, ne tan a tangin hakan puma mum miikhe, bunbun unoknehee, puonehiip. 11:20 Kaneka yepo, ikait e-heme aehiip pukona hakanhee nek, nu pen pukon hemonkae doknehee puonehiip. Ipkaito, kauma tep hemo pinong dalonona kotni. Taen, ipa Allah pukon muma po aani! 11:21 Allah tan a tangin hakande domteka, ipkait hela hakloknede. 11:22 Kauma pukon Allah mangopnon min hon Allah ngalno kupa eon min hon ipa kal heeni. Kupa eon mina kaka tala hemonkae bali daoknehee. Puo, ipkaita Allah mangopnon mina e-hemoknehiip domteka, ipkait hela hakloknedee. 11:23 Puo, ikait hela Allah mangopnon min bali mum balinoknehiip. Taiphe, Allah ngangmel tan mum dikinonkae hela dun et paep eonki nek, putaoknede. 11:24 Ipa a tangin hakan kotkodiiphe, haluk bunbun dake unekhe, makol yepkia tibe hemaa tepkae. Puo, ip hel balino hemon mina tala domteka, haluk bunbun dake unekhe, makol yepki tibon tepkia dokae. Hina ikait kape pukona ikel tiben balinon bali tana putap eoknede. 11:25 Nek, ningbelo, ip tana nu mum kalkae puonona do. Kauma pukon nea pinong yep tan kukup eikhe, Allah pinong daklon mina kal heoknehiip. Yahudi donkae tangmala ngalno kotiphe, i Yahudi don dokae dinga heekhe, Yahudikaea himinoknediip. 11:26 Taekhe, Yahudi donkae yuma yep noknediip. Allah Buku tan puonedea, Sion bakon tana Yep Hep Eonki tiboknedee. Allah pukon ngalne doipkae pukona Yakub dona kauma ben tala mina dun bihaoknedee. Allah Buku tan hel puonedea, 11:27 ikait pukon Ne tana i tala min daen okdokop eoknedii, puonede. 11:28 Yahudi donkae diopa Yesus ngota e-kal heen e-lipmediip. Kauma pukon ia ip apomkae tep heekodiip. Puo, pumon tana Allah Ea i umdipki lipme eede. Kauma pukon ia dit paep eedeekae. 11:29 Nek, Allah Ea diplop yol hep ae hemaa mina ban min eende pukon hon weng dip eede pukon hona putame hemaa. 11:30 Mum tepa, uhin ipkaita Allah pukon tutum e-heme aediip hon ikait hela e-heme aediip. Kauma pukon ipa petamon ban mina depip. 11:31 Kauma tep muma ikait hel petamona E wenga e-heme aediip. Kauma nek, ban mina ikait hela petamona hihi ipkait dependiip tep muma depoknip. 11:32 Allah tan kaka yum i diplop til bali e-kal heen, ngalnon min tana lupap eede. Ekel kit balinona i yuma kukup eoknehee. 11:33 Allah Buku tan puonedea, Nek, Allah Ekel ihom min hon kit kal heon min hona dito daloki nek, nupa dito kal heen E hihi hemon mina e-kal heon hon nup tana Ekel tutum pinong daklon mina dito e-kal heonkae. 11:34 Minaki tan Allah pinong daklon mina kalki yoko? Edo minaki tan Allah pukona kukup aede yoko? puonede. 11:35 Allah Buku maki hon puonedea, Edo minaki tan Allah pukon aon mina aen kulekhe, haluk Ekela aoknehee yoko? 11:36 Doe, yum mina Allah bali tan mum tibende. Hon yum min Ekel ben tibende hel yum mina Ekel pukon mum baline hemip. Kauma pukon Ekel bali kit mina dito pukon mum balinoknedee. Allah Buku tan puonede.

Roma 12

12:1 Kauma nek, ningbelo, Allah pukon kit hemo balinon mina kukup eikhe, kapnimyanop kit mina ip kalhil mum aani! Dito kit min pen pukonki hon yepki hona Allah aoknehiip. Hemon kapua kotona do putamon mum noknediip. 12:2 Ipkaita mangol hil min mum hemonkae tep heona do. Puo, ip pinong daklon balia balbiten okyanop heenonipno, kapea Allah tan pinong yep daklon min hemoknee edo do min hemoknee 12:3 Nea ban neendee min bena ip kaka yuma kalinka eokne. Ipkaita pinong daklo hemni tep mina pe balinekhe puo, koten dalo min depon pukon mum pimka hemipa kotni. Puo, tutum tan pinong daklonipno, ip diplop til balia Allah tan ban min yuk yuk eendeeki kapu tana heme aani. 12:4 Nek, kaema tep nup kaka kalhila maki mum puo, kalhil bali mina yuk yuk puo, kalhil bali min kapua hemon mina mum tepa do. 12:5 Kauma tep mum nupkait hel kalhil bali mina diop puo, kaka maki mum kalhil kapua Yesus kalhila heekodo. Puo, nup kalhil bali mina kaka maki mina kukmut kaka maki mina kukmut hep eede. 12:6 Kauma tep mum nup yuma ban min yuk yuk nuphel heme aon tep mum dependo. Ban min eende kapu ben balindeek hemon mina kalinka eoknehiip. 12:7 Edo ban min kapua kaka dokae kukme eon pukon domteka, pinong yep tan kukme eokneho. Edo ban min kapua kaka dokae kalinka eon pukon domteka, pinong yep tan kalinka eokneho. 12:8 Edo ban min kapua kaka dokae kalinka eo kukme euphe, yep balinon pukon eendee domteka, nupa pinong yep tan balino malip een kukme eokneho. Minaki tan lehongmoknehee domteka, minaki ea dangolki heoknehee domteka, ea pinong yep tan hetlongnon do tan hemoknehee. Hon minaki tan dimno bam tan balinon pukon min depen kukme eoknehee domteka, ea pinong 12:9 Ipkaito, dit paon min eende kapua depenonipno, pen pukon hemeho mok daenona kotni! Tala hep eon min kotenonipno, yep min muma depni. Iphel ningkia hon iphel pikia hon tep mum heen, 12:10 ip lakon pukona mangopno dit paep een, ea hinki nea malonki puonoknehiip. 12:11 Ip hemon mina hetlongnona do puo, diplop til bali angol tenon tep heekhe, Tuhan Allah pukona yep mum heme aani. 12:12 Ipkaita pen pukon hemoknehiip min pukon dit paen balini. Kukun hep eon min depenonipnoa, pinong bil do tan balini. Kapua koten dingme yum Allah kalinka aani! 12:13 Ip lakon Yesus hemonkae i kako mina malip eeni. Ngalnon do tana ip lakon eon pukona putaani! 12:14 Minaki tan tala hep heekhea, hep tan alona do puo, yep hep ae! 12:15 Pinong yep daklomipkae hon ip yuma mum tep pinong yep dakni. Ikait amomipkae hon ip yum mum tep amoknehiip! 12:16 Ip balinon bali yuma ip diplop hon pinong hona mum tep mumno balini. Ipa pinong dalonon min pukon weng depona kotni. Puo, bam tan balino pinong yambul tan hemonkae hona balini. Pinong dalono nua kitkae hon nu muma kal heonkae nenona kotni! 12:17 Tala hep eiphe, haluk ip tana tala hep eona do! Puo, ip tana i kaka yum pukon yep mina kukup eeni. 12:18 Tala hep eiphe, yep min kukup eenonipnoa, kaka yum pukon yep hemo balini! 12:19 Ningbel, ne dit paep ee hemeekae, ipa tala hep eiphea, haluk ip tan tala hep eona do. Puo, Allah tan kupa eon pukona Allah mum kali aani. Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, Tala hep eiphea, haluk tala hep eon kapua Ne hemona ip tana do. Puo, Ne hemona ikel hemon tep mum hep eoknedii, puonede. 12:20 Allah Buku mahon puonedea, Ip apomki enon min pukon alol aekhea, enon min aani. Edo ok alol aekhea, ok aani! Ipa kauma tep hemonipno, kaka kapu abol balia angol hetmooknehiip. Allah Buku tan puonede. 12:21 Tala min hep eiphe, koten pinong bilnona do. Puo, yep hep eon mina ikait pukona haluk eeni!

Roma 13

13:1 Kaka yuma i pemerintah dangolkae taop balino i wenga kal heen balinoknehiip. Kauma pukon dangolkae yuma Allah tan muma tipnio eede. Dangol heekodiipkae yuma Allah tan mum lipme eede. 13:2 Nek, minaki tan ikait pukon ngalnoknehee domteka, Allah tan putap eede min pukon ngalnoknehee. Hon minakae tan ngalno tala hemoknehiip domteka, ikel mum hukuman depoknehiip. 13:3 Kaka makia yep mum hemo balinoknehee domteka, ikait pukona e-ponoknehee. Puo, tala hemoknehee domteka, ea ponoknehee. Ipa ikait pukon ponon do tan balinemno yoko? Putaemno domteka, yep mum hemo balini. Taiphe, ikait tan yep mum malip eoknehiip. 13:4 Kauma pukon ia Allah taopkae. Ipkait tan yep malip eon pukona ia eende. Puo, ipa tala hemoknehiip domteka, pono balini! Nek, ia damang pukon ebon dependiipa do, tala hemiphea hukuman eon pukon putaakohiip. Pemerintah ia Allah taopkae, i tana tala hemonki pukon kupa aoknehiip. 13:5 Kauma pukon ipkaita i taop bali mum yep tan balinoknehiip. Taen, i kabinon mina e-depoknehiip. Putaen, doo, nea yep mum balinhii, puonoknehiip. 13:6 Kauma pukon ip tana pajak hip eoknehiip ia kapu hemon pukona Allah taopkae, nek. 13:7 Ipa ikait hip ee hemipkae pukona koton do tan hip eeni! Taiphe, ikait kapu hemonkaea doknehiip. Ipkait hibil heon min hienonipno, ikait kapu eenka hemipkae pukona eoknehiip. Taen, ikait pukon podakan i taopa balini. Putamoa ikait pukon hela pinong yep mum daka eoknehiip. 13:8 Ipa kaka lakon mina hip aon do tan ban mum dundunona domteka, ea Hukum Taurat hemona hihi heoknehee. 13:9 Allah Buku tan puonedea, Ip abokuu heon doku pukon wop hek damona do, kaka alona do, hek min hel dona do, kaka dokae min mok ween dundunon hela dito doo, nede. Weng kape tep mum maki tan hel puonedea ip hon balinonkae pukona iphel ningki piki tep mum heen, dit paen balini. Allah Buku tana puonede. 13:10 Taenonipno, ip hon balinonkae pukona e-tala heme Taurat weng doki pukon hela yep hemoknehiip. 13:11 Hemon kapea ipa e-kotoknehiip. Taen, petamon hemon min hel kal heoknehiip. Petamon ipa ihon muma kotni, tibon dinga hihi heekohee. Petamona nup yep hep eon mina hihi mep hea, uhin pa heme nedo tepa do, pipyam heoknaa. 13:12 Kauma pukon ip yuma talni, tala hemo mimdop min hemedoa kotenonupno, kamdika pipyam min mum hemo Allah ebona mum depokneho! 13:13 Koten taliphe, nupa pen pukon hemonupno, aton til hemon min tep mum hemokneho. Tala hemomip min pukon dun deen pesta hemo ok atulki enona kotoknehiip. Wop hek mum damo yep min pukon tala min tep nona kotni. Taen, weng dun daklon hela kotoknehiip. 13:14 Puo kotenonipno, Tuhan Yesus Kristus E mum dun hin bali paani! Taen, iphel kalhil hon pinong daklon bali hon hihinon min pukon mum hemona kotni.

Roma 14

14:1 I pinong daklon bali bam ngangmel dokae pukona malip eeni! 14:2 Kaka maki tan enon min yuma enon mum puonoknehee. Puo, mum enoknee puonoknehee. 14:3 Ip hemon mum tepkae puo, maki tana kukmut kal heoknehee domteka, kupa aona do. Kauma pukon minaki tan yum min enonekno, kaka e-weonki pukon kupa aona do. Hon minaki tan e-enonki kapu tana enonki pukon kupa aona do. Allah tan i heme aonkae yum pukon pinong yep daka ee hemaa. 14:4 Hepa minaki nek, kaka doki heme aonki pukon kupa aeheep yoko? E tan abolki pukon etoknehee edo hipnoknehee domteka, kapua e malip aonki hemona. Puo, ea etoknehee mum Allah ngangmel min tan eton pukon putap aoknehee. 14:5 Kaka maki pinonga dingme makia dito mangop dingme. Puo, dingme doki pukon mangopa do puonoknehee domteka, makae pinonga dingme yuma mum tep. Kaka yuk yuk tana diplop til bali lipmani. 14:6 Kaka minaki tan dingme makia ne dalo dingme pinong dakloknehee domteka, dingme kapua Tuhan pukon mum heme aoknehee. Hon minaki tan noma enonekno, Allah pukon yep mumo aena enoknehee. Hon e-enonki tan Allah pukon yep mumo aena hemoknehee. 14:7 Nup kaka balinona nuphel mum balinona do nuphel tan mum denoknedoa do. 14:8 Nupa balinokneho domteka, kapua Tuhan Allah pukon mum balinokneho. Hel denokneho domteka, kahel Allah pukon mum denokneho. Kauma pukon nupa balinon edo denon yuma Allah hibilkae. 14:9 Kauma pukon Kristus Ea denonekno tibendee. Taen, Ea denonkae hon balinonkae hon yum pukona i Tuhan heekode. 14:10 Kanek, hepa mina min pukon hep ningkia kupa aeheep yoko? Edo mina min pukon hemo yon taop bali kolop aeheep yoko? Nek, nup yuma Allah hipno, kukup eon balia dun deen etoknedo. 14:11 Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, Nea dito balinonki. Kaka wanang tena yum Ne balia dun deen dik bitoknediip. Taenonipno, Allah pukon bakon yumkae tana, Ea Allah mum, puonekot ihop baoknediip. Allah Buku tana puonede. 14:12 Putaekhe, nupkait yum tana hemedo min yum Allah pukon ihop baoknedo. 14:13 Kaka pukon kama tan kama kupa aona do! Puo, ip tana kaema kukup eoknehiip; nup lakon hahangyek alon pukon wol bali a paona do! 14:14 Nea Tuhan Yesus til baline hemee. Kauma pukon nea pinong daka hemee mina kauma tep, enon min yuma maki mum hel alut mina do. Puo, kaka ekel pinong daklon bali tan mum kopkulonekno doo, kapea alut min puonehee. Taekhe, kapu yuma alut e-weon min puone hemip. 14:15 Hep lakona enon min kauma pukon mum hemo diplop yol aeheep. Taen, enon min pukon mum hemo, hep lakon tala hep aona kote. Kristus Ea kauma pukon dendee. 14:16 Mina min ipa yep depenhiip domteka, koten pinong tala daklo engan kulona do puo, kukup eeni! 14:17 Kauma pukon abi dingla Allah raja hibil heon bali himinona enon min hemon tepa do. Puo, pen pukon min hon dit paen pinong yep daklon min hona Allah Baee Roh Kudus ben himinoknediip. 14:18 Nek, minaki tan Kristus pukon lipme aen hemekhea, Allah tan pinong yep dakloknehee. Taekhe, kaka yum tan hela ea dito yepki puonoknehiip. 14:19 Kauma pukon nupa pinong yep tan kama tan kama dit paen tibon min mum kama tan kama pukona kukup eeni. 14:20 Ipa enon min pukon mum hemo Allah hemon mina yakbakyona do! Yum mina yep enon pukon mum okdokyehee min puo, kaka maki tana e-eni puonoknehee domteka, e-weeni. Kapua wol boiphe, hahangyek alon tep min. 14:21 Ip lakon pukon nom min edo ok anggur edo enon min doki hel ip lakon wol bop aani tep min yuma e-enoknehiip domteka, yep. 14:22 Taenonipno iphel diplop til bali pen pukon lipmon mina ip hon Allah hon muma kal heona yep, kauma muma depoknehiip. Ekel pinong daklon bali yep alut do min pinong dakadeekia ea e-nong dap aede. Kauma pukon ea yep mum balinoknedee. 14:23 Puo, minaki tan weenonekno, pinong bil noknehee domteka, ea enon min kauma tan tala heoknehee. Kauma pukon diplop til bali pen pukon pinong daklon do tan hemon min domteka, kapua tala hemon mina puma.

Roma 15

15:1 Nup ngangmelkae tan ikait bamkae pukon kupa eona do. Hon nuphel pinong yep daklon min mum pimkulona do. 15:2 Nup hon balinonkae pukon kukup een dalo hep euphe, ia yep ngangmel heoknehiip. 15:3 Kristus hel Ekel pinong yep daklon min pukon muma e-pimkadee. Puo, Allah Buku tan puonedea, Ikait tan ul tukan daka aenonipno, mok damo aban tuna heoknediip. Taakodeekhe, ne hel putap neediip, puonede. 15:4 Kabol hin keek bookode min nupa kal heen pinong kukup eede min kapu, kal heen yep balinon pukon keek bookode. Taiphe, Allah Buku tan ngangmel hep eekhe, dit paon mina haluk depokneho. 15:5 Putamiphe, Allah dito ngangmelki, Yep Hep Eon Min Damilki tan, malip eekhe, ipa pinong maki mumno manoknehiip. 15:6 Putamo, ip pinong daklon bali hon weng paklon bali hona mum tep hemo, Allah nup Olki hon nup Tuhan Yesus Kristus hon Ikalo pukon mum dito yep balino heme eoknehiip. 15:7 Allah pukon mum kitok aokneho domteka, kama tan kama pukona du aani. Kauma tep mum Yesus tan nup pukon hel du eede. 15:8 Allah Ea pen pukon wenga nup umdipki pukon puonede mina kali eede. Kauma pukon kali eedeekhe, Yesusa ikait we kal hakandiipkae pukona heme ee hemaa. 15:9 Putaakodeekhe, bakon do balikae hel Allah tana mangopno Bakon yumkae tana Hep pukon nilin kulonipno, kitok aen baa pakloknediip, puonedee. 15:10 Allah Buku mahon puonedea, Yahudi don dokae hon Yahudi donkae hon mum tep dit paen, pinong yep mum dakni, puonede. 15:11 Haluk Allah Buku tan puonedea, muma kitki puo aani, puonede. 15:12 Hon Nabi Yesaya tan puonedea, Isai don ben a makola tibenonekno, Ea bakon yumkae pukon abolki heoknedee. Taekhe, bakon yumkae tan heme aenonipno, puonede. 15:13 Taekhe, Allah dito yep hep eon min hon dit paen balinon min hona hibilki pukon dito yep mumo aani. Taiphe, Allah Baee Roh Kudus ben ipkait dito pen pukon mangop balinon mina mahon een kuloknedee. 15:14 Ningbelo, nea ip pukon kal heekohii, kapa ip balia yep mina hihi ngongpanhee. Kauma pukon yep mina kal heen, ipa kalinka eeni tep heekohiip. 15:15 Allah tan ban neende min kapu ben nea ponon do tan ipkaita e-lukye koton pukon keek bop eokne. 15:16 Kauma pukon nea Yesus Kristus heme aonki heenonikno, i Yahudi don dokae pukon Allah Wenga kalinka ee hemee. Taikhe ia Allah pukon heme aiphe, Allah tena tep hep eekhe, Allah Baee Roh Kudus ben ok dokop eede. 15:17 Kauma pukon nea Kristus til balia ponon do tan Allah pukon heme ae hemee. 15:18 Nea kalinka eaano domteka, ponon do tan kalinka eoknedii. Taikhe, Kristus tan ne ben hemekhe, Yahudi don dokae kalinka eikhe, wenghen hemediip. 15:19 Putamiphe, Allah Baee Roh Kudus tan ne ben kit mina kukmii hemedee. Putamekhe, nea Yerusalem aip tan ngol moen, Yesus hemona kalinka eonikno, Ilirikum aip hel wan kalinka eedii. 15:20 Putaen, ne kalinka eedii min kapa hina Kristus enila kal heekodiip balia do. Puo, Ekel enila dalo heon pukona e-kal heekodiip bali kalinka eaano putamdii. Taen, nea kaka dokae tan ap kulol mookodiip bali e-unaano pinong dakahii. 15:21 Puo, Allah Buku tan puondea, Ikaita E pukon e-kal hep aediipkae bali kalinka eephe, ia E pukona atme aoknehiip hel e-wenghendiipkae ia wenghen kal heoknediip, puonede. 15:22 Kauma nek, ipkait bali talon pukon nea diop tan hahangye paep neediip. 15:23 Nea kol diop ipkait bali abaano mum pinong dakadii. Kauma pukon ne hemon balia mahona do, nek mehe hemee. 15:24 Nea pinong yep ipkait bali ben Spanyol bakon unoknedii. Aben ipkait hon nea pinong yep tan balinikhe, ipkait tana malip neen, dio wan neoknediip. 15:25 Petamon nea Yerusalem aip wola uno, Yesus heme aonkae kako min pukon dio wan eenonikno aboknedii. 15:26 Kauma pukon Makedonia bakonkae hon Akhaya bakonkae tan hona pinong yep tan hiwola Yerusalem aip kakokae puo, Yesus heme ahemipkae pukon, dun paiphe dio unoknedii. 15:27 Kapu dun paehiipa ia pinong yep tan eendiip. Kauma tep hemon pukona pinong yep tan putame hemip min nek, dun paehiip. Kauma pukon Yahudi don dokae tan Yahudi donkae Allah tan ban eekhe, depenhiip mina ikel depenhiip tep mum aon domteka, mangol hil bungoa Yahudi donkae pukon ban eoknediip. 15:28 Putaakoho, nea Yahudi don dokae tan dun paehiip min eenoniknoa, ipkait bali ben nea Spanyol bakon unoknedii. 15:29 Nea ipkait bali abaanoa Yesus Kristus ngangmel ben aboknedii. 15:30 Nek, nup Tuhan Yesus Kristus hon Allah Baee Roh Kudus hon bena kali eoknee. Nek, ningbel ipa dun deiphe, ne pukon Allah kali aokneho. 15:31 Tauphe, i Yudea bakon Yesus e-hemonkae bali malip neekhea, uno Yerusalem aip Yesus hemonkae hon malip eikhe, nupa yep tan mum balinokneho. 15:32 Taen, Allah tan malip neekhe, ipkait bali abikhe, pinong yep tan balinokneho. 15:33 Nup Allah dito yep balinon min hon yep hep eon min hon damilki tan nup yum malip eoknehee. (Kapea dito pen pukon kali ee, moka dito do.) Amin.

Roma 16

16:1 Nea nup nengku Febe pukon kali uokne, ua gereja Kengkreakae pukon yep tan malien hemonkuu. 16:2 Nea kukup eikhe, ipa Yesus heme aonkae hemona Tuhan til bali tan yep mumo uen, u pukon kako mina uoknehiip. Kauma pukon u tan hela diopkae malip eeduu hon ne pukon hel malip needuu. 16:3 Yesus Kristus pukon hemon mum tepkaea ne lakon Priskila hon Akwila pukon hona yep mumo puo ee. 16:4 Ikaloa nea yep balinon pukona dene hiikodiipkae. Ikalo pukon hel ne tana yep mumo nee. Weng kapea ne tan mum kali eea do puo, Yahudi don dokae gerejakae yum tan hela yep mumo, eeni. 16:5 Ikalo ap gerejakae balinhiip pukon hela yep mum. Epenetus pukon yep mumo aani. Ea Asia bakon pukon hin heen Yesus heme aedeeki. 16:6 Maria pukon hel dito yep mumo uuni. Ua ipkait pukon hetlongnon do tan hemeduuku. 16:7 Lakon Andronikus hon Yunias pukon hela yep mumo eeni. Ikaloa ne mabina ikalo hon ne hon nu yuma bakon mum tepkae. Ikalo hon ne hona mum tep nganan bui ap paep eediipkae. Taiphe, rasulkae balindiip dingme ikaloa hinkae heekodiip. Hon ne pukon hel ikaloa kabol hin tan Yesus heme aediipkae. Putaiphe, nea malon Yesus pukon heme aediiki. 16:8 Yesus til bali tan dit paep ae hemeeki, Ampliatus pukon hel yep mumo aani. 16:9 Yesus pukon nua mum tep heme aedokae, ne lakon Urbanus hon Stakhis pukon hel yep mumo ne pae. 16:10 Apeles ea kukun min depenonekno, hel yep tan Yesus heme aedeeki pukon hel yep mumo aani. 16:11 Ne don makikia Herodion pukon hel yep mumo aani. Yesus til bali tan Narkisus hon balinonkae pukon hel yep mumo eeni. 16:12 Trifina hon Trifosa hon ikaloa ngangi kulon do tan Allah pukon heme aediipkae. Ikalo pukon hel yep mumo eeni. Ne lakon Persis mangop ue hemeeku u hel Allah heme aon pukon ngangi kulon do tan heme aeduuku. U pukon hela yep mumo uuni. 16:13 Tuhan bali hemon pukona lipip aediipki ne lakon Rufus hon e oku hel ua nekel okua tep heekoduuku pukon hel yep mumo eeni. 16:14 Asinkritus hon Flegon hon Hermes hon Patrobas hon Hermas hon i yum pukon hel yep mumo eeni. 16:15 Filologus hon Yulia hon Nerius hon i ningbelki koo yum hon Olimpas hon Yesus hemonkae yum pukon yep mumo eeni. 16:16 Ipkait tan hel mum tep Yesus hemonkae pukon yep mumo eena bup paep eeni. Ikait gereja gereja dokae tan hel ipkait yum pukona yep mumo nehiip. 16:17 Nek, ne ningbelki, ipkait pinong daklo e-lukye koten balinon pukona kukup eoknee. Taikhe, ip tana kal heenonipno, depiphe ia ngalno bikoen, yalum buenonipno, nup pinong yep daklon min kotkohiipkae tan mok dap eiphe, tala heon pukon betloknehiip. Kauma tep hemonkae pukon i hon mum tep hemo balinona kotni. 16:18 Kaka kauma tepkae ia Tuhan Yesus pukon heme aonkaea do puo, ikel kumdul bali hihi eon pukon mum hemonkae. Putamonipno, ikait tana nu kalinka eon min muma kitki neno ia weng yepki tep heen kalinka eonipno, kaka e-kal heonkae pukon mok dame ee hemip. 16:19 Ipkait dit paen e-kotkohiip min pukon dokae yuma kal heekodiip. Kauma pukon nea dito ningleen ipkait pukona pinong yep daka eehii. Puo, ne pinong yep mina ipkait kal heen, yep min muma hemoknehiip. Taen, tala min pukona tena waakae tep heen e-hemoknehiip. 16:20 Allah, yum min hibilki hon ngangmelki, tana heamki ngangmela an, ip yon taop bali paep aoknedee. Kauma pukon nup Tuhan Yesus Kristus, ban eendeeki, E ngangmel taop bali mum balini! 16:21 Ne lakon ne hon hemonki Timotius tan hel Lukius tan hel Yason tan hel Sosipater hel ikaita ne lakon bakon mum tepkae tan ipkait pukona yep mumo, nehiip. 16:22 Nea Tuhan Yesus enila tan ipkait pukon ne Tertius tan yep mumo ee. Paulus hemedee mina ne tan keek bop ee. 16:23 Ne lakon Gayus ea ban min ne pukon hon gerejakae yum pukon hona eenka hemaaki tan hel ip yum pukona yep mumo nehee. Hon hiwola negara bali dun kulonki enila Erastus tan hel Kwartus nup lakon tan hela yep mumo nehiip. 16:24 (Allah tan ban eendeeki nup Tuhan Yesus Kristus tanipkaita dingme yum malip eoknedee. Amin.) 16:25 Allah Ea dito ngangmelki. E ngangmel min tan ipkaita ne Allah Weng kalinka eediiki kapua nea Yesus Kristus pukon mum kalinka eedii. Kaka kape pumon tan mamdoekhe pabalindee. 16:26 Puo, petamon deekode min kapua Allah Ekel dito dito balinonki tana E pinong dakade tep mum kaka bakon yumkae kukup een, kalinka eon pukon kaka nabikae ben kukup eede. Taekhe, yumkae diplop til bali tan pen pukon mum kal heen, 16:27 Ea Allah dito maki mumki, E muma kal heon min kitki. Kauma pukon Yesus Kristus ben Allah pukona Ekel kitoka dito dito dalo heeni. Amin.

1 Korintus 1

1:1 Ne Paulus hon nu ningi Sostenes hon nukaloa Yesus hemon pukon weng dip eehee. Taen, Allah pinonga min nukaloa kukup eehee. Taekhe, 1:2 Allah gereja Korintus aip balinonki pukon hon Kristus Yesus tan ok dokop eedeekae pukon hon Tuhan Yesus Kristus ip Allah hon nup Allah hon pukon 1:3 Allah nu Olki hon Tuhan Yesus Kristus ikalo tan ban eon min hon dakan yep balinon min hona ee hemip pukon, yep mum. 1:4 Kristus Yesus ben Allah tan ban eon mina eende. Kauma nek, nea ipkait pukon Allah kali ae hemee. 1:5 Taikhe, yum min Allah tana ip kal heon min hon ip weng paklon hon ihom hep eoknehee. 1:6 Taen, Kristus hemede mina ip diplop til bali paep eedee. 1:7 Kauma pukon ipkait ban dependiip mina maki min hel kako e-balinonipno, Tuhan Yesus Kristus ea kukyup tep heen talon pukon mehe hemip. 1:8 Taiphe, Tuhan Yesus Kristusa petamon hel daoknede dingme tan hel baliniphea, du eoknede. Kauma pukon Tuhan Yesus Kristus talon dingmea tala hep eon do tan balinoknediip 1:9 Allah, Ea dito e-kolop eoknedeeki tan ipkait hon nup Tuhan Yesus Kristus nup Tuhan tan maki mum heen, weng diip eede. 1:10 Puo ningbel, petamon ne tana Tuhan Yesus Kristus enila ben kali eokne, ipa biklemon do tan balino pinong maki mum heen, kalhil maki mum heeni. 1:11 Ningbel, Kloe tenakait tana ipkait hemo yalum bume hemip mina kali neediip. 1:12 Ne tan kali eokne, ipa kukmut kukmut weng depe hemip mina kaema, kaka maki tana, doo, nea Paulus mum hemonki hon maki tana, doo, nea Apolos mum hemonki hon maki tana, doo, nea Kefas mum hemonki hon maki tana, doo, nea Kristus mum hemonki puone hemip. 1:13 Ipkaito, Kristus kalhila lehongyediip yoko? Paulusa ipkait pukon an a bali paep aediip yoko? Edo, Paulus enila ben ok bup eediip yoko? 1:14 Ipkaita ne tan e-ok bup eedii. Kauma pukon nea dito pinong yep! Krispus hon Gayus hon mum ok bup eedii. 1:15 Puo, i dokae pinonga, Paulus tan Korintus aipkaea ok bup eede, pinong daka hemip. Kapua dito ne ngal. 1:16 Ok bup eedii dingme, Stefanus bunga mum kal heekodii puo, dokae pukon nea lulom, ok bup eedi edo do maedo. 1:17 Kristus tan nea ok bup eon pukon e-dun paep neede. Puo, Allah Weng kalinka eon pukon mum dun paep neede. Taekhe, nea Allah Wenga kukunki ipkait pukon kalinka eoknehii domteka, ipa e-kal heoknehiip hon Yesusa damang mum balinde. 1:18 Ikait angol dito tenon bali unonkae tan Yesus a bali hemede min pukona aban tuna hemip. Puo, nup lipmonkae kal heona, hemon kapua nup dito mangop ngangmel min. 1:19 Allah Buku tan puonedea, Nea kaka kal heonkae i pinonga min dun bihaoknehii; hon kit hemonkae i hemon min hela dun bihaoknehii, puonede. 1:20 Kaka dito kal heonkia kopma yoko? Kit wenga keek bomonki hela kopma yoko? Kaka kit weng paklonki kapu hel ea kopma yoko? Allah Ea nup mangol hil kit heme hemup min yuma E mangop min yoko? 1:21 Mangol hil balinonkae i kit hemo pinong daka hemip min bena Allah pukon e-kal heeni tep. Puo, Allah Weng kalinka eon lulum tan Allah pukon kal heen hemiphea, kauma ben pinong yep dakahee. 1:22 Pen pukon, Yahudi donkaea kit hemo kukmion min pukon pimka hemip hon i Yunanikae weng okyanopki tan kal heon pukon pimka hemip. 1:23 Puo, nu tan Kristus a bali andiip ngota kalinka euphe, i Yahudi donkaea wenghenonipno, i balinona ngalno hahangyek yon tep hemo mane hemip. Taiphe, i Yahudi don dokaea wenghenonipno, nua lulom e-kal heeni tepkae, puone hemip. 1:24 Puo, Allah tan weng dip eedeekaea, Yahudi donkae edo Yahudi don dokae pukon, Kristus Ea Allah ngangmelki min hon Allah kal heonki min hon heekodee. 1:25 Pen pukon Allah Ekel kal heon mina daloki nupa E taop balikae hon Allah Ekel ngangmel mina nup dangol baliki heekhe, nupa E taopkae heen balinokneho. 1:26 Ningbel, ipkait weng dip eede pukona pinong dakni. Allah tan mangol hil min yum kal heonkae diop pukona e-weng dip eede. Hon ngangmelkae diop pukon hel e-weng dip eede. Hon kaka dito dalokae pukon hela e-weng dip eede. 1:27 Puo, Allah tana e-kal heeni tep min lipme eekhe, i dito kal heonkaea atmen po hep eede. Nek, Allah tan dito bam min lipip eekhe, i ngangmelkaea dito podakan yandiip. 1:28 Allah tana ngal ee hemip min lipme eekhea, ikait e-lipme eedeekae hemona bam heekodiip. 1:29 Taiphe, ia Allah dimona weng dalo paklo, pinong dalo heona e-putaani tep heekodiip. 1:30 Puo, Allah ben ip hemonkaea Yesus hon mum tep baline hemip. Kapua Yesus, Ekel tan nup pukon kal heon min yum hon yep balinon min yum hon Allah pukon dun paep eede min hon lipme eede min hon heekode. 1:31 Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, kaka tan weng daloki pakloknehee domteka, Allah pukon kitok aona yep, puonede.

1 Korintus 2

2:1 Nea ip hon balindii dingmea Allah tan hemede min pukona pinong dalono weng dalo tana e-kalinka eedii. 2:2 Puo, nea Yesus Kristus, nup pukon a bali andiipki, mum kal heon pukon tamdii. Do min pukon nea e-talendii. 2:3 Hon nea ip hon balindii dingmea pononikno, ngangmel do tan balindii. 2:4 Ne kalinka eedii weng kapua dalo kal heona do. Puo, Allah Baee ngangmel tan nea hemikhe, atme neediip. 2:5 Taenonipno, ip lipmon mina kaka kal heon min pukon heme eona do. Puo, Allah ngangmel min pukon heme aani. 2:6 Nupa Allah Weng dito kal heonkae tana kal heon kit wenga paka hemup. Puo, nupkait weng paka hemup kapua mangol hil pe balinhiip mina petamon pukona do. Hon mangol hil dedenoknediip abolkae pukon hela do. 2:7 Puo, Allah kal heon kit min mamdookodeeki nupa i dokae e-kal heeni tep wenga paka hemup. Allah kal heon kit min kapua mangol hil hetmoon kabol tan lipmo putaoknedii nekot dun paede. 2:8 Kal heon kit min kapua mangol hil abolkae yuma dito e-kal heekodiip. Ia kal heekodiip domteka, Tuhan kitkia a bali paen e-andiip. 2:9 Puo, Allah Buku tan puondea, hii tan e-atmoon min hon hiong tan e-wenghon min hon diplop til kal heon min mingitkodeekhe puo, e-kal heekodiip, puonede. 2:10 Kapu yum Allah tana E Baee ben kukup eede. Allah tan deekodee mina Allah Baee tan pimkoten dun ihop baakodee. 2:11 Minaki tan kaka doki pinong daklon mina kal heekode yoko? Doe, kaka ekel baee mum ekel pinong daklon mina kal heoknehee. Kauma pukon kaka tan Allah ekel Baee Roh Kudus mum Allah pinong daklon mina kal heekode. 2:12 Nup Allah heme aonkae tana mangol hil baeea e-dependo puo, Allah bali tan ekel Baee mum nupa dependo. Kauma pukon Allah ban eon min yum eekhe, Ekel Baee ben kal heen, depen hemonupno, 2:13 weng depe hemup. Weng kapua kaka kal heonkae tan e-kalinka eediip puo, Allah Baee tan mum kukup eede. 2:14 Kaka Allah Baee e-himindeeki tana Allah Baee kukup eon min ea e-depni tepki. E tana kukup eon min kapu yum ea depoknehee domteka, aban tunloknehee. Kukup eon min kapua Allah Baee til bali tan tale hemaa. Kapua kaka til bali tana do. Kauma pukon ea e-kal heeni tepki balinoknehee. 2:15 Allah Baee himindeeki tana diop min kal heeni tep heoknehee. Kauma pukon Allah Baee e-himindeeki tan Allah Baee himindeeki hemon mina atmenonekno, ea lulomki nek, yanoknehee. 2:16 Allah Buku tan puonedea, Minaki tan Allah pinonga min kal heekode yoko? puonede. Puo, nupa Yesus pinonga min kal heen, dependo.

1 Korintus 3

3:1 Ningbelo, ipa Allah Baee e-himindeeki tepkae. Kauma nek, ne tan ip pukon Yesus tenakait puonehii. Puo, kapua tena yambulki wenga tep heen pakanedii. 3:2 Ne tana muk ok tep min mum eenka hemee, ngodon tep min e-eendii. Ipkaita ngodon min e-depni tep heekodiip. Kauma mum petamon hel e-depni tepkae baline hemip. 3:3 Ipkaita kaka mangol hilkae mangopnon min mum heme hemip. Taiphe, ipkait til balia mok enon min hon wengdo mum balinon min hona pabaline hemaa. Kauma pukon ipa kaka Allah Baee e-himindeeki tep mum baline hemip. 3:4 Taekhe, ip makae tana, doo, nea Paulus tenaa puonekhe, maki tana nea Apolos tenaa nene hemip. Kapea Allah hemona edo kaka hemona yoko? 3:5 Apolos ea minaki yoko? Paulus hel minaki yoko? Doo, ia Allah heme aonkae mum puo, i bena Yesus hemona kal heen hemediip. 3:6 Ne tana don miikodii. Puo, Apolos tana mon pak buukode. Taekhe, Allah tana don min kapu pukon tipnio eede. 3:7 Kauma pukon don miionki hon mon pak buukodeeki hona mangopa do. Puo, tipnio eedeeki Allah muma nup mangopki. 3:8 Don miionki hon mon pak buonki hon ia maki mum tepkae. Puo, kaka kukmut kukmut amol mina ikel hemon tep mum depoknediip. 3:9 Nupa Allah hon mum tep heme hemupkae. Kauma pukon ipa Allah yong hon Allah ap hon tep heekodiipkae. 3:10 Allah tan ban neende min ben nea ap nenon kitki tep talen ap kulola mookodii. Puo, kaka doki tan ap kulol bali kapu apa nenede. Puo, minakae tan ap nenoknehiip domteka, pinong daklo bam tan nenoknehiip. 3:11 Yesus mum nup ap kulol kitki heekode. Putaakodeekhe, kaka tan ap kulol kukmutki pukon e-mooni tep. 3:12 Minakae tan ap kulol ding balia emas tan edo perak tan edo tum kitki tan edo a tan edo enong puknonki tan edo ap nenoknehiip domteka, 3:13 i hemona atmen kal heoknehiip. Nek, tungul dingmea ap kape tep nene hemipkaea angol tan tenekhe, kal heoknedo. Angol kape tana ap nenediipki kapua hee tamoknedee. 3:14 Minaki apa Allah tan angol paekhe, teneho puo, balinoknedeeki domteka, ap hibilki kapua ban min depoknede. 3:15 Puo, minaki apa yum teoknede domteka, ea dito kako mum balinoknedee. Taekhe, ekel tan mum angol bali ben unonekno puo, yep balinoknedee. 3:16 Ip diplop til balia Allah apa. Allah Baeea puma mum pabalinhee. Nek, ipa kal heekohiip yoko? 3:17 Allah apa ok dokye heleekodeeki, ap kapua ipaita uma. Kauma pukon minaki tan Allah ap kapua dangdong hep aoknede domteka, Allah tana alek, denoknehee. 3:18 Kaka iphel pukon mum mok damona kotni. Ipa minaki tan pinong dalono, nea dito kal heonki puone hemaa domteka, ea pinong dalonona kotoknehee. Taekhe, Allah tan dito pen pukon kal heon mina paep aoknehee. 3:19 Mangol hil kape kal heon kit min yuma Allah pinonga kapua mangop do min. Allah Buku tan puonedea, Allah tan mangol hil ikel pinong dalono kal heonkaea lulom hep ee hemaa, puonede. 3:20 Haluk Allah Buku puonedea, Allah Ea kalki, mangol hil bali pinong dalo daklo kal heonkae i pinong daklon mina damang mum hemehiip, puonede. 3:21 Kanek pinong dalono, ne mum kopka neeni, nenon wenga kotni! Balinon min yuma iphel min. 3:22 Paulus edo Apolos edo Kefas edo mangol hil edo tibon min edo denon min edo labalinon min edo taloknedee min yum kapua iphel min mum. 3:23 Ipkaita Yesus ekel min. Yesus Ea Allah Ekel min.

1 Korintus 4

4:1 Nup Allah heme aonkae hemona kaema tep; Kristus heme aonkae hon Allah mamdookode min hona ia malionkae. 4:2 Kauma pukon nup malionkae putepatepa do tan balinuphea, nup hemona kal heoknehiip. 4:3 Puo, ne pukona ipkait tan edo dokae tan edo lelap neoknehiip domteka, kapua yep ne pukon e-tala hep neoknehiip. Nekel tan nekel pukon hel e-lelaaoknehii. 4:4 Nea tala hemehii domteka, nea lulom. Puo, ne yep balinona e-hihini tep puo, ne pukon lelap neonkia Allah mum. 4:5 Kanek, ipkait tan dokae lelam ee hemipa kotni! Puo, Tuhan talon pukon muma balino mesni. E tan mimdop bali mamdoon mina pipyam bali tan kukup eenonekno, kaka diplop til bali tan mamdoen heemno tamhiip mina kukup eoknede. Putaen, kaka yep hemonki pukona, yep mumo, aoknede. 4:6 Ningbel, ipa kal heon pukon nea hukaa kalinka ee min ne hon Apolos hon nukalo pukon ngota tep heen kukup eokne. Kauma pukon ipa kal heiphe, i makae tan ip bali tiben wengdo e-yalum buoknehiip. 4:7 Minaki tan kaka kalhil makia kukmut kukmut hetmoen, lehongyede yoko? Edo mina min ipkait bali balinhee mina, doki tan e-eenhee yoko? Puo, yum mina doki tan eenhee domteka, mina min pukon ipa pinong dalono, nekel tan hetmookodiiki, nene hemip yoko? 4:8 Nea kal, ipa dito ihom heekodiip. Nua wanduuphea, ipa kaka mangol hil raja tep baline hemip. Puo, ipa pen pukon Allah tana raja hep eede domteka, nu hel ip hon pinong yep tan balinokneho. 4:9 Mangol hilkae yum hon malaikat yum tan hona nu rasulkae pukon kopkulo, mangop dokae hep ee hemip. Kauma pukon ne pinonga Allah tan nu rasulkae pukona kukun min depen denonkae tep hep eede. 4:10 Dokae tan nu rasulkae pukon, ia pinong uap wenga mum paka hemipkae, neno weng dependiip. Puo, nua Kristus pukon mum heme hemupkae. Ipkait tana Kristus pukon kit hemediipkae neno weng depe hemip kapa nua bamkae puo, ipa dito ngangmelkae. Ipa dito dalokae puo, nua ngal ee hemipkae. 4:11 Petamon nua enon min hon ok hona alol nek, denon mum baline hemup. Nu men hel kaklemonki mum baline hemup. Tauphe, diopkae tana tala hep ee hemip. Nua ap hela dito dokae. 4:12 Nukel etul tan hemon min hela dito dalokae. Kaka tan nu pukon weng tala paklip hel i pukon nua yep hep ee hemup. Tala hep een, nelme eon dingme hel nua dimnon mum baline hemup. 4:13 Weng talaki paka eiphe, nu tana kukmop eemno tamuphea, mangol hilkae yum tana nu pukon i hemona talakae puone hemip. 4:14 Nea ipkait podaklon pukona e-keek bop eokne. Puo, ne tenaa heen kukme eon pukon keek bop eokne. 4:15 Ipkait pukona Yesus Kristus hemona kaka diop tan kalinka ee hemip domteka, ia ip alilki tep heoknehiip yoko? Doe, ne tan weng yepki kalinka eikhe, Yesus Kristus hemon ngota kal heiphea, ne mum ip olki heekodii. 4:16 Nea ipkait pukon kali eokne. Putaikhe, ipkaita ne hemona tep hemoknehiip. 4:17 Kauma nek, nea Timotius, e pukona ne tenaa dit paep ae hemeeki, ip bali dun paep aehiiki ea Tuhan hemona e-kotkonki. Puo, Yesus hemona ne tan gerejakae yum hel kalinka eediiki pukon atmenonipnoa, ipa e-lukyekotkodiip. 4:18 Taen, ip makae pinonga, e tana nu bali e-taloknede, nekot pinong dalo heekodiip. 4:19 Puo, Tuhan Allah Ea pinong yep domteka, nea aboknedii. Taenonikno, pinong dalo heekodiipkae i hemona ngangmel edo bam edo atmen kal heoknedii. 4:20 Allah tan raja hibil heon balia weng depon balia do puo, ngangmel tan hemon bali. 4:21 Ipkaito, ne abona a tan nelme eon pukon abona yep edo yoko? Weng lao kapea minaki yepa yoko?

1 Korintus 5

5:1 Ipkaito, nea kali neip, wenghenhia ip bali tala hemehiip mina pabalinhee. Tala min kapea Yesus e-lipmonkae tana e-hemehiip puo, ipkait tana miiki tana e olki abokua dunde puoniphe, nea wenghenhii. 5:2 Tala min kapu hemekhe, ipkaita diplop yol do tan balino kaka kapua e-kolop aediip. Puo, pinong daklon do tan e-hon mum tep ipa baline hemip. 5:3 Nea ip hon e-balinhii puo, tala min kapea nea atmon tan edo e-atmon tan edo nea kal, kapua dito tala min hemehee. 5:4 Ipkait tan gereja bali dun dee hemip pukon ne pinonga ip hon balinonikno, ne tana Tuhan Yesus enila hon E ngangmel hon bena 5:5 kaka tala hemonki ea heamki bali kolop aoknehii. Kauma pukon tungul Yesus talon dingme kaka kapua e pinong daklon min talakia denoknede puo, e baeea dito e-denoknede. 5:6 Ipkait pinong dalono weng paka hemip min kapua dito tala hemehiip. Roti hemon ipa lulom yoko? Roti kapu dalo heen nginon mina dito lao mum paon puo, roti yuma dalo heoknehee. 5:7 Kauma pukon roti bali nginon min dendeekia dun bihaenonipno, ipa roti bali nginon min paon doki yepki tep mum heoknehiip. Kauma nek, Kristus Ea nup domba heen, Ea nup pukona dende. 5:8 Kaneka, upo enona e-kotokneho. Puo, roti bali nginon min kapua pinong tala daka hemupki pukona e-enokneho. Taena, roti bali nginon min dito yepki pen pukonki mum nupa enokneho. 5:9 Ne tana keek bop eehiikia ipkaita kaka wop heki hona e-balinonipno, e hon weng depo, e-heme aani, kali eehii. 5:10 Yesus heme aon dokae pukona ne tan e-keek bop eehii. Pen pukon ia mok weona diopkae hon hek min dona diopkae hon kutu min heme eona diopkae puo, i hona e-balinon domteka, ipa kopma balinoknehiip yoko? 5:11 Pen pukon ne keek bookohii min kapea Yesus e-hemonkae pukona do. Nek, minakia Yesus heme aonki puo, ea wop hek damon edo mok weon min edo kutu min heme eon edo hek min dundunon edo ok atulki week pinong uap hep aonki domteka, kaka kapu hona ipa mum tep e-enoknehiip. 5:12 Yesus e-heme aonkae domteka, nea mina min pukon kupa eokne yoko? Doe, nupa gerejakae pukon kupa eokneho. 5:13 Gereja dumla balinonkae pukona Allah tan mum kupa eoknede. Kauma nek, kaka tala hemonkia ip hon balinona kolop aoknehiip.

1 Korintus 6

6:1 Ipkaita kaka lao puo, Yesus hemonkae tan wengdo bilo yalum buenonipno, kaka lelamonki puo, Yesus e-hemonki bali wan e hon weng depoknehiip edo ip hel Yesus heme aonkae tan mum hihi heoknehiip yoko? 6:2 Ipkaita lulom maedo? Yesus hemonkae nup tana tungul dingme Yesus e-hemonkae pukon lelap eoknedo. Kanek, ipkaita tungul dingme mangol hilkae yum lelam eoknediip domteka, petamon iphel ngol yambul min ipkaita lelamni tep yoko? 6:3 Nup tan malaikat pukon hel lelap eoknedo kapua ipa lulom yoko? Hemon kapua yambul puo, mangol hil pe balinon dingme lelamokneho min kapua dito daloki lelamokneho. 6:4 Ipkaita mangol hil bali kape tan kukun mina tiboknehee domteka, Yesus e-hemonkae tan lelap eon pukon weng dip eiphe, kaka Yesus heme aonki puo, putepatepa hemonki pukona talen lelap eoknehiip yoko? 6:5 Nea weng kapu kali eikhe, ipkaita podakan koton pukon kali eehii. Pen pukon edo do, ip balia kaka lelamonki maki mum hela e-baline hemaa yoko? 6:6 Nek, piki tan ningki pukon wengdo kupa aonekno, Yesus heme aon doki puo ea lelamonki bali dio unekhe, ngol kapua Yesus e-hemonkae yuma kal heoknediip edo do yoko? 6:7 Pen pukon, ip hon wengdonipno, yalum buukodiip domteka, ipa hihi bamnediip. Hep lakon tan tala hep heekhe, haluk tala hep aoknep yoko? Edo hep lakon tan hep min hek dekhe domteka, e mina haluk hep tana dokneheep yoko? Yepa hepa kauma pukon kukun mum balinokneheep maedo. 6:8 Puo, ipkaita tala hemonipno, iphel ningki piki mum tala hep ee hemip. 6:9 Ikait tala hemo e-hemonkae ia Allah Ekel raja hibil heon balia e-himinoknediip. Nek, ipa kapu pukona e-kal heekodiip yoko? Pen pukon nea kali eokne, kaka wop heki edo kutu min hemonki edo kaka tan kaka mum wop hek damonki edo 6:10 hek min mum dundunonki edo mok enonki edo ok atul week, pinong uap hep ae hemaaki edo weng tala paka ee hemaaki kapu yuma Allah Ekel raja heen hibil heon balia e-himinoknediip. Kauma pukon ip hel tan ip hel pukon mok damon pinonga kotni! 6:11 Uhina ipkait hel putamdiipkae. Puo, petamon Tuhan Yesus Kristus hon Allah Baee Roh Kudus hon ikalo enila ben ok dokop een, kukmut hep eenonipno, yep hep eediip. 6:12 Dito yum min nea putaanitepki puo, yum min kapea putaoknehii domteka, yepa do. Dito yum min nea putaanitepki puo, hemon min kape maki mum tan hel ne abol heona dito e-putap neoknedee. 6:13 Enon mina nup kumdul bali pukon hon nup kumdula enon min enuphe, dake balinon pukon min. Puo, balindeek Allah tana lao min kapea do hep eoknede. Nup kalhil kapea wop hek damon pukona do puo, Allah pukon. Hon Allah Ea nup kalhil pukon heekode. 6:14 Allah tana Yesus mum tibeo aedea do puo, E ngangmel bena nupkait pukon hel tipnio eoknede. 6:15 Ip kalhila Yesus kalhil hon dun maki heekodiip kapa ipa lulom yoko? Yesus kalhila wanang wop heku hon mum tep heen balinona putaani tep yoko? Doe. 6:16 Minaki tan wop heku hon balino wop damoknehee domteka, ikaloa maki mum heoknehiip kapa ipa lulom yoko? Allah Buku tan puonedea, ikaloa kalhil maki mum heoknediip, puonede. 6:17 Kaneka, minaki tan Tuhan lipme aoknede domteka, ikaloa baee maki heen dun deekodiip. 6:18 Kauma nek, wop hek damon pukona pono kotni! Wop hek damon muma nup kalhila tala heon min. Puo, tala hemon min doki tana nup kalhil pukona e-tala hep eoknehee. Kaka wop hek damonki ea ekel kalhila mum tala heoknehee. 6:19 Allah tana E Baeea nupkait pukon ban eende. Kaneka, ip kalhil balia Baee kapu Ekel balinon bali pukon ipa e-kal heekohiip yoko? 6:20 Ip kalhila Allah Ea dalo min tan hiikode. Kaneka, ip kalhila Allah pukon mum heme aani.

1 Korintus 7

7:1 Petamon nea ip tan kalin tame neehiip mina ipkait pukona keek bop eokne. Dito yep mina kaka tan wananga e-dona yep. 7:2 Puo, ipa diop wop hek dame hemip. Kauma pukon kaka tan wanangku maku mum doknehee. Taekhe, wanangku tan hel imki maki mum doknehuu. 7:3 Taen, ip kaka tana ip aboku pinong yep daklon min putap uoknehiip. Taiphe, ip wanang tan hel ip imki pinong yep daklon mina putap aoknehiip. 7:4 Aboku tan imki dunonuknoa, u kalhila ukelkia do puo, u imki min heoknehuu. Imki tan hel aboku dunoneknoa, e kalhila ekelkia do puo, e aboku min heoknehee. 7:5 Kanek, ip kakalokae tana mum tep hemon min kote hemipa do. Puo, kukun min hep eekhe, Allah kali aemno koton domteka, kapua yep. Taen, ipkaloa hapetnek mum tep heeni. Doneka, iblis tana dokae don pukon kukup eoknehee. 7:6 Nek, weng kapea kupa eon pukona do puo, kukup eon pukon kali ee. 7:7 Puo, ne pinong yepa ipkaita ne tep mum heen balinona yep. Nek, kaka yuma Allah tan ban mina yuk yuk maka kaema tep maka kauma tep eende. 7:8 Ip kabeekae hon halipkae tan hona dito yep mina ne tep mum heen balinoknehiip. 7:9 Puo, mok enona kukun min domteka, dona yep. Kauma pukon mok enon muma yepa do, don muma yep. 7:10 Ip kaklokae pukon kukup ee min kapea ne tana do puo, Allah tan kukup neehee. Aboku tana imki kolop aona dito do. 7:11 Puo, kolop aoknehuu domteka, ua imki do tan kako mum balinoknehuu. Doneka, imki kauma mum doknehuu. Hon kaaki tana aboku kolop uon hela dito do. 7:12 Nea ip kaka dokae pukon mahon Yesus tan e-kali eede mina kali eokne. Nek, Yesus heme aonki puo, e aboku ua Yesus heme aon doku tan e hon yep balinoknehuu domteka, kolop uon ado. 7:13 Hon Yesus heme aonku puo, u imki ea Yesus heme aon dokia u hon yep balinoknehee domteka, kolop aona do. 7:14 Taen, Yesus e-heme aonki tan e abokua Yesus heme aonkuu hon pinong yep tan mum tep balinoknehiip domteka, u ben ea ok dokop aoknehee. Edo Yesus e-heme aonkuu tan u imki Yesus heme aonki hon pinong yep tan mum tep balinoknehiip domteka, e ben ok dokop uoknehee. Doneka, ip tenaa paoknehiipkia ok dokop eon do tan balinoknehiip. Puo, i tenaa paoknehiipkia alilki Yesus heme aonkae ben ok dokop eekhe, yep balinoknehiip. 7:15 Puo, Yesus e-heme aonki edo e-heme aonkuu tan kotaano domteka, kotona yep. Putaemno domteka, Yesus heme aonki edo heme aonkuu hona mum tep heen e-nong daakohiip. Allah tan bilona do nede, kauma pukon kotona yep. 7:16 Ip kalbelki koo tana balinekhe ip imkia Yesus heme aon pukon kal heekohiip yoko? Edo ip imyelki tan hel balinekhe ip abokua Yesus heme aon pukon ipa kal heekohiip yoko? 7:17 Nek, Tuhan tana ipkait balino hemon mina dun paen weng dip eede. Kanek, ipa kauma mum hemoknehiip. Taiphe, gerejakae yum pukon kauma tep mum hemon pukon ne tana kali ee. 7:18 We kal hakandeeki pukon Allah tan weng dip aedee domteka, kauma tep mum balinoknehee. We kal e-hakandeeki pukon Allah tan weng dip aede domteka, kauma tep mum we kal haklon do tan balinoknhee. 7:19 We kal haklon edo we kal e-haklon edo kapua damang mum. Puo, dito mangop mina Allah tan kukup eede weng kauma mum hemoknehiip. 7:20 Kaka yum tan ip balinona balbitona do. Puo, kabol hin Allah tan weng dip eede tep mum hemo balinoknehiip. 7:21 Nek, ipa ban hemonkae heekodiip dingmea Allah tan lipme eede yoko? Putap eede domteka, pinong bilnon do tan, kauma tep mum heen balini. Puo, ban hemona kotni tep domteka, koten iphel tan hemni. 7:22 Ipa ban hemonkae heekodiip dingme Allah tan weng dip eede domteka, kauma tep mum ip pumon hemediip mina nong baakohee. Edo ban e-hemdeeki Allah tana weng dip aede domteka, Kristus pukon mum ban heme aoknehee. 7:23 Ip yuma hihi hip eede. Kauma nek, kaka pukon mum ban hemonki heen, heme eona kotni. 7:24 Nek ningbelo, ip yum balinon balbitona do. Puo, Allah tan kabol hin weng dip eede tep mum ipa balinoknehiip. 7:25 Kabeekae pukon Allah tan e-kukup neede puo, E tan hihi nea lipip neede. Kauma nek, ne pinong daklon mina kali eokne. 7:26 Ipa pinong bilno balinhiip puo, ne pinonga kaklo heon do tan balinonkae domteka, kauma tep mum balinoknehiip. 7:27 Ip kaaki tan wanangku hon nong daen balinhiip domteka, ipa nong baen, kotona do. Puo, ipa kabee mum balinhiip domteka, wanangku don pukona e-pinong dakni. 7:28 Puo, ipa wanangku doknehiip domteka, kapua yep talaa do. Kauma tep wanang kabeekuu tan hel imki doknehuu domteka, kapea yep, talaa do. Putaoknehiip domteka, ne pinonga mangol hil balia kukun min diop hep eoknehee. Puo, kukun min kapu pong hep eon pukon nea kukup eehii. 7:29 Nek ningbelo kali eokne, nup balinona hihi heokna nek, wanang dunhiipkae ia hin tan e-dunhiip domteka, kauma tep mum balinona yep. 7:30 Hon ip amehiipkaea amon dokae tep heen balini. Taiphe, ip pinong yep dakahiipkaea pinong yep daklon dokae tep heen balini. Putaiphe, ip himonkaea bungo dokae tep heen balini. 7:31 Taiphe, ip mangol hil min hemonkaea mangol hil min hemon dokae tep heen balinoknehiip. Nup mangol hil baline hemupki kapea dedenoknehee. 7:32 Puo, ne pinong yep ipa pinong bil do tan balinoknehiip. Taen, kaaki tan wanangku hon balinona e-kal heonki domteka, Tuhan Allah hemon pukon mum pinong dakloknehee. Putaen, ea Allah pinong yep dakahee min mum hemoknehee. 7:33 Puo, aboku hoki tana mangol hil hemon min pukon hel pinong dakloneknoa, e aboku pinong yep daklon min hel hemonekno, 7:34 e pinonga lehongyoknehee. Wanangku hel kaaki hon balinona e-kal heonku domteka, ua Allah hemon mum pukon u kalhil hon u pinong daklon min hon aen hemoknehuu. Puo, imki hoku tana mangol hil hemon min pukon hel ua pinong dakloknehuu. Taen, u imki pinong yep daklon mina hemoknehuu. 7:35 Weng kapea ne tan ipkait yep hemon pukona kali ee. Kapua nong dap een pukon mina do puo, ipa yep hemo kal heen dito tutum Allah heme aon aoknehiip. 7:36 Kaka tan wanang daanoku pukon putepatepa tep balinhuu. Taen, u imki dona ding ngatandeekuu puonoknehiip puo, ea daano mum domteka, ea e-tala heekohee don muma yep. 7:37 Puo, kaka maki tana e diplop til bali kal heona, doo, ne daanokua e-doknehii. Hon ea don pukona e-pinong yep dakahee domteka, kapa yep, talaa do. 7:38 Kanek, minaki tan kabeeku doknehee domteka, kapa yep. Puo, minaki tana kabeekua e-daano pinong dakloknehee domteka, kapua dito yep. 7:39 Wanangku tan ua imki hon heen, balinon dingmea nong daon mum balinoknehiip. Puo, u imkia denoknede domteka, u pinong yepkia doknehuu. Puo kaka kapua Yesus heme aonki. 7:40 Nek, ne pinonga imki do tan mum ua balinoknehuu domteka, ua dito yep mum hemo, balinoknehuu. Nea kal Allah Baea ne til bali labalinhee. Kauma nek, weng kapea kali ee.

1 Korintus 8

8:1 Kutu min pukon an heme ee hemip kauma pukon kali eokne. Nupa kal, nup yum pinong daklon mina labalinhee. Kaka dit paep een, bam tan balinonki ea yepki puo, kal heon min diopki ea pinong dalo heoknehee. 8:2 Minaki tan, nea diop min kal heekohiiki, pinong dakloknehee domteka, pen pukona do, e kal heon mina kabol ea kal heona do. 8:3 Puo, minaki tan Allah pukon dit paep ae hemaaki domteka, Allah tan e pukona kal heoknede. 8:4 Kaneka, kutu min pukon an hemomipki enon pukona kali eokne. Nupa kal, mangol hil kapea baee tala kutu min yuma mok damon min mum. Puo, Tuhan maki mum labalinonki. 8:5 Abi dingla hon mangol hil kape hona baee talakae diopa labaline hemip. 8:6 Puo, nup pukona Baee maki mum, kapa Olki mum, yum mina kaldek hionki. Kauma pukon nupa E mum heme ae hemupki kapa labaline hemaaki. Ea Tuhan maki mumki, kaldek hion mina Yesus Kristus ben eekhe, nupa E ben labaline hemup. 8:7 Puo, kaka yum nup tep kal heon min ia lulom. Makae ia kutu min hemedo koten, tala min pukon an hemediipki enon mina enonipno, ia diplop yol hep eekhe, nua tala heekoho maedo? pinong daka hemip. 8:8 Nek, enon min tan nupa Allah bali e-dio wa eoknehee. Nupa e-weon domteka, e-tala heokneho. Edo nupa weokneho domteka, yepa mahon e-heokneho. 8:9 Puo, bam tan balinoknehiip. Do domteka, ip hel pukon yep hemehiip mina i bamkae atmenonipno, hahangyek, yoknehee. 8:10 Kanek, ipa kutu min pukon ap til bali tan enon min eniphe, kaka kal heonki puo, bamki atme eoknehee domteka, balinek e hel ponon do tan kutu min pukon hemo enomipkia e hel enoknehee. 8:11 Kauma nek, kaka bamki kapua, Yesusa e pukon hemo dendeeki, ip kal heon min kapu ben ea tala heen yep e-balinoknehee. 8:12 Kauma pukon ip ningbelki pukon tala hep een, diplop yol hep eehiip. Kapua, ipa Kristus pukon tala hep aehiip. 8:13 Kanek, mina min enikhe, ne ningkia atmen tala min puonoknehee domteka, nea enon min kapua dito mahon e-weoknehii. Kapua ne ningki mahon hahangyek, e-alon pukona putaoknehii.

1 Korintus 9

9:1 Kanek, pumon hemedo min tan nea nong dap neede yoko? Nea rasula doki yoko? Yesus nup Tuhan pukon nea atmendii edo do yoko? Ipkaita ne makola tibenhiipkae edo dokae yoko? 9:2 Dokae tan, Paulus ea nupa e-kali eedeeki puonoknehiip domteka, ipa kal weng kapua mok muma eehiip. Ip pukon nea hihi kalinka eediiki. Taikhe, ipkaita ne makola tibenhiipkae. Kauma pukon Yesus enila tan nea rasulki heekodii. 9:3 Minakae tan ne hemon pukon kupa neoknehiip domteka, ne tan kali eoknea, 9:4 nua enon min weeni tepkae edo e-weeni tepkae yoko? Nua ok enonkae edo dokae yoko? 9:5 Rasulkae hon Yesus ningbelki hon Kefas hon i kalbelki koo hel i hon mandiip. Kanek, nu wanang hel nu hon yep manon edo do yoko? 9:6 Barnabas hon ne hon nukalo mum nukel etul tan hemon mina hemokneho yoko? 9:7 Ebonkia ekel hemon pukona ekel tan mum amola himoknehee yoko? Edo, minaki tan yong hemonekno, miek tiboknehee mina e-weoknehee yoko? Edo, minaki tan waklon min waklonekno, ikait muk oka e-weoknehee yoko? 9:8 Ne tan kali ee wenga pen pukon edo do yoko? Musa kali aede wenga kapu tan hel mum tep kali eede yoko? 9:9 Allah Buku tan keek bookodea, sapi tan akup tilmekhe, bon depaona do, puonede. Puo, Allah Ea sapi pukon e-pinong dakade yoko? 9:10 Edo Ea nup pukon pinong daka hemaa yoko? Nek, kapua nupkait pukon keek bookode. Mangol paklonki tan nea mangol pakadonikno, depoknedii, pinong dakloknehee. Hon bumonki tan nea bumedikhe, lehongyonki tan neoknede, pinong dakloknehee. 9:11 Nu tan Allah Wenga ip diplop til bali mip eeho domteka, ipkait tana mionkae pukon hip eoknehiip edo do yoko? 9:12 Ipkaita malion dokae hip eehiip domteka, nu hel hip eoknehiip yoko? Puo, nu tan hip eon pukona e-pis ee hemupkae. Nua Allah Weng mahon kalenon pukon mum pinong daka hemupkae. Kauma nek, nua kukun hep eon pukona pinong daklon do tan mum baline hemup. 9:13 Allah ap til bali malionkaea Allah pukon ban aon min lehongyen, dun ene hemip. Hon tuntun dokyon bali malionkae tana an dungoon min hel dun ene hemip. Kapua ipa lulom yoko? 9:14 Kauma pukon Allah Weng kalinka eonkaea hemon kapu pukon hip eoknehiip. Tuhan tan puonedea, hemon kapu tan mum ia hip eiphe, yep balinoknehiip, kali eede. 9:15 Puo, ip tan ne hip neon pukon e-nop ee hemeeki. Hon nea ip keek bop eehii kapu hel neon pukon e-pinong dakahiiki. Puo, dito yepa neon do tan denoknehii domteka, kapa yep. 9:16 Allah tan kalinka eon min nea kukup nede. Kauma pukon nea pinong dalo e-heoknehii. Puo, nea kukup neede min kapua e-kalinka eoknedii domteka, dito podakloknehii. 9:17 Nekel tan mum hemoknehii domteka, ban min depoknedii. Puo, pisno pinong yep do tan hemoknehii domteka, balindeeka mina min depoknedii yoko? 9:18 Ne ban depon min kapa mina min yoko? Allah Wenga kalinka eonikno, nea hion do tan Allah Wenga ban mum kalinka eoknehii. Kauma pukon nea hip neenio nekot, e-pis ee hemeeki. 9:19 Pen pukon ne balino hemona e-nong dap nee hemaaki. Puo, nea kaka yum i taop baliki heen, balino heme ee heme, kapua damang pukona do puo, mahon ipa kal heon pukon kalinka ee hemee. 9:20 Pen pukon nea Yahudikae hon balinoknehii domteka, nea i tep mum hemoknehii. Putamo, nea Yahudikae mahon kalinka eoknehii. Taikhe, ia Musa tan depende weng hemonkae hon balinoknehii domteka, i hemona kauma tep mum hemo balinoknehii. Puo, pen pukon nea Musa depende weng tana e-nong dap neede kauma pukon mahon kalinka eokne. Taen, i hemon min pukona mum tep heen balinoknehii. 9:21 Minakae tan ia hukum e-koton min taop bali e-balinoknehiip domteka, nea kauma tep mum hemo balinoknehii. Pen pukon nea hukum e-koton min kapu taop bali e-baline hemeeki puo, nea Yesus e-koton min taopa baline hemeeki. Kauma pukon hukum e-koton min taop bali e-balinonkae pukon kalinka eoknehii. 9:22 Nek, i bamkae pukon hel nea ikael tep bamki heikhe, ia ne hemona atmen doknehiip. Nea kaka yum pukona i tep mum heikhe, kali heenonipno, ia Yesus pukon heme aoknehiip. 9:23 Kauma pukon ne hemehii min yuma Allah Weng pukon. Taikeh, kaka yum tan Yesus heme aon pukon nea putame hemeeki. 9:24 Oleton min pukon melpakan unona kaka yum unoknehiip. Puo, kaka hin unonki mum ban mina depoknehee. Kauma pukon ipa lulom yoko? Kauma nek, ipkaita kaka hin unonki kauma tep mum hemo balini. 9:25 Minakae tan oleton binemnoa dingme yum ia ngol moen, ban min bakotonki depemno putame hemip. Puo, nupa ban min e-bakotonki pukon ngol moen, melpaka hemupkae. 9:26 Kauma nek, nea damang pukon melpaklonkia do. Hon nea hamanpa oleton binonkia do. 9:27 Nea Allah Weng tutum dingme yum kalinka eoknehii. Puo, ne tan tala hemoknehii domteka, mina heoknehii yoko? Kauma pukon dingme yum nea Allah Weng mum ngol moe hemeeki.

1 Korintus 10

10:1 Ningbelo, nup umdipkia ibin tan malip eekhe, ok hit til bali ben wandiip dingme pukona ipa e-lukyekotni. 10:2 Ibin kapu hon ok hit kapu tan hona ok bup eon tep hep eekhe, ia Musa tenaa heekodiip. 10:3 Taiphe, Allah tan eende mina roti tep min hon E wenga hon ikait yum mum tep eno balindiip. 10:4 Tuma maki i hon mandeeki kapua ia dingme yum E bali tan ok hel lulan enediipki, tum kapu enila Kristus. 10:5 Puo, Allah tan i kaka diop kapu pukon kabino, kaka dobali balindiip dingme kapu tan ia diop yende. 10:6 Ipkaito, dingme kapu heekode mina nupkait kukup eekhe kal heon pukon putaakode. Pen pukon ikaita tala hemon min mok weekodiip puo, nupkaita i tep heona kotni. 10:7 I kaka diop tan baee talaki kutua heme aediip. Nek, ipkaita i tep heona kotni. Allah Buku tan keek bookodea, Ia hipno weena, tibe eten, mel paklo, kutu min pukon hemediip, puonede. 10:8 Putamoa, ikaita wop hek hel damadiip. Kauma tep hemona ipkaita kotni. Nup umdipki ia wop hek damediip dingmea dua puluh tiga ribu kaka hon wanang hon Allah tana yek dendiip. 10:9 Dingme kapua i makaea Allah pukon mangop tan ngal aiphe, awot himitki diop tan tamop eiphe, kaka diopa dendiip. Ipkaita kauma tep hemona kotni. 10:10 Putaen, ia haluk weng talaki hel pakadiip. Taiphe, Allah malaikat tan talen, ia yek dendiip. Nek, ipkaita kauma tep wenga e-pakloknehiip. 10:11 Putaakode min kapu yuma nup kal heon pukon kukup eede. Kauma nek, ngot kapu yuma Musa tana keek bookode. Ipkaita i tenaa. Kauma pukon ngot kapu yum nupkait pukona Allah eende wenga hihi heoknehee. 10:12 Kanek, minaki tan ekel pinonga ne yep hemo balinonki puonoknehee domteka, ekel balinona malienonekno balinoknehee. Doneka, ekela tala heen, dake unoknehee. 10:13 Mok weon mina ipkait mum pukona e-balinde. Puo, mangol hilkae yum pukon mok weon mina pabaline hemaa. Kauma pukon Allah tan ipa e-kolop eenonekno, mok enon mina ngip eoknede. Taen, wol tutumki ip pukona kukup eekhe, kukun min do tan yep hemo balinoknehiip. 10:14 Kaneka, ne dit paep ee hemeekae, ipa allah tep heen hemomip min balia koten pono uni. 10:15 Ipkaita uauakaea do nek puo, ne wenga kapea kal heeni. 10:16 Ok mil Yesus yapi tep oka weenki depen weemnoa, nupkait yum mum tep lehongye hemup yoko? Taen, roti hel depen lehongyenonupno, mum tep Yesus kalhil tep min hel putae hemup yoko? 10:17 Rotia maki mum balinhee domteka, nup diopkae roti kapu tangleen weenonupno, kalhil maki mum heen baline hemup. 10:18 Israel bakonkae pukon daa datamni! Ia an hemon min anonipno, kauma tan lehongyen, mum tep hemo baline hemip. 10:19 Kutu min kapua mangop yoko? Kutu min pukon an hemona mangop min yoko? 10:20 Doe, Yesus e-heme aonkae tana an hemediip kapua baee tala pukon ia Allah pukona do. Kauma pukon baee talakae hemon min ipkaita i hon mum tep hemona do. 10:21 Ipkait tana Allah ok mila hon baee talaki ok mila hon mum tep enona e-hemni. Allah meja bali hon baee talaki meja bali hon mum tep hipno enon hela e-hemni. 10:22 Putamokneho domteka, Allah tan engan kuloknehee yoko? Edo nup ngangmela dito dalo Allah Ea ngangmel yambulki yoko? 10:23 Nek, yum min yep hemni tep puo, nupa yum min kapu hemokneho domteka, yepa do. Yum min yep hemni tep puo, nupa yum min hemokneho kapu tana e-yep hep eoknehee. 10:24 Kaka tan ekel yep balinon pukon mum pimkulona do. Puo, kaka dokae yep hep eon pukon mina pimkulni. 10:25 Mangol hil balinon min kapu yuma Allah Ekel min. 10:26 Kauma pukon himon pasar bali tan nom min buo taliphe, hiena, kalin tame eon do tan yep weoknehiip. 10:27 Kaka Yesus e-hemonki tan ipa e hon mum tep enon pukon nop eekhe, ipa e hon unonipno, enon min kapu pukon kalin tame aon do tan enoknehiip. 10:28 Puo, kaka maki tan kali heoknehea, nom min kapea baee talaki pukon an hemehiipki, puonoknehee domteka, e-weokneheep. Kapua hep hel yep balinon pukona do puo, kali heeheeki ekel yep balinon pukon nek, e-weokneheep. 10:29 Enon min yuma nea yep enonki. Kanek, mina min pukon kaka dokae tan ne enon min pukona atmen, yep edo talaki puonoknehiip yoko? 10:30 Nea enaano domteka, pinong yep tan Allah kali aoknehii. Kanek, mina min pukon pinong yep tan Allah kali aehii mina kaka tana ne pukon pinong tala dakahiip yoko? 10:31 Kauma pukon mina min ipa enoknehiip min hon hemoknehiip min hona Allah kitok aon pukon mum hemni. 10:32 Ipkait Yahudi donkae pukon hon Yahudi don dokae pukon hon gerejakae pukon hona i dokae hahangyek yon pukona e-hemoknehiip. 10:33 Kauma pukon nea i dokae tan donehiip mina e-hemehii. Kapua nekel pinong yep balinon pukona do puo, i kaka dokae Yesus heme aon pukon nea putame hemee.

1 Korintus 11

11:1 Ipkaito, nea Yesus hemede min nea heme hemee. Kauma pukon ipkait hel ne tep mum heeni. 11:2 Ipkaita ne tan kali eedii weng yuma e-kotenonipno, kalinka eedii mina ngangmel heen ipa dependiip. 11:3 Puo, ipkait kal heon pukona Kristus Ea kaka yumkae abolki heekode. Taekhe, kaaki tana wanangku pukon u abolki heekhe, Allah Ea Kristus abolki heekode. 11:4 Kaka minaki tan Allah kali aoknehee edo Allah Weng kalinka eano domteka, abol topi dakwon do tan kalinka eona kapua yepa do. 11:5 Puo, mina wanangkua tan Allah kalinka aano domteka, abol mena e-dakwoknehuu kapua yep u abola kapu tan e-tala heoknehuu. Do domteka wanang kamil tapotonku tep heoknehuu. 11:6 Wanangku tana Allah kalinka aano puo, abol men do tan balinon domteka, u kamila tapotona yep. Puo, wanangaku kapua kamil tapaton pukon ngalnoknehuu domteka, abol men mum pabalinoknehee. 11:7 Nek, kaka ia Allah Ekel kutu hon kitoka tepkae. Kauma pukon ia abol mena e-lupatoknehiip. Puo, i wananga kaka e kitoka kukup eonkae. 11:8 Kaakia wanangku kalhil bali tan tibendea do. Puo, wanangku mum kaaki kalhil bali tan tibenduu. 11:9 Kauma nek, Allah tan wanang pukon kaakia e-hetmookode, puo, kaaki pukon hemo wanangkua hetmookode. 11:10 Kauma pukon wanang ia abol men paoknehiip domteka, malaikata atmen, pen pukon ia kaaki taop balikae, puonoknehiip. 11:11 Puo, Tuhan ben wananga ukel mum kaaki do tan e-balinoknehuu. Hon kaaki tana wanangku do tana e-balinoknehee. 11:12 Kauma pukon wananga kaaki kalhil bali tan tibenduu. Hon kaakia wanang tan paep ee hemipkae. Puo, yum mina Allah bali tan mum tibendiipkae. 11:13 Ipkaito, kanek pinong dakni, wanang ia abol men do tan Allah kali aona yep yoko? 11:14 Mangol hil bali tibon min yuma kopkulonipno, kaaki kamil himit heona kapua ekel pukon mum tala heekohee. 11:15 Puo, wananga kamil himit noknehee domteka, kapua kitok min nek, u mangop min. Allah tana i wanang kamil himitnona i abol bali hikiton pukon eende. 11:16 Minaki tan kali eehii min kapua wenghen, ngalnoknehee domteka, wol dokia do. Nek, kauma mum hemuphe, Allah Ekel gereja yum hel kauma tep mum hemoknehiip. 11:17 Puo, petamon kukup eoknehii mina nea e-pinong yep dakahii. Kauma pukon ipkaita gereja bali dun dee hemip dingme yep hemona do tan, ipkaita yalum buukohiipkae. 11:18 Nek, hina ne tan kali eokne min kapua ipa gereja bali dun deenonipno, ipkait lehongye hemip pukon nea wenghenhii. Nek, weng kapua moka do kal heekohii. 11:19 Kauma pukon ipkaita do hel do lehongyehiip kapua minakae pen pukon Allah heme aona e-kotonkae kal heon pukon ipa putaakohiip. 11:20 Nek, ipa pen pukon Yesus yapi tep min hon E kalhil tep min hon weon pukona e-dun dee hemipkae. 11:21 Puo, makaea alol pabalinon tan mum talen ene hemip. Hon makae ipa hihi nekhe, talen ene hemip. Taiphe, kaka makae ia ok atulki enehiip, pinong uap hep eon tan mum talen ene hemip. 11:22 Nek, ipkaita iphel ap bali tan e-weekohiip yoko? Edo ipa Allah ap pukon ngalnonipno, kakokae pukon dun taop bup eemno yoko? Kanek, nea mina min kali eoknee yoko? Ipa yep heme hemip kauma pukon yepo eoknee yoko? Dito do, kauma pukon nea e-yepo eoknee. 11:23 Tuhan Allah tan kali needeekia ipkait pukon hel kali eoknee. Kapua Tuhan Yesus nganan alon kabol tan labun kapua Ea roti dun, 11:24 Allah kali aenonekno, E tenaa pukon tangle paep eede. Taen, Yesus tan kali eedea, roti kapea Ne kalhil tep min ipkait pukon eikhe, weena e-lukye kolop neoknediip, puonede. 11:25 Taiphe, ok yapiki okmil hel dunonekno, Tuhan Yesus tan haluk kali eedea, okmil kapea ne yapi tan balinon okyanop ipkaita hep eoknede. Nek, okmil kape tan ok weena e-lukye kolop neon pukon oka weeni. 11:26 Dingme yum ipa roti kape hon ok kape hon enonipnoa, Yesus Kristus dende pukona hon taloknede pukon hon kukme eoknediip. Yesusa tan puonede. 11:27 Kauma pukon minaki tan roti kape hon ok kape hona putepatepa hemo enoknehee domteka, ea tala heen Yesus kalhil pukon hon E yapi pukon hona tala heoknehee. 11:28 Kanek, ipa dun deen, kapu enon kabola kaka ekel balinona yuk yuk kal heen, pinong dakloneknoa, roti kape hon ok kape hona dun enoknehee. 11:29 Puo, minaki tan roti kape hon ok kape hona putepatepa enonki domteka, Tuhan Yesus kalhil pukona mangop doki pinong daklonekno, ekel pukona tala hemoknehee. 11:30 Kauma tep hemo ene hemip tana ip makaea kalhil bamne hemip hon makaea yol mum baline hemip. Taen, makae diopa dene hemip. 11:31 Puo, nup tana nuphel balinona kal heen pinong daklo, tala min ihop baokneho domteka, Allah tan nupa e-tala hep eoknehee. 11:32 Puo, Tuhan Allah tan nupa lelap eoknehee domteka, pukon lelap eoknehee. Allah tan e-putaoknehee domteka, nupa mangol hilkae hon mum tep lelap eoknede. 11:33 Kanek, ipa enemno dun deenonipno, olbisnon do tan ip lakon pukon mehonipno, mum enoknehiip. 11:34 Kauma pukon kaka makia enon min alol aoknehee domteka, ip yum dun deon kabol ekel ap tan mum weoknehee. Taekhe, ip yum dun deiphe, Allah tan e-lelap eoknehee. Weng kauma mum kali eon mina nea do dingme tan talen kali eoknedii.

1 Korintus 12

12:1 Ningbel, Allah tan ban eenhee min ipa lulom mum balinon pukon nea ngalnehii. 12:2 Ipa Yesus pukon lulom balino, iblis pukon heme aediip dingmea iblis tana dun ipa duu eedee. 12:3 Allah Baee ben weng pakaheeki tana, Yesus Ea talaki, e-puonoknehee. Hon minaki tan Yesus Ea Allah puononki domteka, ea Allah Baee ben mum weng pakloknehee. 12:4 Ban mina dito diop yuk yuk puo, Allah Baeea maki mum eende. 12:5 Allah pukon hemon mina diop yuk yuk puo, heme ae hemipkia maki mum kapua Tuhan. 12:6 Allah Ekel pukon hemona diop yuk yuk puo, Allah maki kauma tan mum hemon min kapu yuma kaka yum ben heme hemaa. 12:7 Allah Baee tan Tuhan Allah ngangmela nupkait ben kukup eekhe, gerejakae yum malip ee hemup. 12:8 Taekhe, makae tana Allah Baee ben Allah Weng dito yep tutum kal heen kalinka ee hemip. Makae ia Allah Baee mum tepki Ekel ben Allah Wenga dito kit kal hee hemip. 12:9 Makae ia Allah Baee ben Allah hemona dit paen ngangmel tan e-kote hemip. Taiphe, makae ia Allah Baee ben kaka kalhil depen, yep hep ee hemip. 12:10 Makae ia ngangmel mina diop dependiip. Makae tana balinek hemon mina kukup ee hemip. Makae tana baee kukmut kukmut i hemon mina tutum kal hee hemipkae. Makaea weng kukmut kukmut kal heen paka hemipkae. Hon makaea kukmut kukmut wenga kal heenonipno, balbite hemip. 12:11 Hemon min kapu yum Allah Baee tan mum kukme ee hemaaki. Nek, Ekel tan mum pinong daklo nup pukona ban min kapu yum eenka hemaa. 12:12 Kaka kalhila maki mum puo, kalhil bali mina diop, kalhil maki mum heekohiip. Kauma tep Kristus hel heekode. 12:13 Kapua Yahudi donkae edo Yahudi don dokae edo kaka ban heme eonki edo kaka ekel mum pukon hemonki edo nup yuma Baee maki mum ben ok bup eekhe, kalhil mak mum heekodo. 12:14 Kalhila maki mum puo, kalhil bali mina diop. 12:15 Kauma pukon yon tana, doo, nea etula do. Kauma pukon nea kalhil bali mina doki, puonoknehee domteka, nupa kal kapua mok daakohee, yona pen pukon kalhil bali min. 12:16 Edo hiong tan, doo, nea hiia doki. Kauma pukon nea kalhil doki, puonoknehee domteka, nupa kal kapua mok daakohee, hionga pen pukon e kalhil bali min. 12:17 Nek, kalhil bali min yuma hii mum domteka, wenghon bali te yoko? Kalhil bali min yuma hiong mum domteka, bomhunon bali te yoko? 12:18 Puo, pen pukon Allah tan nup kalhil bali min yuma ekel tan mum pinong daklo, paon balia paede. 12:19 Nup kalhil bali min maki min mum domteka, do min pukona mina heokneho yoko? 12:20 Kauma pukon kalhil bali mina diop min puo, kalhila maki mum. 12:21 Nek, hii tan etul pukona, doo, hepa ne mangop doki, e-putaoknehee. Edo abol tan yon pukona, doo, hepa ne mangop doki, kapu hel e-putaoknehee. 12:22 Pen pukon nup kalhil bali bam mina diop puo, kapu yuma dito nup mangop min. 12:23 Hon nup kalhil bali min maki nup mangop doki pukon ea nu mangopki, puoneho. Hon nup kalhil bali min makia kopkulona yepa do. Puo, kapu pukona nup tana mamdoe hemup. 12:24 Hon nup kalhil bali min yep kopkulonkia e-mamdoe hemup. Puo, Allah tan nup kalhila kaldek hiek, uhin e-mangop nediipkia petamon mangopnon pukona eende. 12:25 Kauma pukon kalhila e-bikleoknehee puo, kalhil min maki tana doki pukon malip eoknehiip. 12:26 Nek, kalhil bali min makia yol depoknehee domteka, kalhil bali min yuma yol balinoknehiip. Edo kalhil bali min maki ea yep mum hemoknehee domteka, i yuma pinong yep dakloknehiip. 12:27 Kauma pukon ipkait yuma Kristus kalhilkae nek, ipa kukmut kukmutkae hel Ekel kalhil bali min tep mum heekodiip. 12:28 Allah tan Ekel gereja pukon lipmedea, kabol hina rasulkae hin lipip eede. Taena, nabikae, kalinka eonkae, kit min hemonkae, yolki yep hep eonkae, malip eonkae, weng kukmut kukmut paklonkae hel yuma lipme eede. 12:29 Kanek i yuma rasulkae mum yoko? Edo i yuma nabikae mum yoko? Edo i yuma kalinka eonkae mum yoko? Edo i yuma kit hemonkae mum yoko? 12:30 Edo i yuma yolki yep hep eonkae mum yoko? Edo i yuma weng yuk yuk paklonkae mum yoko? Edo i yuma weng yuk yuk balbitonkae mum yoko? 12:31a Doe! Ipkaita hemon min kapea lipmo mangopki mum dun hemo balinoknehiip. 12:31b Nea petamon wol dito yepkia dun hin paon hemon pukon kukup eokne.

1 Korintus 13

13:1 Nea weng yuma malaikat weng hon mangol hil yum wenga domteka, ne kalinka eon min yuma ok heklep weng tep heen, kotoknehiip. 13:2 Nea nabikae tep heenonikno, balindeek heoknede min kal heon hon deeon min yuma kal heen, pinong dakalon min yum pong heekhe, ne wenga tan abenong pukon nikwo une, aikhe, mangop doki heoknehee. 13:3 Ne tan nekel bungo yum kakokae pukon eoknehii. Taen, ne eon min doki domteka, nea kakoki mum balinoknehii. 13:4 Dit paep een hemon mina ipa pisnona do. Bamno pinong yep daklon hon kaka doki e hemoma min pukon mok ween, pinong dalo tan paklon hon pinong dalonon hona dito do. 13:5 Dit paep eon mina putepatepa balinon hon ekel dalo balinon pukon hon muma doki. Dit paep eon kapua e-pinong tala daklon min hon tala hep eonkae pukon hela e-angan kulon min. 13:6 Hon dit paon min kapua tala hemomip min pukon atmen hel e-pinong yep dakloknehee puo, pen pukon min atmen, kauma pukon pinong yep dakloknehee. 13:7 Dit paep eon min tana malip ee hemaa hon dingme yum wenghon mina koton do tan heme hemaa hon e-do heoknede pukon hona pono koton do tan yum min pukon hemoknehee. 13:8 Dit paep eon mina dito e-kotoknede. Puo, nabi tep heen hemona dedenekhe, weng yuk yuk kal heena paklon hel dedenoknede. Hon kit kal heon min hela dedenoknede. 13:9 Petamon nupa yum min e-kal heeni tepkae hon nabiki tep heen hemon min hel e-hihi heeni tepkae. 13:10 Puo, dito yep mina talekhe, tala min yuma dedenoknede. 13:11 Nea tena yambul balindi dingmea tena wenga mum paklo, tena pinonga mum daklo, tena tep mum balindii. Puo, nea kalenoniknoa, tena hemona kotkodi. 13:12 Petamon nupkait tana okutua kutu taklonki tep balinho. Puo, balinheeka okutu kutu taklon doki tep heen, yum mina atmen kal heoknedo. Petamon nea yum mina yep e-kal heekohii. Puo balinekhea, yum min Yesus tan kal hep neede tepa yum min kal heoknedii. 13:13 Puo, labalinhe mina wii, kapua dit paon hon e-do heoknede puonon min hon

1 Korintus 14

14:1 Ipkaito, dit paen hemona yep. Allah tan ban eon mina mok ween doknehiip. Puo, dito yepa balindeek heoknede min kukup eon pukon demno balini. 14:2 Minaki tan weng yuki pakloknehee domteka, ea kaka pukon weng paklona do. Puo, Allah pukon mum weng yuki pakloknehee. Weng kapua nupa e-kal heeni tep puo, weng paklonki ekel baee til balia e-kal heeni tep min mum weng pakaloknehee. 14:3 Puo, balindeek heoknede min mum kukup eonki nup yum pukon kalinka ee hemaa. 14:4 Minaki tan weng yuki pakloknehee domteka, kapua ekel pukon mum putamoknehee. Puo, minaki tan balindeek heoknede min pukon kukup eoknede domteka, gerejakae yum tana yep wenghen, yep hemoknehiip. 14:5 Ip yuma weng yuk yuk paklon pukona nea pinong yep dakahii. Puo, balindeek heoknede min pukon kukup een hemoknehiip domteka, kapua ne dito pinong yep min. Balindeek heoknede min pukon kukup eonki ea dangolki heoknehee. Puo, weng yuk yuk paklonki kapu tana weng yuki pakloneknoa, ekel tan gerejakae yum pukon weng balbitoknehee domteka, kapua dito yep. 14:6 Puo ningbel, petamon nea ip pukon kali eokne. Nea ip bali talen, weng yuki pakloknehii. Puo, kalinka eona edo Allah Weng kalinka eon do tan edo balindeek heoknede min pukon kalinka eon do tan weng pakloknhii domteka, kapua ipkait yep hep eon pukon yoko? 14:7 Weng kulon mina wos tan edo ngaubip tan edo weng yuki tan e-paklon domteka, alwema yep kal heeni tep yoko? 14:8 Trumpet, weng kulon mina, tala heen weng dion domteka, minaki tana wenghen, bilon pukona ngol mooknede yoko? 14:9 Kauma pukon ipkaita weng tutumki e-pakloknehiip domteka, minaki tan ipkait wenga kal heoknehee yoko? Do, ipa kauma tep mum weng pakloknehiip domteka, aplum pukon kalinka aoknehiip. 14:10 Mangol hil kapea weng yuk yukia dito diop. Weng kapu yuma maki mum hel damangkia do. 14:11 Kauma pukon nea lulom wenga paklikhea, wenghonkae tan ne pukona, doo, ea nu wenga e-kal heekoheeki puonoknehiip. Edo kaka tan lulom wenga tan ne pukon weng paklekhea, ne tan e pukona, doo, ea ne weng e-kal heekoheeki, puonoknehii. 14:12 Ipkaita Allah Baee tan ban eon min demno pinong daklonipno, ban min kapu tan gereja ngangmel heon pukona hemoknediip. 14:13 Kanek, minaki tan weng yuki paklonehee domteka, ekel wenga kapua gerejakae pukon balbitoknehee. 14:14 Weng yuki pukon nekel diplop til bali tan Allah kali aoknehii domteka, kapua nekel baee pukon mum putaoknehii. Puo, ne pinong daklon balia lopa e-hitoknehee. 14:15 Kanek, mina heokneho yoko? Allah kalinka aemnoa, nup baee hon pinong daklon bali hon mum tep heen Allah kalinka aokneho. Kauma pukon nea nekel baee tan baa pakloknehii. Baee muma do puo, ne pinong daklon bali tan hel baa pakloknehii. 14:16 Nek, nup hel baee tan muma do puo, weng yuki tan Allah kalinka aokneho domteka, ikait Allah Baee tan ban min e-depenhiipkae ia mina heen kal heoknehiip yoko? 14:17 Nupa Allah kalinka aeho mina kal heekoho puo, ikait ban min e-depenhiipkaea kal heen ngangmel e-heoknehiip. 14:18 Nea weng yuki kal heen, weng paka hemeeki puo, ipkaita lao mum weng yukia kal heen pakahiipkae. Kauma nek, nea Allah pukon yep mum ae hemeeki. 14:19 Puo, gereja balia weng tutumkia lao tan mum kalinka eoknehii domteka, kapua dito yep. Yesus heme aonkae ia wenghoknehiip puo, weng yuki tan diop kalinka eoknehii domteka, minaki tan weng kapua kal heoknehee yoko? 14:20 Nek ningbel, ipa tena tep mum e-pinong dakni. Puo, ip tala hemon pukona tena muk enonki tep heen balini. Taen, pinong daklon mina kaka taumki tep heen balinoknehiip. 14:21 Allah Buku taurat tan keek bookodea, Kaka weng yuki paklonkae hon kaka lulomkae belngal bali tan hon bena Ne tana kaka kape yuma kalinka eoknehii. Taikhe, ne wenga ia e-wenghoknehiip. Allah Buku tan puonede. 14:22 Kauma pukon weng yuki paklona kukmion mina, Yesus heme aonkae pukona do puo, e-heme aonkae pukon putaakode. Balindeek heoknede min pukon hel kukmii heekode. Kapua Yesus e-heme aonkae pukona do puo, heme aonkae pukon kukmii heekode. 14:23 Gereja bali dun deon dingmea kaka Yesus heme aonkae tan i yuma weng yuki pakloknehiip domteka, Yesus e-heme aonkae hel himin wenghenonipno, i tana, doo, ikait kape yuma pinong uapkae maedo, puonoknehiip. 14:24 Puo, kaka Yesus heme aonkae yum tana balindeek heoknede min pukona kukup eoknehiip domteka, Yesus e-heme aonkia himin, wenghenoneknoa, diplop yolno, pinong balbiten, Yesus pukon heme aoknehee. 14:25 Taen, e diplop til bali mamdoe hemaa min ihop baen, kotoknehee. Putaen, ea himtu mangol dien, Allah pukon heme aonekno, kali eoknehee. E tana, pen pukon Allah Ea ip bali pa balinhee, eoknehee. 14:26 Kanek, mina heokneho yoko? Do, gereja bali dun deenonipno, kaka maki tan buku Amsal wenga pukon kalinka eoknehee. Taekhe, kaka maki tana kukup eon weng kalinka eoknehee. Putaekhe, kaka maki tan hel Allah tan kukup aehee min pukon kalinka eoknehee. Taekhe, kaka maki tana weng yuki pakloknehee. Putaekhe, weng yuki paklomaa kapua balbitoknehee. Kapu tep hemonipnoa, ip yuma ngangmel heon pukon putame hemip. 14:27 Kaka maki tan mum weng yuki pakloknehee domteka, kapua yepa do. Puo, kaka lao edo kaka wiia yep. Taekhe, maki hihi heekhe, maki tan weng paklekhea, kaka doki tan weng balbitoknehee. 14:28 Puo, weng balbitonkia e-balinhee domteka, gereja balia weng yuki paklona do. Nek, weng yuki paklonki tana ekel pukon hon Allah pukon hon mum weng pakloknehee. 14:29 Balindeek heoknede min kukup eon domteka, kaka maki tan muma do. Puo, lao edo wii heena, yep kukup eoknehiip. Taiphe, wenghonkae tana kukup eomip wenga kapu kal heenonipno, weng kapua pen pukon edo mok pukona lipmoknehiip. 14:30 Puo, Allah tana kaka Yesus heme aonki pukon kukup aoknehee domteka, kabol hin weng deponki tana dimno balinoknehee. 14:31 Ipkait yum balindeek heoknede mina kukup eeni tepkae. Nek, ipa kal heen kauma pukon ngangmel heoknehiip. 14:32 Kaka nabikae tana nabiki ekel wenga mum wenghenonipnoa, kal heoknehiip. 14:33 Kauma nek, nup Allah Ea yalum buon min pukona abolkia do. Puo, Ea yep mum balinon pukon mum pinong daklonki. Kauma pukon gereja bali yuma yep mum hemo balinoknehiip. 14:34 Taiphe, gereja ap til balia wananga dimnon mum balinoknehiip. Gereja ap til balia i wanang tan ngin eten kalinka eona do. Puo, Taurat weng Musa tan keek bookode tep heen, i tan kaaki taop balia pinong yep tan balinoknehiip. 14:35 Wananga mina min kal heemno domteka, ikel ap til bali tan mum imki hon weng depiphe, e tana kukup uoknehee. I wanang tana gereja ap til bali u pinong daklon min kauma mum putaani nona do. 14:36 Ipkaita Allah Wenga ip gereja bali tan hina tibende yoko? Edo ipkait hel pukon mum Allah Wenga dependiip yoko? 14:37 Minaki tan, nea kaka nabiki pinong dakloknehee domteka, ne bookohii wenga ea kal heen, pen pukon kapea Allah Weng puonoknehee. 14:38 Puo, minaki tan ne keek bookohii wenga e-kal heen, hemoknehee domteka, kolop aani. 14:39 Kauma pukon, ningbel ip tana balindeek heoknedee min hemon pukona pinong dakni. Hon weng yuk yuk paklon pukona e-doo noknehiip. 14:40 Puo, mina min ipa hemoknehiip domteka, yalum buon do tan tutum yep mum hemni.

1 Korintus 15

15:1 Ningbel, ipa nea pinong yep tan uhin ne kali eedii wenga kal heenonipno, ngangmel heen, ipa hemediip. 15:2 Weng kapua ngangmel heen heme hemip domteka, kauma tan ipa yep hep eede. Puo, ipa kotkodiip domteka, e-yep hep eoknede. 15:3 Dito mangop min nea wenghen, kali eedia Allah Buku tan puonede tep Kristus Ea nup tala hemedo min pukon hemo dende. 15:4 Taekhe, tum yot bali paehiiphe, dingme wiikia Allah Buku puonede tep heen tibende. 15:5 Taen, Ea Kefas bali hin kukup aede. Putaen, malona hiongnenkae pukon kukup eede. 15:6 Taenonekno, E ningbelki lima ratuskae pukon hela haluk kukup eede. Putakodeekhe, makae ia pabaline hemip makaea hihi ihendiip. 15:7 Nek, Yakobus ea hin tan kukup aede. Taen, malona rasulkae yum pukona kukup eede. 15:8 Putakoho, tena ding ngatlekhe pae hemipki tepa nea kukup neede. 15:9 Nek, ne tana Allah tenaa heonkae pukona yen pukadiiki. Kauma nek, nea rasulkae pukona dito taopki heekodii. Taen, nea rasulki enila pelep neon pukona podakan hemeeki. 15:10 Kapua Allah tan ban eende min ben petamon nea yep balindii kapua damang pukona e-neende. Puo, nea dalo tan hemikhe, i dokaea ne taopa balino hemediip. Puo, nekel tan mum dalo hemedia do Allah tan ban mina ne til balia paek hemede. 15:11 Kauma pukon ne tan edo ikait tan edo Allah Weng kalinka eediipa kapua mangopa do. Puo, ipa Yesus pukon mum heme aediip, kapu muma dito mangop. 15:12 Nupa Yesus deno tibende ngota kalinka ee hemup domteka, mina min pukon ip makae tana kaka denonkae tibon pukona, doo, e-putaon min neno weng depe hemhiip yoko? 15:13 Denonkae tibona do domteka, Yesus hel e-tibendeekhe. 15:14 Kristus Ea e-tibende domteka, nup kalinka ee hemup wenga pen pukona do heekode. Taekhe, ip heme hemip min hela mok mum heekode. 15:15 Ip makae tana, denonkae pukon e-tipni tep, puonehiip. Weng kapua pen pukon domteka, Allah tana Kristus pukon hel e-tibeo aek tibendeekhe. Hon nup kalinka eon wenga hel mok mum kalinka eeho. 15:16 I denonkaea e-tiboknehiip domteka, Kristus hel e-tibendeekhe. 15:17 Hon Allah tana Kristus pukon e-tibeo aek tibende pabaline hemekhe. 15:18 Kapea pen pukon domteka, Yesus pukon hemedo ihendiipkaea e-tiboknediip. Ia hihi ateekodiip. 15:19 Nupa mangol hil kape pukon mum dit paen e-tibokneho nekot pinong daklokneho domteka, dokae yuma nup pukona amo, diplop yol tan balinoknehiip. 15:20 Puo, pen pukon Kristusa denheek, tibeo aekhe, hihi tibende. Kapua ihendiipkae yum pukon Ea tiben, alop hinki heekode. 15:21 Nek, kaka maki mum ben denon mina talende. Kauma pukon kaka maki mum ben denho, tibon mina talende. 15:22 Mangol hilkae yum nupa Adam bena denoknedo. Puo, Kristus bena yumkae tiben, dito balinoknediip. 15:23 Puo, kaka mangol hilkae yum ia tibon pukona lehongyen, hinkae hon malonkae hon heoknede. Kauma pukon Kristus Ea alop hinki heekodonekno, talon dingmea Ekel pukon heme aonkaea tipnio, eekhe, tiboknediip. 15:24 Nek, mangol hil pemerintah heen, dalo hemon min yuma daen, kolop eoknede. Taenonekno, tungul dingme kapua Kristus Ekel hibil balinona Allah E Olki pukon aoknede. 15:25 Taen, Kristus muma daloki heenonekno, E apomkae yuma dun E yon taop bali koten, yon dokyoknede. 15:26 Nek, tungul E apomki yon dokyoknedeeki kapua denon min. 15:27 Putaen, Allah Buku tan puonedea, E tana yum mina E yon taop bali yon dokye deekode. Weng kapua Raja Daud tan keek bookode. Boon min kapu tana, yum mina Yesus pukon mum heme aoknehiip puonede. Puo, Allah muma E miiki yon taop balia e-balinoknede. 15:28 Nek, yum mina Allah taop bali balino, heme aiphe, Miiki Ekel tana E olki taopa mum balinoknede. Kabol hin Olki tana Miiki pukon yum mina abolki hep aede. Kauma pukon ikaloa mum tep heekodiip. Taen, Miikia Olki taop bali paep aoknede dingmea Allah pukon mum yum mina heme aoknediip. 15:29 Ipkaita tibon pukon mok pinong daka hemip domteka, mina min pukon ip makae tan dendiipkae pukon hemo ok bup ee hemip yoko? Kanek, ipa mina heoknediip yoko? 15:30 Mina min pukon nua dingme yum Yesus pukon hemo, tala hep eemno tame hemip yoko? 15:31 Kali eokne kapea nup Yesus depe ae hemupkae yum pukon, nea dingme yum deni tep hee heme. 15:32 Nea Epesus aip balia kaka pinonga tan mum pukon atul min hoki hona ne etul tan mum biledii domteka, ne ban depon mina mina min yoko? I dendiipkaea e-tipnio eoknede domteka, Allah Buku Yesaya tan puonede tep heoknedo. Weng kapua kaema: Dopa nupa denokneho. Kauma pukon dop taliphe, nupa enem. Buku Yesaya tan puonede. 15:33 Ipkaita dikip dap eon min pukona hii binona do. Tala hep eonkae tana yepkae hon balinon domteka, kaka yuma boneng mimki tep mum heoknehiip. 15:34 Nek, nea diplop yol hep eon wenga kali eokne. Kapea dikip damo pinong daklon mina kotenonipno, tala hemon min yuma kotoknehiip. Makae ia Allah pukon e-kal heekohiip. Kauma pukon tala hemon min kapua kotni. 15:35 Puo, makae tana kalin tame eoknehiipa, ia mina nek, denhiipkae tiboknehiip yoko? Ia tibenonipno, kalhila mina heoknehiip yoko? Puonoknehiip. 15:36 Ipkaita kal heeni. Don mina miikohiiphea, denhonekno, puo, malona haluk tiboknede. 15:37 Hon don min mioknehiipki kapua mol hona do puo, lop tan mum pukwoknehiip. 15:38 Taiphe, Allah ekel pinonga tan mum lop miikohiipki pukona kal heoknede. Lop min yum pukona mola kukmut kukmut heoknede. 15:39 Balinon min noma yuk yuk puo, kalhila mum tepa do. Kaka noma kukmut, waklon min noma kukmut, ok hit balinon min nom hela kukmut heekode. 15:40 Kauma pukon abi dingla balinonkae kalhila kukmut, mangol hil balinonkae kalhila kukmut heekodiip. Puo, abi dingla balinon min kitoka kukmut, mangol hil balinon min kitoka hel kukmut baline hemip. 15:41 Aton pipyama kukmut, ukol pipyama kukmut hon miiko pipyama hel maki mina kukmut maki min hela kukmut heen baline hemip. 15:42 Kanek, ikait denho tibendiipkae hela mum tep heoknediip. Kalhila kapua buk paiphea, hihi bakotoknehee. Puo, tibekhea, kalhil okyanopki heoknehee. 15:43 Denonki paoknehiip dingmea mangopnon do tan paoknehiip puo, tibon dingmea mangop aoknehiip. Denek, paoknehiip dingmea kalhila bamnoknehee. Puo, tiboknede dingmea e kalhila dito ngangmelki heoknede. 15:44 Denek, paon dingmea mangol hil kape kalhila mum paoknehiip. Puo, tibon dingmea kalhil kukmut okyanopki heen tiboknede. Mangol hil bali kalhila pabalinhee domteka, kaka kapu baee hela pabalinoknehee. 15:45 Allah Buku tan puonedea, Adam hinki pukon ea hepu paep aekhe, balinde, puonede. Puo, Adam malonki Ea dito balinon min eende. 15:46 Mangol hil bali kalhila hin min. Puo, baee dito balinonkia malon min. 15:47 Kaka kabol hinki ea mangol hil bali tan tibendeeki. Puo, kaka laoki Ea abi dingla tan talendeeki. 15:48 Mangol hil bali tan tibon min kapu yuma mangol hil bali tan tibendeeki kauma tep mum heekodiip. Taekhe, abi dingla tan tibon min kapu yuma abi dingla tan tibendeeki tep mum heekodiip. 15:49 Nek, mangol hil balinon dingmea nupa mangol hilkae tep mum balinokneho. Puo balinekhea, nupa abi dinglaki tep mum heoknedo. 15:50 Ningbel, ip pukon nea petamon kali eokne mina kaema: nom min hon yapi min hon tana Allah raja heen dito balinoknede balia e-himinoknediip. Hon bakotonki tana e-bakotonki depkol mina e-doknede. 15:51 Ipkaito, kapea deekode min nea kali eokne. Nek, nup yuma e-ihoknedo puo, nup yuma kukmut heoknedo. 15:52 Kauma pukon nupa weng kulon min daloki tan tungul dingmea weng diekhe, hii bin bamlon tep heoknekhee, hapetnek kukmut heoknedo. Taekhe, kaka deno bakotkodiipkaea tiben, kalhil okyanop kukmutki heoknediip. 15:53 Nek, bakoton min tana e-bakoton min mum heoknede. Hon deni tep min tana e-denon min heoknede. 15:54 Puo, bakoton min tana e-bakoton min pukon ngul bup aoknehee. Hon deni tep min tana e-denon min pukon ngul bup aekhe, Allah Buku tan puonede wenga hihi heoknede. Weng kapu tana, E-denon min tan denon min pukona an weekode, puonede. 15:55 Allah Buku tan puonedea, Denon min hep kit heona kopma yoko? Hon denon min hep atula kopma yoko? puonede. 15:56 Nek, tala min kapua denon min. Hon tala hemon min ngangmela kapua Taurat Musa tan keek bookode min. 15:57 Puo, Allah tan Yesus ben nupa dito e-denon pukon ban min eende. Kauma nek, Allah pukon dito yep mumo aani! 15:58 Kauma pukon ne tan dit paep ee hemeekae, yum min tan dun kolop eon pukona ngangmel tan etoknehiip. Taen, ip yuma Yesus pukon heme ae hemip kapua damang pukona do. Nek, ipkaita ngangmel heen, dingme yum Tuhan pukon tutum heme aani.

1 Korintus 16

16:1 Nek, ip lakon kakokae pukon Allah pukon aon min eona uhin nea gereja Galatia bakon kukup eedii tep ip tan hel putamoknehiip. 16:2 Ip tana minggu yum dingme hinkia pinong yep tan Allah eenhee min ip tan hel dun Allah pukon balinon mina paoknehiip. Putaakohomip domteka, ne talon dingme ipa haluk e-paoknehiip. 16:3 Putakohiiphe, nea talikhe, ip tana kaka lipip eiphe, i tana ne surat hon ip Allah aon min dun paediipki hona Yerusalem aip Allah heme aediip puo, kakokae pukon dio wan eoknediip. 16:4 Nek, do hel do ne hel abon pukon domteka, lipme eehiipkae hon ne hon aboknedo. 16:5 Nek, hina nea Makedonia bakon ben ip bakon abokoknedii. 16:6 Taen, nea ipkait hon Korintus aip dingme mina tep edo ukol mina tep balinoknedii maedo? Aboknedii domteka nea do bali unon pukona ip tana malip neen, dun paep neoknediip. 16:7 Nea tap mum ip hon balinon pukona ngalnehii. Puo, Allah pinong yep domteka, ip hona dalo balinoknedii. 16:8 Puo, nea hari Pantekosta Allah Baee dakende dingme pukona Epesus aip mum pabalinoknedii. 16:9 Aip kapua ne hemon min mangopki pukona yota dalo tan biikohee. Puo, i makae tan ne hemon min kapu pukona ngalnehiip. 16:10 Nek, Timotius ea ipkait bali aboknehee domteka, ea ponon do tan balinon pukona malip aani. Ea ne tep mum Allah heme aonki, kauma pukon malip aani. 16:11 Kauma pukon ipkait makae tan e pukon mangopno e-kolop aani. Puo, yep tan mum ne bali talon pukon kali aoknehiip. Nea e hon i dokae hon talon pukona mehe hemee. 16:12 Puo Apolos, nup ningki pukon, ningbel hon Korintus aipkae pukon hon uni kali eoknehii. Puo, petamon ea ngalnehee. Kauma pukon kako domteka, ea balindeekhea, aboknede. 16:13 Ipkaita dingme yum betlo, Allah Weng muma ngangmel heen, kaaki tep heen hemni! 16:14 Mina min ipkaita hemoknehiip domteka, dit paon tan mum hemni. 16:15 Nek, nea ipkait pukon weng maki hon kali eokne. Ipa kal, Stefanus hon e tenaa hon hina Akhaya bakon Allah pukona ia hemediip. Taenonipno, i hon hemonkae yum pukon kukme eediip. 16:16 Kauma nek, ip tan hel kaka kapu tepkae wenga kal heen, i taop balia bam tan hemo, malip eeni. 16:17 Nea dito pinong yep Stefanus hon Fortunatus hon Akhaikus hon ipkait bali abendiip pukon pinong yep dakahii. Taen, i tana ipa hemon do tan kako heen, bamnehiip mina malip eediip. 16:18 Ia ne pukon hon ipkait pukon hona dalo tan nup baee pukona malip eehiip. Kauma pukon kaka kauma tepkae pukona 16:19 Nek, Asia bakon gerejakae tana ipkait yum pukona, yep mumo, nehiip. Taiphe, Akwila hon Prisila hon ikalo gereja bali dun deonkae yum tan hel ipkait pukona Allah enila tan, yep mumo, nehiip. 16:20 Ip ningbel yum ne bali pema balinhiipkae tan hel ipkait pukona, yep mumo, nehiip. Nek, ipkait hel pukona dakanonipno, yep mumo nekot, bup paep eeni. 16:21 Nek, ipkait kal heon pukona nekel etula tan keek kapea bop eehii. 16:22 Nek, minaki tan Allah pukona e-dit paep aoknehee domteka, ea mangop doki heen, kolop aoknede. Maranata! (Tuhan, taleo!) 16:23 Tuhan Yesus ban eende min tana ipkaita malip eoknehee. 16:24 Taekhe, Yesus ben nea dit paep ee hemeeki tana ipkait pukona malip eoknehee. Paulus tan buku kapea bookode.

2 Korintus 1

1:1 Paulus ea Allah pinonga tan Yesus Kristus ben rasulki hep aedeeki hon nup ningki Timotius tan hon gereja Korintuskae hon Akhaya bakonkae Allah Baee tan ok dokyen yep hep eedeekae yum pukon hona: 1:2 Allah tan ban eon min hon dakan, matek weon min hona nup olki Allah hon Tuhan Yesus Kristus tan hona eenka hemip. Nek, kapu tana ipa yep malip eoknede. 1:3 Nup Tuhan Yesus Kristus olki Allah Ea dito diplop yol tan mangop eon min ngong pandeeki hon yep dakyokyen balinon min yum damilki hon 1:4 nupkait kukun min yum dakanka ee hemaaki pukona dito yep mumo aokneho. Kauma pukon nup tan ikait kukun min depenhiipkae pukona yep dakan kulon mina Allah bali tan dependoki kapu tana dakyudep eokneho. 1:5 Nek, Kristus kukun min diop tan dependeeki kapu tangmala nupkait hel dependo. Kauma tep haluk nupa Kristus ben dakyokyon min hel depuphe, ngong pano walngan dakloknehee. 1:6 Nupa kukun min depokneho domteka, kapua ipkait dakyu hikiten, yep balinon pukon eende. Kaneka, nupa dakyudep ee hemaa domteka, kapua nukait kukun min dependoki tep ipkait hela kukun min depenonipno, bam tan balinon pukon putap eede. 1:7 Nek, ipkait pukon nua pinong daka hemup mina ipa tutum mum hemo balinon pukon pinong daka hemup. Kapua mum tepa nu kukun min depe hemupki kauma tep mum ipa putakohiip. Ipkaita nukait dakyokyen yep min dependoki kauma tep mum ipkait hel depenka hemip. 1:8 Kauma pukon, nu pinong yep ningbel ip tana nukait kukun min Asia bakon tan depenkadoki pukona ipa lukyekoton do tan balini. Kukun min kapua dito daloki hon dito kukunki hon depenkuloa nu balinon pukon hel denokneho mum, pinong daklonipno, diplop yol mum balindo. 1:9 Taen, nu pinonga yip denon muma yep pinong dakado. Puo, kukun min kapu heekhe, nu hemon mina nukel muma e-balinokneho. Puo, kaka denonkae tipnio eonki Allah mum pukon nu hemon min yuma kolop aeho. 1:10 Nek, nua dito kukun dalo min dependoki pukon Allah tana yep hep eede hon E tana kapu yum pukon yep hep eoknede. Nua Allah pukon hihi kal heekodoa E tana haluk yep hep eoknedeeki kal heekodo. 1:11 Hon ipkait tan nu pukon Allah kali aon tana yep malip eoknehiip. Taiphe, kaka diop tan nu pukona yep mum puonekot Allah kali aoknehiip. Putamiphea, nukalo pukon Allah ban eende min pukona yep mumo aoknediip. 1:12 Nek, nukalo kit heme hemup mina kaema: nu diplop til bali tan wenga nu pukon kalinka ee hemaa. Taekhe, nu balinona mangol hil kape ipkait hon nu hon dakandon mina pen pukon min mum hon dangdong do min hona Allah tana eenka hemaa. Kapua mangol hil bali tankia do puo, Allah tan ban eende min ben nua putame hemup. 1:13 Ipkaita e-kal don min hon e-kal heon min hona nu tan e-keek bop ee hemup. Nek, ne pinong yepa 1:14 ipkaita nu pukona yambul mum kal heenonipno, balinho malona Tuhan Yesus dinga heoknehee. Taekhe, ipkait tana nu pukona ikaloa kitkae puoniphe, nukalo tan hel ipkait pukona i hel kitkae puonoknedo. 1:15 Kauma nek, uhin nea ipkait bali abikhe, ipa Allah tan ban eon min tok laoki hel depon pukon nea pinong daklo ngol mookodii. 1:16 Taenonikno, nea pema tan Makedonia bakon uno, haluk ipkait bali mum aboknehii. Taikhe, ip tana nea malien, dio Yudea bakon waneon pukona pinong dakadii. 1:17 Nek, ngol kapea nekel tan mum pinong dokyen, ngol mookohii yoko? Edo nea mangol hil Allah pukon e-hemonkae tep heen, neko neho haluk doe non tepki yoko? 1:18 Allah Ea ipkait pukona pen pukon min mum koton do tan hemonki. Kauma nek, nu tan ip pukon kalinka eon mina nek edo doonon min e-kali eokneho. 1:19 Nek, Allah Miiki Yesus Kristus pukon hemo, ne hon Silwanus hon Timotius hon nu tana neko edo doonon do tana e-kalinka eedo. Puo, E til bali tan weng maki muma hihi neko neho. 1:20 Kauma pukon Allah tan putaoknedii puonede weng yuma Yesus Kristus ben mum neko, nonki. Nek, nupa Yesus ben Allah enila kit hep aon pukona Amin puone hemup. 1:21 Puo, Allah tan nu hon ipkait hona Yesus heme aon pukon tutum hep eede. Taenonekno, nupa ok dokop eede. 1:22 Taekhe, Ekel kukmii mina nupa Ekelkae hep eon pukona paep eede. Taen, Allah Baeea nup diplop til bali paep aen, balindeek heoknede min pukona pen pukon kukup eede. 1:23 Nea Korintus aip e-abendii kapua ipkait e-kupa eon pukon putaakodii. Nek, ngol kapua Allah Ea hihi ne pukona kal heekode. 1:24 Kauma pukon mina min ipkaita hihi dit pae hemip min kapu pukona hemo nua ip abolkae e-heoknedo. Kauma pukon ipa pinong yep daklon min pukon mum hemoknedo.

2 Korintus 2

2:1 Kauma nek, ne pinonga ip diplop yol hep eon pukon nea e-aboknedii. 2:2 Nek, ne tan ipkaita diplop yol hep eoknehii domteka, minaki do tana pinong yep hep heon pukon dakyu hiklip neoknehee yoko? Ipkait diplop yol hep eediikae tan mum dit paep neoknediip. 2:3 Nek, keek kape ne tan bookohiia nea ipkait bali aboknehii domteka, ne pukon e-diplop yol noknehiip. Puo, do hel do ipa pinong yep mum daka neoknehiip. Nea ipkait yum 2:4 Nea ipkait pukon dito diplop yol hep neekhe, amonikno hiiok yalum tan keek bop eehii. Kapua ipkait diplop yolnon pukona do. Puo, nea ipkait yum kal heon nea dito pinong yep 2:5 Kaka minaki tan ipkait pukon diplop yol min hep eede domteka, kaka kapu tana ne pukon hon maki diplop yol hep neede. Puo, daloa ipkait uma pukon diplop yol hep eede. 2:6 Kauma pukon kaka kapu tep hemonki domteka, yepa ipkait tan makpon dokop aoknehiip, kapua hihi. 2:7 Taokno, ip tana do hel do kaka kapu pukon ok dokop aen, dakbup aoknehiip. Doneka, ea hin tan diplop yol hep aehiip kapu ngola pukon ea kukun hep aek, dalo tan diplop yol hep aoknehee. 2:8 Ipkaita Allah pukona dito pen pukon mum dit paen, heme aon pukon nea makpon daklo, pis eehii. 2:9 Kauma nek, nea ipkait pukona ia yum min pen pukon helemo hemonkae edo nekot, heetame eon pukon keek bop eedii. 2:10 Taikhe, minaki tala min ip tan okdokop aoknehiip domteka, ne tan hela okdokop aoknedii. Hon okdokop aon min kapua minaki bali balinoknehee domteka, nea Kristus dimona tan hel okdokop aoknehii. Kapua ipkait kukup eon pukon nea putaoknedii. 2:11 Iblis pinonga min nupa kalkae. Kauma pukon iblisa nupkait bali tan ea e-kit heen dalo heon pukona putamoknehee. 2:12 Nea injil Kristus pukon Troas aip kalinka eaano unikhe, Tuhan tana hihi yot biikode. 2:13 Taekhe puo, ne ningki Titus ea puma e-balinde. Kauma pukon ne diplop tila dakyokyen e-balini tep hep neekhe, nea Troas aipkae pukon yep mumo eokno, Makedonia bakon wandii. 2:14 Nek, Allah tan nua Kristus ben malip eekhe, ngangmel kit heuphe, E tan nu ben Yesus Kristus kal heen heme ae hemup min nenung boma dio pahik pahik yum wahemaa. 2:15 Allah pukon nua i yep hep eonkae hon denoknehiipkae pukon Kristus nenung boma hee hemup. 2:16 Ikait denonkae pukon nua kaka dendeeki ulboma tep heekoho. Taen, ikait yep hep eonkae pukon nua nenung bom min tep heekoho. Kanek, hemon kapua minaki tan putaani tep yoko? 2:17 Doe, nua depon min pukona Allah Wenga e-dio mane hemup. Puo, Kristus ben nua Allah pukon, ikait Allah tan dun paedekae tep diplop til bali tan pen pukon mum kalinka ee hemup.

2 Korintus 3

3:1 Kaneka, nukait hel haluk ngol moen, kitkae heokneho yoko? Edo kaka dokae tep keeka yepkae puononki ip pukon edo ip tanki nua eoknediip yoko? 3:2 Ipkaita nu keeka diplop til bali tan boonki tepkae. Kauma pukon kaka yuma kal heen, kalinka hemip. 3:3 Nukait tan kalinka eedoki kapu kukmii heona ipkaita Kristus E keeka tep heekodiip. Keek kapua tinta tan hel e-boonki puo, Allah balinonki Baee tan bookode. Nek, kapua tum bali tan hel e-bookodeeki puo, kaka diplop til bali tan bookode. 3:4 Taen kal heon min kapua Allah dimona tan Kristus ben depenonupno, nukelki heekodo. 3:5 Nek, nukait hela depemno puo, nukel ngangmel tan muma e-depni tep heekoho. Kauma nek, nu heemno mina Allah bali tan mum depenka hemup. 3:6 Nu hel weng okyanopki puonede kapu bali tan nua yep hemonkae. Nek, keek kapua kaldon min lelamonki kapu tan muma do puo, Baee tan keek bop eonki. Musa depende weng ben nupa yoknede puo, Allah Baee tana balinon ditokia eoknede. 3:7 Kauma pukon kabol hina tum bali tan keek bookodiip pipyam daloki kapua denon min mum dio talendeeki. Nek, kapua aluk pipyam heon tep mum heen talekhe, Israel donkae ia Musa kamo bali pipyam heekhe puo, e-atme aani tep hep eekhe, aluk pipyam kapua hipomno dakande. Kapua yek denonki pipyam wenga dio talende. 3:8 Kanek, Allah Baee tan hemonki kapu domteka, aluk pipyam heon tepa doki puo, dito dalo heoknede. 3:9 Allah Weng Musa dependeeki kapua atulki puo, hemona kit domteka, yep hep eonki wenga kapua diimin dito pen pukon kit heekode. 3:10 Pen pukon kabol hina kit hemo pinong yep dakadiipki hon kamdik hel kit heme hemipki hon mum tep heen, lelaon domteka, mangop dokia kabol hin hemediipki kauma heoknehee. 3:11 Kauma pukon pipyam min hipom nedeeki kapua kitki domteka, pipyam min e-hipom nonki kapua diimin dito kitki nek, e-do heoknede. 3:12 Kanek, nup dit paon min e-do heoknede pinong daka hemup min la balinhee domteka, nupa dito ponon do tan balinokneho. 3:13 Musa e kamo bali lupap aede pipyama kapu hipomnon kabol tan Israelkae e-atme aon pukon men tana lupatkode. Puo, petamon nupa Musa tepa dokae. 3:14 Nek, ikait pinong daklon balia tomnok pitomki tep heekode. Kauma pukon Allah tan Musa aende wenga kalin kuliphe puo, i bali palpap eede men kapu tana kamdik hel pabaline hemaa. Puo, Kristus heme aon tan mum men palpap eede kapua yep dun helep eoknede. Kauma nek, uhin men palpap eedeeki kapua e-dun kotkodiip. 3:15 Kapua kamdik hel ia Musa buku kapu kalinka hemip. Puo, i diplop til balia ngip eon min maki tan ngip ee hemaa. 3:16 Puo, minaki e diplop til bali tan Tuhan pukon balbitoknehee domteka, ngip aede min kapua dun helep aoknede. 3:17 Nek, Tuhan Ea Baeeki. Mina bali Allah Baee balinon domteka, nong dap eede min kapua nong bap eon pukona balinoknehee. 3:18 Kauma pukon nup yuma kamo bali ngip eon do tan Tuhan pipyama okutu bali atona dun dokyekhe, pipyam hee hemaa kauma tep nup bali hel Tuhan pipyama mooknehee. Taekhe, nupa balbiten, Ekel tep heenonupno, pipyam min kapua mahon depenka hemup. Nek, Tuhan Allah Ea Baeeki tan pipyam min kapua nup pukon eenka hemaa.

2 Korintus 4

4:1 Nek, Allah Ea pinong yep tan dit paep eede min ben hemon okyanopki kapua dependo. Kauma pukon nupa koton pukon heetamenon do tan balinho. 4:2 Puo, mina min deemo hemehiipki kapu nupa ngalno kotkoho; Allah Weng pukona mok min tep hemo, dikip e-dameho. Puo, nua pen pukon weng tutumki mum kalinka euphe, kauma ben kaka yum kal heoknehiip. Ia tutum yep hemonkae puonekot, kal heoknehiip. 4:3 Nek, nu tan kalinka ee hemup min kapua ngip ee hemaa domteka, injil kapua ikait denon bali unonkae pukon ngip ee hemaa. 4:4 Kapua kaka Yesus e-heme aonkae mangol hil kape abolki tana i pinong daklon balia hiopkae hep eede. Kauma pukon Allah kutua Yesus Ekel Injil pipyam hon Ekel kitok pukon hona ia e-atmani tep hee hemip. 4:5 Kauma nek, nukel kit heon pukona do tan Yesus Kristus Ea nup Tuhan Allah nek, nua E pinonga min ipkait heme eonkae heen, kalinka ee hemup. 4:6 Allah tan puoneda, Mimdop balia pipyam heokna, puonedonekno, Ekel kitoka kauma tep Yesus kamo bali pipyam heekhe, nua kauma kal heon pukon pis eede. 4:7 Puo, dito ngangmel min kapua mangol tan ok mil heonki bali pabaline hemaa. Kauma pukon, nua kal ngangmel min ditoki kapua nu bali tana do puo, Allah bali tan mum eende. 4:8 Ngol min yum tan nu pukon dee hiklip eehee. Puo, e-kaapot dep eehee; hon nua pinong bil mina diop hep ee hemaa puo, e-yakwene hemup; 4:9 hon nua kukun hep ee hemip puo, nukel mum e-kolop ee hemaa; hon nua top dap ee hemip puo, e-dene hemup. 4:10 Kauma nek, nua Yesus dende pukon hemo nu kalhil heen, dio mane hemup. Nua putamuphe, Yesus balinonki tan nup yum balia kukmii min, ihop heen, kukup ee hemaa. 4:11 Nupkait balinonkaea Yesus pukon hemo, dingme yum denon pukon kolop auphe, Yesus pukon nup kalhil ben ihop heoknede. 4:12 Kauma tep denon mina nu kalinka eeho min ben tibe hemaa. Puo, ipkait balia nu kalinka eeho ben balinon ditoki depenhiip. 4:13 Allah Buku tana, Nea kal heen hemedii kauma pukon nea kalinka ee heme, tepki mum lipyen, kalinka ee hemup. 4:14 Nek, hihi nua kal heekodoa, Tuhan Yesus pukon tibeo, aedeeki tan nupkait hel Yesus hon mum tep tipnio, eoknede. Taen, E tana nu hon ip hona dun Ekel bali paep eoknede. 4:15 Kapua ipkait yum pukona putap eoknede. Taekhe, Allah Nek, kauma ben ia Allah pukon yep mumo aiphe, Allah kitoka ngong pano halan dakloknehee. 4:16 Kauma pukon nua e-koten diplop yol heokneho. Hon nu kalhila hihi dedeneno puo, nu til balia dingme yuma okyanop heme eehee. 4:17 Putamekhe, nup kukun min tap pukon depenhoki kapua petamona pong hep eehee. Puo, kukun min kapu bena nupa kitok dito balinonkia depoknedo. Nek, kitok kapua doki tepa do puo, kit daloki depoknedo. 4:18 Kauma pukon nup tana atmon min pukona e-pinong daklokneho. Puo, hii tan e-atmon min kauma pukon heokneho. Hii tan kopkulon min kapua tap min. Puo, e-atmon min kapua dito balinon min.

2 Korintus 5

5:1 Kauma nek, nupa kal nupkait apa mangol hil kapeki dakloknehee domteka, Allah tan ap dito balinonki, nup kaka etula tan e-hemediipkia, hihi abi dingla nupkait pukon mingit paep eede. 5:2 Puo, petamon nupa mangol hil kape balino, abi dingla apa kalhil bali ngul buemno yakwene hemup. 5:3 Nek, nupa kalhil ngul buon min ngul buokneho domteka, nupa kalhil dam mum atme eonkae e-heekodo. 5:4 Nupa tap mum balinon apa kape pukon hemo nupa kukun min depenkulo yakwene hemup. Kauma pukon nupa ngul buon min ngul buon do tan e-balinokneho. Puo, nupa abi dingla tan ngul buon mina ngul buemno pinong daka hemup. Putauphe, balinon ditoki tana tap balinonki kapua nganan tup buekhe, dedenoknede. 5:5 Nek, ngol kapua Allah tan nup pukona mingiten, E Baee hel dun paep eede. Kapua malon heoknede min pukona Nea putaoknedii puonekot, tap mum malip eon pukona Baee kapua dun paede. 5:6 Kauma pukon nupa hihi kal heekodo, mangol hil kape ap balinhoki kapu mum la balinokneho domteka, Tuhan pukon dito kam heen balinokneho. 5:7 Nup balinona atmon min ben e-baline hemup. Puo, nupa 5:8 Ne tan kali eokne, nupa kal heekoho mina kaema, nup pinong yepa kalhil kapea koten, Tuhan hon mum dun deen balinokneho. 5:9 Nu pinong daka hemupa kalhil kapea dumla tan edo apla tan edo kapua Ekel pinong yep daklon pukon mum hemo balinokneho. 5:10 Kauma pukon nup yuma do hel do Kristus hipno tutum hemo lelamon bali wan etoknedo. Putauphe, mangol hil kape kalhil tan balino yep hemedo min edo tala hemedo min edo kapu yum amola hemedomup tep mum nupa depoknedo. 5:11 Nua Tuhan ponon pukona kal heekodo. Kauma nek, nu tana kaka pukona pis ee hemup. Nek, nu diplop tila Allah pukon ihop heen pipyam heekoho. Kauma tep nu pinong yepa ipkait pinong daklon bali hela mum tep heon pukon pinong daka hemup. 5:12 Nek, ngol kape pukon kali eoknupa, nukel pukon nemenona do puo, kakoa ipkait kolop euphe, ip tana nua kit hep eoknehiip. Kauma nek, ihop atmon min pukon kitki, puononkaea diplop til bali kit min pukona ipkait tana ihop tan i pukona kali eoknehiip. 5:13 Nek, nua pinong uap heekoho domteka, kapua Allah pukon mum putaakoho; edo nua pinong tutum heekoho domteka, kapua ipkait pukon putaakoho. 5:14 Kristus dit paep ee hemaa min kapu ben nua malip eek, heme hemup. Nek, nua kal, kaka makia yukae pukon dende. Kauma pukon kaka yuma hihi dendiip. 5:15 Hon Kristus Ea kaka yum pukon dendeekhea, ikait labalinonkaea mahon ikel pukon muma e-balinoknediip. Puo, ikait pukon hemo hihi deno tibendeeki pukon mum ia balinoknehiip. 5:16 Kauma pukon nupa kaka yum pukon ia mangol hilkae mum e-pinong daklokneho. Nua Kristus pukona mangol hilkae pinonga tep heekodo. Puo, petamona mahon kapu tep e-heokneho. 5:17 Nek, minaki Kristus hon baline hemaaki domteka, ea hihi kaka okyanopki kaldek hionki tep heekode. Taekhe, uhin pinong daklonkia dedenekhe, dito okyanopki balinoknehee. 5:18 Nek, kape yuma Allah bali tan talekhe, Kristus ben nupa Allah bali haluk dio wan paep eede. Taenonekno, hemon kapua nupkait tan hel kauma tep hemon pukon eende. 5:19 Nek, kaka yum pukon Allah tana i tala heme hemip mina deng hion do tan lukye kotenonekno, mangol hilkaea Kristus ben Allah bali dio wan paep eede. Taekhe, nup tana do hel do hemon kapua e-koton pukon eende. 5:20 Kauma nek, nua Kristus pukon weng dio manonkae heekoho. Tauphe, Allah tan ipkait pukona nu ben yep balinon pukona kukup eehee. Kauma pukon Yesus enila tan pis euphe, ipa Allah hon dakan yep balini. 5:21 Yesus Ea tala doki puo, Allah tana Ea nup pukon hemo tala min hep aede. Taekhe, nupa Yesus ben Allah pukon yepkae heekoho.

2 Korintus 6

6:1 Nupa Allah hon hemon maki heekodokae. Nek, nua ipkait pukon makpon dokop euphe, ipkaita Allah tan ban eende min kapua damang depon min tep e-heoknehiip. 6:2 Allah Buku tan puonedea, Nea pinong yep daklon dingmea ipkait wenga wenghendii. Hon Nea yep hep eedii dingme Ne tana malip eedii, puonede. Weng kapu pukon ne tan kali eokne, petamon ipkait pukon Allah pinong yep daklon dingme heekohee. Taekhe, ipkait yep hep eon dingme hel hihi talenhee. 6:3 Nu tana nupkait Yesus heme aon pukon hemeho min dangdong e-heon pukon kaka dokae e-wol bop ee hemup. 6:4 Nek, nua Allah heme aonkae hon ngol min yuma nukel pukon kukup eedo kapua: kukun min edo yol min edo yum pukon bam tan balino mehedo. 6:5 Nek, nua nelme eediip, bui ap bali paep eediip, kaka diop bali dio wan paen engankadiip, nukel tan mum kolop eiphe, pitmo hemedo, labun hel ihon do tan balindo, enon min hel denon mum balindo, 6:6 nu diplop til bali dangdong heon do tan, nu kal heon min hon nu bam tan hemo balinon hon nu diplop til bali tan daloki depen balindo. 6:7 Nek, pen pukon weng nu tan Allah ngangmel ben kalinka eedo; ebon senjata Allah Weng pen pukonki etul kukmoki hon etul waklaki hona depen kalinka eonupno balindo. 6:8 Putamuphe, nu pukona kitkae edo kit dokae puonon, weng talaki edo weng yepki kali eon; i tan nu pukona pen pukonkae edo pen pukon dokae neno weng dependiip. 6:9 Putamo, i tan nu pukon kal heekodiipkae puo, e-kal hep eonkae tep hep eediip; hon nua hihi deni tep heekodo puo, nua la baline hemup; nua nelme eediip puo, e-dendo. 6:10 Taenonupno, nua amo kaka diplop yolkae heekodo puo, nua pinong yep daklo balinonkae heekodo; nua kakokae puo, nu tana kaka diop pukon ihomkae hep eedo; nua hibil heon min dokae puo, nua yum min hibilkae heekodo. 6:11 Ip kaka Korintuskae pukon nua ihop tan kali eenonupno, nu diplop til balia ipkait pukon e-deekoho. 6:12 Hon nu dit paon min ipkait pukona koton do tan eenka 6:13 Kanek, petamon nupa balbiten ipkaita nekel tenaa tep heen kali eokne. Putaikhe, ip diplop til bali yota dalo tan bioknehiip. 6:14 Yesus e-heme aonke hon mum tep heona do. Yep hemon hon tala hemon hon mum tepa mina min yoko? Edo pipyam hon mimdop hona dun maki daoknehiip yoko? 6:15 Edo Kristus hon Belial hona mina heen maki heoknehiip yoko? Edo mina min bali tan kaka Yesus heme aonkae hon Yesus e-heme aonkae hona dun deen, mum tep heoknehiip yoko? 6:16 Kanek, mina heen Allah ap hon baee talaki kutu hona dakan dun dep eoknehiip yoko? Doe, nupa Allah, dito balinonki, apa heekodo. Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, Nea ikait hon mum tep balino i hon manoknedii. Taen, Nea ikait Allah heikhe, ia Ne kalhila heoknediip, puonede. 6:17 Haluk Allah Buku tan puonedea, Tuhan Allah tana ipkaita tiben ikait balia kotenonipno, lehongni. Taenonipno, ipa dangdong min hel e-depen kuloknediip domteka, ipa Ne tana yep du eoknedii, puonede. 6:18 Mahon Allah Buku tan puonedea, Allah dito ngangmelki tana, Nea i Olki heikhe, ia Ne tenaa kaaki hon wanangku hon heoknediip, puonede.

2 Korintus 7

7:1 Nek, lakon lao ipkait pukon mangop ee hemeekae, petamon nupa puonede weng kapua hihi hibil heekode. Kauma pukon nupa kalhil bali tan edo baee bali tana dangdong heekodo min nup yep balinon pukona koton do tan hemenoknedo. 7:2 Taen, nukait pukona ip diplop til bali tan dit paep eeni. Nek, nua kaka maki mum hel e-tala hep eedo hon i min e-yakbakyedo. Hon nua kaka maki mum pukon hel ea tala hemonki puonon hel e-pinong dakado. 7:3 Nek, kali ee weng kapea ipkait yakbakap eon pukona do. Kauma pukon nea kabol hina ipkait pukon kalinka eedia nu hon mum tep denon edo balinon pukon edo hihi diplop til balia paedo. 7:4 Nea ipkait pukon yep balino e-kotonkae, nea hihi kal heekodii. Taen, nea ipkait pukona dito yanonikno, ia kitkae puone hemee. Nek, yol min yum depe hemupki kapua nea dakan, pinong yep daklon mina dito e-kote hemee. 7:5 Nua Makedonia bakon unonupno hel nu kalhila dito dakyokyen balinona e-heekodo. Puo, mina bali yum nua mano hel kukun mina depen kulon mum nedo. Taena, nu balinon balia weng dun daklon mum niphe, nu diplop til balia ponon mum balindo. 7:6 Puo Allah Ea, kaka diplop yol heen balinonkae pukon mangop bom eonki tana Titusa nu pukon dun paek talen, nu pukon hel mangop bom ee hemaa. 7:7 Titus talende kapu tan mum e-mangop bop eede. Puo, ipkait e pukon mangop bop aediip. Ea nu bali talenonekno, ipkait tan ne pukon e-lukye koten, diplop yolno pinong bilnediip pukona kali neede. Kauma pukon ne pinong yep daklon mina uhin tepa do puo, petamona dito dalo heekohee. 7:8 Nek, nea ne keek bop eehiikia ipa diplop yol hep eede puo, kapu pukona nea e-diplop yol heekodii. Keek kapu pukon kal heekodia ipa diplop yol hep eede. Kauma pukon ne hel diplop yol heekodii. Puo, tap mum putaakohiip. 7:9 Puo, petamon nea ipkait diplop yol hep eehee min kapu pukona nea e-pinong yep dakahii. Puo, ip diplop yolnehiip pukona pinong yep dakahii. Ipa diplop yolno amehiip kapua pen pukon Allah pinonga nek, putaakohiip. Kauma pukon ipa ne tan keek bop eediiki kapu tana e-tala hep eede. 7:10 Pen pukon diplop yol hep eon min Allah tan dio taloknehee domteka, kapu ben nupkait balbiten yep hep eon min dio taloknehee. Kauma pukon nupa diplop yolnon do tan balinoknedo. Puo, mangol hil bali tan diplop yol min dio taloknehee domteka, denon pukonki mum tiboknehee. 7:11 Allah bali tan diplop yol hep ee hemaa mina ip balia kaema tibenhee: ipkaita e-kotenonipno pahemediip. Taen, ipa ne tan tala min keek bop eediiki pukon ipa pinong yep daklo bihaemno pinong dakadiip. Putaen, ngol kapu pukon ipa podakan ne aben malip eon pukon mum pinong dakadiip. Puo, ipa koton do tan hemo kaka tala heekodeekia kolop aediip. Kapu yuma pen pukon tutum hemo hihi heekodiip. 7:12 Kauma nek, ne tan ipkait pukon keek bop eediiki kapua kaka tala heekodeeki pukon edo tala hep aedeeki pukon hela kauma ipa kal heon pukon keek bop eedii. 7:13 Kauma pukon nua pinong yep tan hemona e-kotoknedo. Kauma muma do puo, Titus diplop til bali hel ipkait tana yep hep aehiip. Taiphe, ea pinong yep mum balinhee, kauma pukon nu hel pinong yep dakado. 7:14 Taen, nea ipkait pukon yano, ia kitkae nekot, Titus pukon kali aedii. Putaikhe, ipkait tana ne pukon podaklon mina e-heekodiip. Nek, ipa kal, yum min pukon nua pen pukon mum kalinka eedo. Kauma tep mum ipkait pukon hel yano ia kitkae puonekot, Titus pukona kali aedo. Nek, weng kapu hel mum tep pen pukonki mum Titus pukon kali aedo. 7:15 Titus abekhe, ipa e wenga pukon dito podakandiip. Puo, e tan kali eede mina ipa tutum pinong yep tan hemediip. Kauma pukon ipkaita e kali eede wenga tutum hemiphea, ea 7:16 Nek, ipkaita yuma tutum hemediip. Kauma pukon nea koton do tan ip pukona pinong yep dakadii.

2 Korintus 8

8:1 Petamon ningbel, ipkait pukon ban mina Allah tan i gereja Makedoniakae eendeeki pukon ipkaita kali eokne. 8:2 Ia kukun min dito daloki tan heetame eekhe, i dito pinong yep daklon min hon kako balindiip min hona kauma ben 8:3 Nea kal, ikait tan dun paediip min kapua ikel depon tep mum heen dun paediip. Hon i tan dun paediip min kapua ikel dependiip tepa do puo, dito diop tan dun paediip. 8:4 Taen, ikel pinonga tan mum nu bali talen, Allah aon mina Yesus heme aiphe ok dokop eonkae ikait eon pukon pis eediip. 8:5 Nek, i tana nukait pinong daklo hemon tepa e-hemediip. Puo, hina ikel kalhila Allah pukon kolop aen hemediip. Taen, ia Allah pinonga tep heenonipno, nu pukon hel kauma tep mum heme eediip. 8:6 Titus ea kabol hina ip bali ngol moen hemede. Kauma nek, nukait tan Titusa haluk Allah pukon ban aon mina ikait heme hemip tep mum ipkait hel hemon pukona nua pis aedo. 8:7 Nek, ipkaita hemon min yum pukona dangol heekodiip. paklon hon kal heon min yepki hon ipkait tan nu pukon dit paep eediip. Kauma tep mum Allah pukon ban aon min hel mum tep dito dangol heen ipa hemoknehiip. 8:8 Nek, nea ipkait pukon e-pis eokne puo, i dokae pen hemip edo nekot, hetame eaano. 8:9 Kauma pukon ipa kal heekodiip, nup Tuhan Yesus Kristus ea ihomki puo, ipkait pukon Ea kakoki heekode. Ea kakoki heekode kapu ben ipkaita hihi ihomkae heekodiip. 8:10 Ngol kapu pukon ne pinong daklonkia ipkait pukon yep mina kaema: ipkaita kol dedenheeki kapu tan Allah pukon aon mina pinong yep tan aemno putamdonipnoa, ipkaita hin tan ngol moen aendiip. 8:11 Kauma pukon petamon ip ngol mookodiip min kapua koton do tan yep pa hemoknediip! Ipkaita pinong yep tan hin ngol moen hememno tame hemipkae. Kauma pukon ipa pinong daklon muma do puo, pinong dakahiip tep mum heen, Allah pukon paani! Mina min ipkait bali balinhee domteka, kauma mum aoknehiip. 8:12 Nek, ipkaita pinong yep tan dun paon domteka, kapu pukona ipkait balinoma min tep mum heen aiphe, Allah Ea pinong yep tan depoknede. Puo, ipkait e-balinoma min aon pukona Ea e-pinong daklonki. 8:13 Nek, nu pinong yep ipkait tana i dokae kukun min pong hep eena, ipkait hel i tep kukun mina depon pukona nua e-pinong dakaho. Puo, i hon ipkait hona mum tep hemo balinoknehiip. 8:14 Petamon ip kako dokae tana i kakokae pukon hihinona eenhiip. Taiphe, ia hihinekhe, haluk i tan hel ip kako heon dingmea hihinon mina i tana eoknediip. Putamonipno, ipa mum tep balinoknediip. 8:15 Allah Buku tan puonedea, Kaka maki tan diop min ekel mum pukon paoknedeeki ea haluk diop e-heoknede. Hon kaka maki tan yambul mum paoknedeeki ea kako e-balinoknede, puonede. 8:16 Allah tan nea Korintus aipkae pukon diplop til bali pukona yep mum kali ae hemee. 8:17 Pen pukon Titus ea nu tan pis aedo wenga kal heen pinong yep daklon muma do puo, ea ekel pinonga tan dito pinong yep daklonekno, ipkait bali abaano mum nehemaa. 8:18 Nu ningki maki, ea gereja yum tan, ea injil weng kalinka eon pukona dito yep puone hemipki, ea Titus hon mum tep dun paup aboknehee. 8:19 Hon kaka kapea kapu mum hemona doki puo, nua Allah pukon aon min lehongmo dio mane hemup. Kauma pukon ea gereja yum tan nu hon mum tep hemen, manon pukon lipme aediip. Nek, nu tan Allah enila dio nginon pukon hon ipkait malip een, kukmii heon pukona putaakoho. 8:20 Nek, Allah pukon aon min daloki kapu nua lehongmuphe, kaka dokae tan ngol kapu pukon pinong tala daka eona ngalneho. 8:21 Kauma pukon nu dito pinong yep daka hemup mina yep hemon kapua Tuhan Allah pinong yep daklon pukon muma do puo, kaka tan hel pinong yep daklon pukon heme hemup. 8:22 Nek, nu ningki maki hel ikalo hon mum tep ipkait bali hemon pukon lipyen dun paokneho. Ea dito yum min pen pukon e-kotonki. Nua e pukon hihi tok mina tepa heetame aedo puo, ea ipkait pukona dito pen pukon kal hep eenonekno, ea mahon pen pukon mum ngol moe hemaaki. 8:23 Titus ea ne lakon hon nukaloa mum tep ipkait pukon heme hemupkae. Hon nu ningbelki ikalo lao kapea gereja tan dun paep eehiipkae ia Kristus enila kit heon pukon heme hemipkae. 8:24 Kauma pukon ipkait tana ikalo hon Titus hon pukona ip eehokia, kukmii heen kukup eeni. Taiphe gereja yumkae tana ngol kapua atmen, kal heoknehiip.

2 Korintus 9

9:1 Ne tan ip Yesus heme ae hemipkae pukon heme hemip min kapu pukon mahona e-keek bop eokne. 9:2 Nek, nea kaka Makedoniakae pukon ip diplop til bali dalo tan mingite hemip pukon ia dito kitkae ee hemee. Hon ne tan kali eedii kapa ip Akhaya bakonkae tan kol lape dedenheekia Allah pukon ban aon min ipa hihi ngol mookodiip. bakonkae pukon tipnio eiphe, i hela putamoknehiip. 9:3 Nek, damang wenga tep e-heon pukon ne tan ipkait enila dio nginonikno, nu ningbelki wia dun ipkait balia paoknehii puo, ia ip bali abiphea, ne tan puonedii tep ipkaita hihi ngol mooknehiip. 9:4 Kauma pukon Makedonia bakonkae hon ne hon abuphe, ipa e-ngol mooknehiip domteka, nu hon ip hon mum tep podaklokneho. 9:5 Nek, ne pinong dakadia nea kabol abon do tan ne ningbelki wi pukon kali eikhe, ia ipkait bali aboknehiip. Taenonipno, i tan Allah pukon ipkait aon min daloki nua putamoknedo puonediipki kapua hihi heon pukon ikait tan ipa malip eoknediip. Kauma pukon Allah aon min kapua ipa pis eiphe, aona do. Puo, ipa pinong yep tan Allah aon min kapua ngol moen dun kuloknehiip. 9:6 Kape pukon ipa tutum pinong dakni: minaki tan yambul mum pukwonki domteka, daklon dingme hel yambul mum dakloknede. Hon minakia diop tan pukwonki domteka, ea daklon dingme hel diop tan dakloknede. 9:7 Kauma pukon kaka yuk yuk diplop til bali tan dit paen, pinong daka hemip tep mum heen, dun paoknehiip. Nek, Allah ipa pis eiphe edo diplop yol tana e-dun paoknehiip. 9:8 Kauma nek, Allah Ea ipkait pukon E ban eon mina e-kolop een, dingme yum ip kako min yuma hihi hep eonki. Nek, kapua ip tana kaka dokae malip eon pukona mahon yep hemoknediip. 9:9 Allah Buku tan puonedea, E diop heon mina lehongyen, kaka kakokae pukon eende. Taekhe, Allah bali yep mina dito diop heekhe, balinoknede, puonede. 9:10 Allah tan don min midonki hon roti dun weon pukon hona E tan mum ipkait pukona don mina paep eekhe, dito diop hep eoknede. Taen, ipkait bali pen pukon mina dito dalo tan tibeo aekhe, diop heoknede. 9:11 Nek, Allah tan yum min pukon ipkaita dito ihom hep eoknede. Kauma pukon ipkait tan hel dokae pukon mum tep diop tan een kuloknehiip. Taiphe, nu tan hiwol eenhiipki kapua dun lehongmuphe, kakokaea hiwol kapu depenonipno, i tan Allah pukon dito kitki, yep mum aoknehiip. 9:12 Taen, dit paen hemon min kapua Allah heme aonkae ikait kako min hihi hep eon pukon muma do. Puo, Allah pukon dito yep mumo aenonipno, kauma dito dalo heoknehiip. 9:13 Kapua ipkait Allah heme aona ip hel balinona tutum eton pukon heetamen balindiip. Nek, kapu ben ipa Injil Kristusa kalinka eiphe, i dokaea Allah pukon ipa tutum heme ae hemip hon ipkait bungoa pinong yep tan kaka yum lehongyen eenka hemip pukon hona ia kal heenonipno, Allah pukon mum dito kitki aoknediip. 9:14 Taiphe, Allah tan dit paen eon mina ipkait balia dito diop tan eenhee. Kauma pukon i tana ipkait pukon Allah kali aenonipno, diplop til bali tan e-lukye kolop ee hemip. 9:15 Nek, Allah tan ban eon mina dito e-deng hiini tep een kulonki. Kauma nek, nup tana Allah pukon dito yep mumo, aokneho.

2 Korintus 10

10:1 Nek, Kristus Ea bam yepki. Kauma pukon E bam yepki kauma ben nea nop eokne. Ne Paulusa ipkait hon himtu dien weng depon domteka, nea podakanhii. Puo, nea ip hon himtu dion do tan kam balinoa nea e-podakanhii. 10:2 Nek, kaka makae pinonga nupa mangol hil hemon tep hemo balinho pinong daka hemip. Kauma nek, ipkait pukon ne tan nop eokne mina kaema; nea ip bali aben ne pinong yepa weng ngangmelki heen, e-kupa eoknehii. 10:3 Nek, nupa mangol hil baline hemupkae puo, nupkaita i mangol hil balinonkae tep heen bilona dokae. 10:4 Nup ebona mangol hilki tep heen bilona doki. Ebon ikaitki kapua Allah ngangmela depen i dalo heon balia yep dakbitoknehiip. Puo, i wengdo yalum buon min nup tana dakbit kolop eokneho. 10:5 Taenonupno, minaki tan tiben Allah pukon ngalnoknehee domteka, e hemona hel dakbitokneho. Putamonupnoa, kaka ikel pinong daklon min yum nup tana nganan Kristus taop bali balinon pukon hemokneho. 10:6 Kauma pukon ipkaita Yesus wenga kal heen pen pukon mum hemoknehiip domteka, minaki tan tala heekhea, dingme yum nu tana disiplin hep aokneho. 10:7 Nek, ipkaita kalhil dumla mum atmonkae. Kauma pukon minakia dito pen pukon kal heona, nea Kristus min puonoknehee domteka, nukait hel kaka kapu heekohee tep nu hel Kristus Ekel min heekoho. Taena, kaka kapua do hel do kauma tep mum pinong dakloknehee. 10:8 Nea ipkaita Allah Weng hemo koton pukona Tuhan tana e-neende. Puo, dalo heen tibon pukon Tuhan ngangmel mina neende. Kauma pukon ne tan ia kitkae, non pukona e-po dakloknehii. 10:9 Nek, ipkait tan ne pukon Paulus keek bop eeheeki kapua nup podaklon min eendeeki, puonona ne ngalnehii. 10:10 Makae tan, Paulus keek bookoheeki kapua pen pukon ngangmel tan atul heen bop eeheeki. Puo, ea nup hon himtu dien weng depon domteka, ea dito bamki hon e weng paklon wenga hel mangop do min mum weng paklonki, puonehiip. 10:11 Kaka putamhiipkae kapua yep mina kaema kal heoknehiip: nu keek bookohooki kapea himtu dien weng depon do tanki edo himtu dien weng depon tanki kapu yuma mum tep hemehokae. 10:12 Makae ia ikel mum pukon, nua kitkae, puonehiip. Puo, nua i tep heona e-putamhokae. Ia ikel tan mum himok hiitameno, nua kitkae, puone hemip. Kauma pukon ia dito lulomkae tep heekodiip. 10:13 Nua kit heen, himin boon pukona ngalneho. Puo, Allah tan nu pukon himin bookode bali mum nua yep hemonkae puonokneho. Nek, himin hakande bali kapua ipkait bali hel putaakode. 10:14 Nua ipkait bali Injil Kristus dio talendo. Kauma pukon nua ipkait pukon kal heen, ia kitkae, puone hemup. Puo, nua ipkait bali e-abendo domteka, ip pukon ia kitkae, puonona e-putaokneho. 10:15 Hon Injil Kristus wenga makae tan kalinka eiphe, ikait hemehiip kapu pukon hemo, nukel dalo hemon pukon e-putamokneho. Puo, nua Allah tan himin bookode bali mum hemokneho. Nek, nua dito pinong yep ipkait tana Kristus pukon mum ngangmel heen, dalo tan heme aoknehiip. Putamiphe, nua ipkait bali abenonupno, uhin hemedo tepa koten, dito dalo tan ip balia hemoknedo. 10:16 Putamonupno, nua Allah Wenga ipkait bali muma do puo, ngaama pa hel kalinka eoknedo. Puo, kaka doki tan hemo himin bookode bali domteka, nukel dalo heon pukon hemona e-putaokneho. 10:17 Allah Buku tan puonedea, Minaki tana, kapua kitki, puonoknehee domteka, do hel do kapua Allah enila pukon mum putaokenhee, puonede. 10:18 Kauma pukon minaki tan ekel hemon pukon mum dalo heoknehee domteka, kapua mangop do min. Puo, minakia Tuhan tan dalo hep aoknehee domteka, Allah tan kaka kapu pukon, ea yep hemonki, puonoknehee.

2 Korintus 11

11:1 Ne lulom yambulki ne pinong yep ipkaita depoknehiip puo, kapua hihi ipa depenhiip. 11:2 Allah tan diplop yol ee hemaa kauma tep ne tan hel ipkait pukon diplop yol nehii. Ne tan ipkait Korintus aipkae pukona ipkait imki heonki maki eon pukon putaakodii. Kapu Kristus, E pukon kolop aikhe, E tan ipa wanang kabolku don tep hep eoknehee. 11:3 Puo, petamon nea ipkait pukon pinong bil heekohii mina kaema: ia awot mok dap eonki uhina Hawa bali talen, mok dap uekhe, tala heekoduuki tep heen, kaka mok min kalinka eonkae wenga kal heoknehiip. Taen, ia Kristus heme aona kotoknehiip maedo pinong dakahii. 11:4 Putaen, makae tana ipkait bali talen nukait Yesus heme ae hemupkia do puo, Yesus yuki pukon kalinka eoknehiip edo nukait tan hin kalinka eedoki pen pukon wenga kapua koten, dokae wenga pen pukonki heoknehiip edo ipa Baee dependiipki tepa do puo, yuki depoknehiip domteka, kapu yuma hapetnek yepo nekot hemoknehiip. 11:5 Puo, mokae tan kaka yum pukon nua rasul kitkae puonekot, mok daen dikip dap ee hemip. Nek, ne tan kali eokne, ne pinonga nea i taopa balinona dito doki. 11:6 Nea kalinka eon pukona e-kukup neediip puo, ne kal heekodii mina la baline hemaa. Nek, ne kal heekodii min kapua nu tan pen pukon tutumkia kalinka euphe, ipa hihi kal heekodiip. 11:7 Nea Injil Allah Weng kalinka eonikno, ip hiwol pukon e-nop eedii. Putaen, kapu pukon nea yambulki heenonikno, ipkait pukona dangolkae hep eedii. Nek, kapu tep hemedia tala heekodii yoko? 11:8 Nek, nea gereja-gereja doki hiwola dun ipkait pukon malip ee hemeeki kapua nea heki tep hemehii. 11:9 Nea ipkait hon balino kako hep neekhea, ipkait balia kaka maki pukon hel e-nop aedii. Puo, ne kako mina ne ningbelkia mum tep ne hon Makedonia bakon talendiipkae tan malip neediip. Nek, nea ipkait kako min maki pukon hel e-nop eedii hon balindeek tok mahon hel dito e-nop eoknedii. 11:10 Nek, Pen pukon min Kristus bali tan neendeekia ne til bali labaline hemaa. Kauma pukon Akhaya bakonkae tana ipkait dalo hep eon pukon ne bona e-dep neoknehiip. 11:11 Kanek, nea ipkait pukon e-dit paep ee hemee yoko? Doe, 11:12 Puo, nea mina min hemoknehii domteka, kauma mum hemoknehii. Taen, nu pukon mum tep hemonkae puonekot dalo heemno putamhiipkae ne tan kupa eikhe, ia mangol daklek, buk unonkae tep heoknehiip. 11:13 Nek, ikait kapua rasulkae tep heen, ia mok damo dikip nonkae hon i hemona mok min mum hemonkae heekohiip. 11:14 Iblis ea baee malaikat pipyamki tep heonki kauma pukon ikait hel kauma tep heme hemip. Kauma nek ngol kapu pukona ipkaita e-ponoknehiip. 11:15 Kauma pukon iblis pukon heme aonkae tana rasul Kristus tep heekohiip domteka, ngol kapu pukona ipa e-podakloknehiip. Nek, tungul heon dingme amol mina hemediip tep mum depoknediip. 11:16 Nea haluk kali eokne, ne pukona Paulus ea dito lulomki e-pinong dakni. Puo, ea lulomki pinong dakloknehiip domteka, ne pukon hel kaka lulomkae ip tana dunhiip tep dun neoknehiip. Taiphe, nea yambul mum yep kitki heoknehii. 11:17 Weng kauma kali eokne domteka, nea Tuhan tan kali eon tep e-heokne puo, nea kaka lulomki ekel pukon mum kitki non tep heen, kalinka eoknehii. 11:18 Nek, kaka mangol hilkae diopa ikel dalo heon pukon mum nua kitkae puone hemip domteka, ne hel mum tep hemoknehii. 11:19 Ipkaita dito kal heonkae, kauma pukon ipa lulomkae wenga hel wenghenka hemip. 11:20 Pen pukon ipkaita kaka tan ban dip eiphe hemon edo ip mangop min mok dap eiphe een kulon edo abon kulol bali top dap eip hel ipa bam tan balino, yum min kapua yep tan depenhiip. 11:21 Puo, nua bamno podaklonkae hon ip tep heona nua e-heonkae. Nek, minaki tan ekel pukon nea daloki puonoknehee domteka, ne hel kaka lulomki kapu tep heen, mina min hemon hel nekel pukona mum tep kitki puonoknehii. 11:22 Ia kaka Ibrani donkae yoko? Ne hel kaka Ibrani donki! Ia kaka Israel donkae yoko? Ne hel kaka Israel donki! Ia Abraham tan kan talonkae yoko? Ne hel Abraham tan kan talonki! 11:23 Ia Kristus heme aonkae yoko? (Nea weng kaema kali eehia kaka pinong uapki tep heekohii.) Ne hel Kristus heme aon pukon dangolki heekodii. Ne hemona dito daloki ia ne taopkae. Hon nea bui apa dalo tan paep neediip. Puo, ia yambul mum bui paep eediip. Hon nea dito diop tan nelme neediip. Puo, ia yambul mum nelme eediip. Hon nea tok diop tan dene hiikodii. 11:24 Hon i Yahudi donkae tan nea tok elnen nong petleng tan toka deng maki topa hiongnen hemo nen pukadiip. 11:25 Hon nea atuk tana tok wii nelme neonipno, denon pukon mum tum tana tok maki bihaa dokop neediip. Taen, nea haluk koba ok manonki tan tok wii dio wan tum dien balbitiphe, ok wandii. Tok makia dingme maki labun hel maki ok til bali mum balino ok ding mandii. 11:26 Nea wol tan mum mane hemeeki hon ne wol manon balia diop ok puklo nen hiikodee. Hon kaka yen puklo, hek min dundunonkae tan hel nen hiikodiip. Taiphe, nekel dona Yahudikae tan hel nen hiikodiip. Putiphe, Yahudi don dokae tan hel nen hiikodiip. Taiphe, aip til balikae tan hel nen hiikodiip. Hon kaka do bali tan hel dene hiikodii. Hon ok hit til bali tan hel dene hiikodii hon ne ningbelki mokkae tan hel nenhi nehemip. 11:27 Putamiphe puo, nea dalo tan hemonikno, dingme yum e-ihendii; taen, enon min edo ok edo denonikno hel tok diop enon min kaktoen balindii; hon nea tok diop men opkal do tan hel balino nil dendii. 11:28 Hon kukun min enil kaldeeki kape muma do puo, doki hel diop la balinhee. Kauma pukon nea dingme yum gereja malion pukona pinong bil hep nee hemaa. 11:29 Minaki bam nehemaa domteka, nea e-putaakodi yoko? Minaki tan tala hemon pukon dip eoknehee domteka, nea e-diplop yol hep neoknehee yoko? 11:30 Nea do hel do nekel pukon dalo heen kalinka eoknehii domteka, nekel bam heen balinon pukon mum putaokenhii. 11:31 Allah, nup Tuhan Yesus Olki pukon mum kitki heen, dalo hep ae hemupki, Ea kal, nea e-mok dap ee hemeeki. 11:32 Damsyik aip raja enila Aretas, e taopki gubernur tan aip yum lupaten ne nganon pukon betni kali eede. 11:1233 Puo, nea teng nong tan wiikodiipki bali paen, pil tumki jendela pakwediip bali tan dio dake dum paep neediip. Taiphe, nea gubernur etula tup koten wandii. 12:1 Nekel mahon dalo heon pukona kali eoknehii. Puo, ngol kapu pukon yep min e-tiboknehee. Tuhan tan nea kukup neekhe, atmenhii min hon ihop heekhe, kal heekohii min hon muma kalinka eoknehii. 12:2 Nea empatbelas tahun edo kol miholnen dedendeeki kapua kaaki Yesus heme aonki maki abi dingla Allah tan neng wiiki Ekel balinon bali dio ngin paep aede. Putaakode kapua ea kalhil hon edo kalhil do tan edo dio ngin paep aede nea lulom puo, Allah muma kal heekodee. 12:3 Nea kal kaka kapua, e kalhil tan edo kalhil do tan, nea lulomki Allah muma kal heekodea, 12:4 ea lulom tan dun dio bakon enila Firdaus dio wa aede. Taekhe, weng kitkia kaka tan weng kapu paklona do nehemipkia kalin kulekhe, ea wenghende. 12:5 Nek, kaka kapu ea kitki puonoknehii. Puo, nea bamki nek, nekel pukon mum daloki e-puonoknehii. 12:6 Ne mum daloki puonoknehii domteka, nea lulomkia do. Puo, nea pen pukon weng mum kalinhii. Nek, kaka tan ne hemon edo ne weng paklon min edo wenghenonipno, dalo hep neon pukona nea e-putaakodii. 12:7 Nea kit dalo min atmendii kapua nea pinong dalo e-heon pukona iblis weng dio talonki tep heen, ne kalhila lik min himinon tep heekode. 12:8 Taekhe, nea kukun min dependii kapua Allah tan yep hep neon pukon tok wii pis aedii. 12:9 Puo, Tuhana ne pukona, doo, Nea hep pukon ban heon mina hihio, kauma mum. Puo, hep dakyokyen balinephea, Ne ngangmel min bena malip heoknede. Kauma pukon ne bamne heme min pukona nea dalo tan weng pakloknehii. Putamikhea, Kristus ngangmela ne bali daken, malip neoknehee. 12:10 Kapua nea bamki heen balinoa, nea ngangmel heoknehii. Kauma pukon nea bamno balinon edo kukun hep neekhe edo pinong bil hep neekhe edo tala heme neiphe edo kapu yum pukona nea pinong yep tan Kristus pukon depen baline heme. 12:11 Pen pukon nea nekel tan dio nginoniknoa kaka lulomki heekodii. Nea kauma tepa e-hemaano puo, Ip makae tana doo, Paulus ea Allah tana e-dun paep aedeeki hon ea rasulki hela doki puonediip. Kauma pukon kaka tana ne pukon weng talaki pakliphea, ipkait tana ne enila dio ngini. Ipkait tana yep ne enila dio ngin neoknehiip domteka, nea nekel tana dito e-dio nginoknehii. Nea kaka yambulki puo, kaka mok damonkae tana nua rasul kitkae puone hemip. Puone hemip kapu tepa nea dalo dangolki. 12:12 Ne ipkait hon balindii dingmea nea koton do tan hemedii mum. Allah tana E ngangmela neekhe, nea ip hon balinoa kit mina hemedii. Kit min kapu hemikhea, ipkaita hemon kapu atmen ne pukona doo, ea rasul pen pukonkia pema nekot kal heekodiip. 12:13 Nea gereja dokia diop malip eedii. Kauma tep ipkait hel malip eedii puo, nea hiwol muma ipkait pukona e-nop eedii. Putaakodii kapua tala domteka, ne tana tala hep eedii nek, yola do, yepo ee! 12:14 Dito pen pukon petamona nea ipkait bali tok wiikia abaano ngol mookohii. Nea aben, ipkait kukun hep eon pukona do hon nea ipkait min pukon hel e-pimkan aboknehii puo, ipkait kaka uma pukon mum aboknehii. Kapa hiwol dun deona tenaong tan alilki pukona e-dun paon min puo, alilki tan tenaong pukon hiwola dun deme hemip min. 12:15 Kauma pukon ne pinong yepa nea nekel hiwola kauma tan mum ipkait pukona himenka eoknehii puo, kapu tan muma do nekel kalhil ema tan ipkait pukona heme eoknehii. Nek, nea nene une hemaa yoko? 12:16 Ip makae tana doo, pen pukon Paulus ea hiwola nupkait tan aon pukona e-nop eedeeki puo, ea nup tan hiwol aon pukona dikip dap eehee. 12:17 E tana kaka dokaea nup bali hiwol dun dunon pukona dun paede. Paulus tana, doo, nea hiwol kapua kakokae een kulon pukon puonede puo, ekel mum hiwol kapua dunduno ekel heme hemaa. Ipkait tan ne pukona puone hemip. Puo, nea pen pukon kali eokne, nea dito kapu tepa e-putame hemeeki. 12:18 Pen pukon nea Titusa noen e hon nu ningki makia mum tep Titus hon ipkait bali abon pukona dun paedii. Titus ea dikip damo ipkait mina ma damang hon dundunde yoko? Dito doe! Nukalo lao kapea baee mum tepki depen balino hemon mum tepki hel hemo baline hemupkae yoko? 12:19 Ipkait pinonga nua nukel pukon malie heme hemup yoko? Doe. Nua Kristus ben Allah dimona mum weng depe hemupkae; ne kapua ipkait ngangmel hep eon pukon mum. 12:20 Kauma pukon nea pinong bilne heme mina kaema, nea ipkait bali abikhe, ipa ne pinong daka heme tep domin hemiphe, edo nea ip pinong daka hemip tep domin ea heme hemaa pinong dakloknehiip. Hon nupkaita putaokneho domteka, pinong yukyuknon edo pinong tala daklon edo engan kulon edo ekel min mum kopkulon edo weng dangdongki mum paklon edo kama tan kama pukon weng tala paklon edo pinong dalonon edo nupa kauma tep hemoa yepa e-balinokneho. 12:21 Nea pinong bilne heme mina kaema, nea haluk ip bali abikhe, ip uhin tala hemo wop hek damo podaklon do tan hemediip min bali tan koten e-balbitkodiipkae pukona nea diplop yol hep neoknehiip. Kauma pukon Allah tan nea ip dimona tan dun taopki hep neoknede.

2 Korintus 13

13:1 Nea tok wiiki ipkait balia aboknehii. Allah Buku tan puonedea, Ngol min yum hihi heon pukon atmonkaea kaka lao edo kaka wii heenonipno, hihi heoknehiip, puonede. 13:2 Nea tok lao ip hon balindii dingmea hihi ne tana makpon dokop eedii. Kauma pukon petamon nea haluk ipkait bali apni do tan makpon dokop eedii kapua tep mum kali eokne. 13:3 Nek, ipkaita ngol min damil kal heemno putamhiip kapua ne ben Kristus tan kukup neehee kapu pukon ipa damil kal heemno pisnehiip. Kauma pukon minakae uhin tala hemediipkae edo dokae hel nea kukup een makpon dokop eoknehii. Kristus Ea ip pukon bamkia do puo, Ea dito ngangmel heen, yep makpon dokop eonki. 13:4 Nek, Yesus Ea bamki tep heekhe, anonipno a bali paediip. Puo, Ea Allah ngangmel tana tiben, la baline hemaa. Pen pukon nupa E alip bamnede dingme tep nup hela bamkae. Puo, Allah ngangmel ben nupa Yesus hon mum tep heen, ipkait pukon heme eokneho. 13:5 Nek, Ipkait hel tan diplop til bali kal heona Kristus hemona tutum heme aeho edo do nekot, iphel pukon hee tamni. Nek, Yesus Kristus ip diplop til bali pabalinhee pukon e-kal heekohiip yoko? Doneka, ip hee tamenhiip min bali kapu heleen, e-etoknehiip domteka, Kristusa ip diplop til bali e-balinoknehee. 13:6 Puo, ne pinong yepa ipkait kal heoknehiip mina kaema, hee tamon min kapua hee tame eede puo, nua e-kotkodo. 13:7 Petamon nua ipkait e-tala heon pukon Allah kalinka ae hemup. Nua hee tame eon min kapua dependo. Puo, yep heleen etkodo. Kauma pukon kaka dokae kal heekohiipa mangop do min pinong daka hemip. Nek, nua e-tala heekodokae puo, ikait pinonga ia tala heekodiipkae maedo pinong daka hemip. Puo, dito yep mina ipkaita yep mum hemo balinoknehiip. 13:8 Kauma pukon nukait tana pen pukon mina e-ngalnokneho puo, nu hemokneho mina pen pukon min mum hemokneho. 13:9 Nek, nua bamkae heuphe, ipa ngangmel heekohiip pukon kako do tan balinon pukon nua Allah kalinka ae hemup. 13:10 Nea ipkait bali abenonikno, Tuhan ngangmel neendeeki ben ipkait e-kupa eoknehii. Nek, Allah ngangmel neendeeki kapu bena yakbakmon pukona do puo, yep balino ipa tibon pukon aboknehii. Kauma pukon nea kam balino hel ipkait pukon keek kapea dun paep eedii. 13:11 Nek ningbel, ipkait pukon weng tungulki kali ee, kapa dito yep mumo. Ipkaita tala hemon do tan balinon pukona pinong maki mum heen, mum tep hemo balinonipno, ne tan hon kako do tan balinon min hon damilki Allah tan ipkaita malip eoknehee. 13:12 Taen, ipa kama tan kama pukon, yep mumo, neno balini. 13:13 Ip ningbel Yesus heme aonkae yum tana ipkait pukona, yep mumo, nehiip. 13:14 Nek, nup Tuhan Yesus Kristus tan ban eenka hemaa min tep dakan yep balinon pukona, ipkait yumaa malip eoknehiip.

Galatia 1

1:1 Ne lakon ipkait gereja-gereja Galatia bakonkae pukon ne Paulus tan hon ikait Yesus heme aiphe, 1:2 ne hon balinonkae nu yum tan hona Allah nup Olki hon Yesus Kristus tan hon ipkaita ban min hon dimno yep balinon min hona eoknehee. 1:3 Ne rasulki heekodia kaka tan kukup neenonipno, lipme neediipkia do puo, Yesus Kristus nup Olki Allah tan denheekhe, tibeo, aedeeki Ekel tan mum dun paep neede. 1:4 Yesus Ea Allah nup Olki Ekel pinong yep min e-kotenonekno, petamon tala hemona koten, yep balinon pukon Ea nup tala min daakoten, yep hep eon pukon pinong yep tan dende. 1:5 Kanek, nup Olki Allah pukona dito kitki puonokneho. Amin. 1:6 Ipa hapetnek Allah tan Yesus Kristus ban eende min ben weng dip eedeeki kapua kotoknediip. Taenonipno, mak bali paen, weng kukmutki pakliphe, nea kal heen podakanhii. 1:7 Weng kapua pen pukon yep wenga dito do. Kaka makae tan ipkait pen pukon heme hemip mina balbip eenonipno, Kristus weng yepkia yak bakap eediip. 1:8 Allah Weng pen pukonki nukait kalinka eedoki kapua nukait tan edo malaikat abi dinglaki tan edo weng kukmutki kalinka eoknedo domteka, dito pukon kuplo aloknede. 1:9 Nua kabol hin hihi ipkait pukon kali eedo. Kauma mum petamon hel mahon kali ee: ipkaita weng yepki hihi depen kal heekodiiphe, kaka maki tan talen, weng kukmutki kalinka eoknehee domteka, kaka kapua Allah tana dito pukon kuplo aloknede. 1:10 Kanek, petamon nea kaka pinong yep min edo Allah pinong yep daklon min pukon pimkahii yoko? Edo nea kaka pinong yep daklon min mum pukon pimka hemee yoko? Nea kaka i pinong yep daklon min mum pimka hemee domteka, nea Kristus pukon ban heme aonkia do. 1:11 Ningbel, ipkait kal heon pukon weng yepki ne tan kalinka ee hemeeki kapua kaka bali tan tibendeekia do. 1:12 Weng kapea nea kaka bali tan dundiikia do hel kaka tan kukup needeekia do. Puo, Yesus Kristus Ekel tan mum weng yepki kapua kukup needeeki. 1:13 Ipkaito, nea uhin Yahudikae hemediip tep mum ne hel hemonikno, Allah gereja pukon hemon min yuma dedenon pukon mum pinong tala daklo yakbakmikhe, ipa wenghendiip. 1:14 Yahudikae hemon min pukona ne hon mum tep kalendokae ia yambul mum kal heekodiip. Puo, nea diop tan kal heekodiiki. Taen, ne umdipki hemediip min hel dito dalo tan hemediiki. 1:15 Puo, Allah Ekel pinonga tan ne oku paep neukhe, Ekel heme aon pukon weng dip neenonekno, dun kukmut paep neede. 1:16 Putaakodeekhe, Allah Ea pinong yep tan Ekel miiki heme aon pukon kukup neekhe, nea weng yepki kapua kal heenonikno, Allah Miiki Yesus Kristus ngota Yahudi don dokae pukon kalinka ee hemee. Kaka maki mum tan hel nea Yesus heme aon pukon e-kukup neede. 1:17 Hon nea Yerusalem aip kaka hin rasul heonkae bali hel e-wandii. Puo, nea tutum tan Arab bakon unonikno, haluk Damsyik aip mum talendii. 1:18 Taen, nea kol wii Arab bakon balindonikno, Yerusalem aip uno rasul Petrus hon dakan kal heon pukon dingme hiinen ngaama e hon balindii. 1:19 Nea kaka rasul dokae hona e-dakandii. Puo, Yakobus nup Tuhan ningki hon mum dakandii. 1:20 Nea Allah dimona tan dito pen pukon kali eoknee, mina min ne tan keek bookohii min kapua moka do. 1:21 Taenonikno, nea Siria bakon hon Kilikia bakon hona wandii. 1:22 Putaikhe, dingme kapua gereja-gereja Yudea bakon Yesus heme aonkae tana ne pukon lulomno, e-kal hep neediip. 1:23 I tana kaema mum wenghendiipa, kaka kapua uhin nu Yesus heme aonkae ngal eo yen pukamaaki. Puo, petamona nup hemon min damila yakbakmedeeki kauma tan mum kalinka eehee puonekot, ia kal heekodiip. 1:24 Taen, ia ne hemona kal hep neenonipno, ia Allah pukona dito pinong yep daklonipno, heme aediip.

Galatia 2

2:1 Putaakodiiphe, kol miholnen hihi heekhea, ne hon Barnabas hon Titus hon nu yuma Yerusalem aip haluk wando. 2:2 Taen, nea Yerusalem aip unon pukona Allah Ekel tan kukup neekhe, kaka gereja abolkae ikait hon mum dakan, nea Yahudi don dokae Allah Weng kalinka eedii ngota ikait pukon hel kalinka eedii. Puo, i Yahudi gereja abolkae yon pukon pimkadiip. Kauma nek, nea hamankae kal heon do tan ikel abolkae hon mum weng dependii. Nek, i abolkae ne kali eon mina ia wenghoknehiip edo do nea lulom. Puo, ne kalinka eedii mina damang pukona do. 2:3 Ne malip neekhe, mane hemupki ea ne lakon enila Titus. Ea kaka Yunani bakonki puo, ea Yahudi don doki hon ea Yahudi donkae tep kukmii heon pukon we kal e-haklonki. 2:4 Ea we kal hakan kukmii heon pukon kaka mok min kukup eonkae tana we kal haklon mum puonediip. Ikait mok min kukup eonkae kapua ia nup lulom tan himinonipno, lakon tep mum heen baline hemip. Taen, Yesus Kristus hemo nupa dun deen baline hemupkae pukon lehongyen, nupa uhin min hemo kapu taop balindo tep haluk hemon pukon ia pinong daka hemip. 2:5 Puo, nukait pinong yep dakahoa ipa Allah Weng pen pukon kukup eedoki mum yep tan hemiphe, kapua ip hon dito balinoknede. Kauma pukon nu tana ikait hemon min pukona yambul hel e-yepo eedo. 2:6 Kaneka, i gereja abolkae pukon ia dalo edo do kapua ne pukon mangopa do. Allah hela kaka kamo e-lipmonki. Nek, i gereja abolkae hel ne kalinka eedii min pukon i tana e-doo nediip. 2:7 Puo, ikait gereja abolkae tana ne hemon pukon kal heekodiipa, Petrus ea Allah Weng kaka Yahudi donkae kalinka eede. Kauma tep Paulus hel ea Allah Wenga kaka Yahudi don dokae kalinka ee hemaa, puonediip. 2:8 Allah tana Petrus rasulki hon heen Yahudi donkae hon hemon pukona malip aede. Kauma tep i Yahudi don dokae ne hela rasulki heon pukon Allah tana malip needee. 2:9 Nek, Allah tan ban min neende kapu atmen kal heenonipno, i gereja abolkae enila Yakobus hon Petrus hon Yohanes tan hona ne hon Barnabas hon nukaloa etul hanga eiphe, yaa nenedo. Taen i tana, ipkaloa kaka Yahudi don dokae pukon Allah Weng kalinka eoknediip. Taiphe, nukaita Yahudi donkae pukon Allah Wenga kalinka eoknedo, puonekot nua lehongyedo. 2:10 Putaen, ikait tan puonediipa, kapu yum pukon nua pinong yep puo, kaka kakokae pukon e-kolop eoknehiip puoniphe, nu hel kauma tep mum pinong dakado. 2:11 Putaen, Petrusa Antiokia aip talekhe, ne tan deemon do tan ea tala heekode, kauma pukon ihop tan kupa aedii. 2:12 Kabol hina Petrus ea Yahudi don dokae hon mum tep hipno weekode. Puo, Yakobus tan kali paekhe, talendiipkae hon heen baliniphea, Petrus ea we kal haklona e-koton puononkae pukon pono, Yahudi don dokae hon mum tep balino weona kotkode. 2:13 Taekhe, e lakon Yahudi donkae hel Petrus tep mum heen dikipniphe, Barnabas hel ikait hemip tep mum heekode. 2:14 Putaiphe, ne kal heekodia ikait pinong daklona Allah Weng puonede tepa e-heekodiip. Taiphe, ne tan Petrus pukon kaka yum dun deip bali tan kali aedia, hepa Yahudi donki puo, hepa Yahudi don doki tep heen baline hemep. Kanek, mina min pukon kaka Yahudi donkae pukon hel Yahudi donkae tep mum heon pukona pis ee hemep yoko? nekot, ne tan Petrus pukon kupa aedii. 2:15 Taen, nu kan talona kapa Yahudi donkae mum nua Yahudi don dokae tep hemo, tala hemona dokae. 2:16 Nek, nupa kal Allah hon dakan yep balinon pukona nup hel uhin yep hemedo min (Hukum Taurat) ben yep balinona do. Puo, Yesus Kristus tan nup tala mina okdokop eenonekno yep depoknedo. Kaneka, kaka maki mum hel nup umdipki hemediip min bena Allah hon dakan yep balinona e-heoknede. Kauma Kauma ben nupa Allah hon dakan yep balinoknedo. 2:17 Nupa Yesus ben Allah hon dakan yep balinona pimkulonupno, nua tala hemonkae nekot kal heokneho domteka, Yesus Ea tala hemon min pukona yepo nonki yoko? Doe, kapua dito do! 2:18 Nea uhin kotkodii mina haluk ngol moen hemoknehii domteka, hihi kukmii heen, nea tala heekohii. 2:19 Puo, uhin hemon min kauma ben nea hihi denhii. Taenonikno, nea yep tan mum Allah pukon balinoknehii. 2:20 Nea Yesus Kristus hon mum tep a bali dendii. Putaakado, petamona nekel mum e-balinhii puo, Kristus tana ne til bali la baline hemaa. Kauma pukon nea petamon baline 2:21 Taen, nea Allah tan ban neende mina dun kukmut bali e-paoknehii. Nek, uhin Yahudikae hemon min bena Allah hon kaka hon yep dakan balinoknehiip domteka, Kristus dende kapua damang min heoknehee.

Galatia 3

3:1 Ip Galatia bakon baline hemip pinong dokae! Minaki tan ipa dikip daen mok dap eede yoko? Nek, nea hihi Yesus Kristus a bali andiipki ngota tutum ipa kalinka eedii. 3:2 Kanek, petamon ipkait hemehiip min kauma makia kukup neoknehiip. Kapea ipa Allah Baee daken himinek, yep min dependiip kapua ip hel uhin hemediip min ben edo ipa Allah Weng hemo Yesus Kristus pukon kal heen, hemediip kauma ben Allah Baee kapua dependiip yoko? 3:3 Ipkaita pinong dokae yoko? Uhin ipa Allah Baee tan malip eekhe, yep mum hemo balindiip. Puo, petamona ip hel hemediip min kauma ngangmel tan ngol moen nua hemuphe, hihi noknehee nekot, pinong daka hemip yoko? 3:4 Ipkait kukun dependiip min kapua damang pukon yoko? Doe, kapua dito damang pukona do. 3:5 Ipkaita, Allah tan E Baee eendeeki hon E kit min ip til bali hemedeeki kapua ip umdipki hemediip min ben edo Yesus ngota wenghendiipki ben dependiip yoko? 3:6 Abraham hemede min pukon pinong dakni! Allah Buku hep aede. Allah Buku tan puonede. 3:7 Kauma tepa minakae tan ia Allah pukon tutum dit paen hemonkae domteka, ia Abraham tenaa heekodiip. 3:8 Uhin Allah Buku tan puonedea, kaka Yahudi don dokae eoknede. Taena, Abraham pukon hel Yesus hemon pukon ngota kukup aede. Allah Buku tan puonede. Mahon puonedea, hep ben kaka mangol hilkae yuma yep mina depoknediip. Allah tan Abraham pukon kali aede. 3:9 Kanek, minakae ia hemehiip min pukon tutum dit paen heoknediip. 3:10 Kauma pukon minakae Musa tan Taurat buku keek bookodeeki weng kapu mum hemonkae domteka, ia denoknediip. Allah Buku tan puonedea, kaka minakae tan Allah Buku Taurat puonede wenga tutum e-hemonipno, ikel uhin hemediip min mum hemonkaea Allah tan yoknede. Buku Taurat tan puonede. 3:11 Allah Buku tan puonedea, Allah Wenga tutum balinoknedee, puonede. Kauma pukon kaka maki mum hel ekel uhin hemede min kapu tan Allah hon dakan yep balinon pukona e-dio wa aoknede. 3:12 Musa tan bookode buku kapu damila tutum dit paen hemon tana do. Puo, minaki tan buku kapu wenga mum hemoknede domteka, ea kauma mum hemo balinoknede. 3:13 Allah Buku tan puonedea, kaka a bali bing mookodiipki ea tala mina abol bali depoknede, puonede. Kauma pukon buku Taurat tan tala hep aon min pukon bookodeeki kapua Kristus Ea tala hep aon min depen Ea tala hemonki tep hep aediip. Kauma ben nupa yep hep eede. 3:14 Nek, Abraham ban depende mina Yahudi don dokae pukon Yesus Kristus ben Allah tan nupa yep hep eede. Kauma pukon puonedeekia depoknedo. 3:15 Ningbelo, kanek ne tana nup kaka balinonupno, hemon min pukon kukup eokne. Kaka maki tana, ne kali eehii mina e-kotoknedii puonoknehee domteka, kapua dito hihi pen pukon. Putakoheekhe, kaka doki tan puonehee min kapua, hepa koten mahon e-hemokneheep, puonona e-kali aoknehee. Kauma tep mum hemon pukona kukup eokne. 3:16 Allah tan putaoknedii puonede mina Abraham hon e tenaa kan unonkae pukon hona kali eede. Allah Weng tana hep hon hep bakona yumkae pukon hon e-kali aede. Puo, Allah tana hep mabinkae mum kali aede. Allah Weng pen pukon mum heoknedeeki kapua kaka maki mum Ea Abraham donki enila Kristus. 3:17 Nek, ne pinonga kaema tep: Hina Allah tan putaoknedii puonede wenga Abraham pukon aende. Taakodonekno, kol muma 430 tahun heekhe, Allah tana Taurat wenga Musa pukon hel aende. Puo, Allah tana Abraham pukon putaoknedii puonekot weng aendeeki kapua Taurat weng Musa dependeeki kapu tana e-daen kotoknede. 3:18 Nup depkol mina Taurat weng ben depoknedo domteka, Allah tan putaoknedii puonede weng kapua kotokneho. Puo, Allah tana E ban eon mina Abraham pukon putaoknedii puonede weng kapu ben depkol mina aende. 3:19 Kanek, mina min pukon Musa ea Taurat wenga depende yoko? Kapua kaka tala hemon min pukon kukup eedeekhe, Abraham Kan Unonki kapu tan Kristusa dakende. Malaikat tan Musa ben Taurat wenga ngol mookodiip. 3:20 Do hel do tangmal tangmal heen, hilmon lao heiphe, dakan donkia maki mum heenonekno, ea tangmal be nonki heoknehee puo, Allah Ea maki mumki. 3:21 Kauma tep domteka, Taurat weng hon Allah tan putaoknedii puonede weng hona kukmut yoko? Doe, dito e-putaon. Kaneka Taurat weng tana kaka pukon yep dito balinon mum eende domteka, kaka ia Allah tan yep hep eon mina Taurat weng ben mum dependiiphe. 3:22 Puo, Allah Buku tan puonedea, kaka yuma tala min tan nong dap eekhe, e taopa mum baline hemip. Kauma pukon Allah tan ban eoknedii puonede mina Yesus Kristus heme aon ben E heme aoknediipkaea depoknediip. 3:23 Nek, Kristus pukon kal heen heme aon kabola, Taurat 3:24 Kauma pukon Taurat weng tan nupa malien, Kristus bali kauma ben E tana yepkae hep eede. 3:25 Nek, petamon nup dit paen Allah heme aedo mina hihi talende. Kauma pukon nupa Taurat weng malien heme aon taop balia e-baline hemup. 3:26 Taen, ipkaita Kristus heme aip, E enila ben ok bup eiphe, Kristus Ea ip kalhil bali menopkal tep heen, ngul buukode. 3:27 Kauma pukon ipa Yesus Kristus dit paen heme ae hemip kauma ben ipa Allah tenaa heekodiip. 3:28 Ipkait yuma Yesus Kristus ben dun maki mum heekodiip. Kauma pukon petamona Yahudi donkae edo Yahudi don dokae edo kaka pukon ban hemonkae edo ikel tan mum yep hemonkae edo kaka edo wanang edo ip yuma kukmut e-heekohiip. 3:29 Ipkaita Kristus Ekel min domteka, ipa Abraham kan talonkae heekodiip. Kauma pukon Allah tan putaoknedii puonede mina ipkaita depoknediip.

Galatia 4

4:1 Ne tan kali eehii min kapua haluk kukup eokne kapua kaema, tena ea yambul balinon dingme ban hemonki tep mum heen ea balinoknehee. Puo, kalenoneknoa olki depkol min doknede. 4:2 Taen, ea malip aonkae taop bali mum balindonekno, olki tan depon puonede dingme heekhea, depoknede. 4:3 Kauma tep nupkait hel kalenon do dingmea Taurat weng tana nong dap eekhe, e taopa balindo. 4:4 Puo, puonede dingme heekhe, ikait Taurat weng taop balindiipkae yep hep eon pukon Allah tan E Miikia, wanang paep aeduuku hon Taurat weng taop bali balinon pukon paep aede. 4:5 Kauma nek, nupa Allah Ekel min pukona hibilkae heen depoknedo. 4:6 Ipkaita Allah tenaa. Kauma pukon Allah tana E Miiki Baeea nup diplop til bali eendeekhe, Baee kapu tana, ne Olkia Allah, puone hemaa. 4:7 Kanek, petamon ipa ban hemonkaea do puo, ipa Allah tenaa mum. Ipa Allah tenaa domteka, Allah depkol min deponkae hep eede. 4:8 Uhin ipa Allah pukon e-kal heekodiip dingmea baee talakae edo kutu min diop pukon ip Allah heen heme eediip. Puo, kapua Allah pen pukonkia do. 4:9 Nek, petamon ipa Allah pukon hihi kal heekodiip. Puo, dito pen pukon Allah tan ipkaita kal hep eede. Kanek, ipa mina min pukon balbiten, baee tala dito bamki hon kakoki kapua pukon hona haluk hemehiip Yoko? Ipkaita haluk i tan nong dap eiphe, heme eemno Yoko? 4:10 Ipkaita dingme hon ukol hon bumon min dinga hon tahun hona lehongyen, baee tala hon kutu min pukon hona heme ee hemip. 4:11 Ne pinong bil hep nee hemaa mina kaema: ipkait pukon ne tan kalinka eonikno hemedii mina damang mum heoknede maedo? 4:12 Nek, ningbelo, ne tan nop eokne mina kaema: nea ip hon balindii dingmea ipkait tep mum heekodii. Kauma pukon ipkait hela ne tep mum heeni. Nek, ipa ne pukon yambul hel e-tala hep neediip. 4:13 Kabol hin nea ip bali talenonikno, yol hep neekhe mum Allah Wenga kalinka eediia ipa kal heekodiip. 4:14 Ne yol min kapu tana ipkait pukon kukun hep eede. Puo, kapu pukon ea tala yolki puonekot, e-pinong tala dakadiip. Taen, nea malaikat Allah edo Yesus Kristus tepki heen, ip tana malip neediip. 4:15 Ipkait pinong yep dakadiip min kapu yuma dedende yoko? Hiikop ipkia lukan neendiip domteka, nea hihi kal heekodiikhe. 4:16 Nea pen pukon min kalinka eedii kapu pukon ipa apom tep hep eekhe, ne pukona apomki hep neediip yoko? 4:17 Ia ipkait pukon pimkulo nganemno tamhiip puo, kapua yep min pukona do. Ia pinong yep mina kaema: nupa lehongyon pukon putamiphe, ipa ikait pukon nganwo mane hemip. 4:18 Ngol mina pen pukon domteka, kaka dokae pukon hel dingme yum pimkulo nganoknehiip. Nek, kapua ne balinon dingme muma do puo, do dingme tan hela yep putaoknehiip. 4:19 Ne tena dit paep ee hemeekae, ipkait pukon tena paon pukon yola tep hep needeekhe, Kristus ben ipa kalenoknediip. 4:20 Nea ipkait pukona pinong bil hep neede. Kauma pukon petamon ne pinong yepa ipkait hon dakan balinonikno, kupa eon wenga koten, bam tan balinoknehii. 4:21 Ip Taurat weng taop balinemno putame hemipkae ipa weng kapua lulomkae yoko? Kaneka ihop tan kali neeni! 4:22 Allah Buku tan bookodea Abraham ea tena kaka lao paede. Makia wanang e ban heme aonku tan paedu hon makia pen pukon ekel aboku tan paedu. 4:23 Nek, wanang ban heme aonku tan paeduuki kapua tena damangki tep paedu. Puo, Abraham ekel aboku tan paeduuki kapua Allah tan eoknedii puonedeeki paedu. 4:24 Ne kali ee weng kapua kaema tep heon: wanang lao kapua Allah tan putaoknede mina kukmii heekodiip. Makua Abenong Sinai bali tan tibenonukno, paep eukhe, ban hemonkae heekodiip. Kapua Hagar pukon. 4:25 Hagar kapua mum tepa abenong Sinai Arab bakon pukon heekodu. Putaenonukno, ua Yerusalem aip mum tep heekoduukhe, u tenakait yum ia ban hemonkae heekodiip. 4:26 Puo, Yerusalem aip hipla kapua Taurat weng taopa doku hon ua nup okuu. 4:27 Allah Buku tan puonedea, Wanang halip diplop yolku u tena dito diop heiphe, imki hoku tan tena lao mum heoknediip. Kauma pukon wanang tena paon doku pukon pinong yep dakni; ip wanang tena e-paen yol do tan balinonkae pukona Allah Buku tan puonede. 4:28 Nek, ningbel ipkaita Ishak tep Allah putaoknedii puonede tenaa kapa ipkait uma. 4:29 Dingme kapua tena kaka damang paonki tana Allah Baee ngangmel ben paep aonki pukona an pukade. Kauma tep mum petamon hel putame hemip. 4:30 Puo, Allah Buku tana mina min puonede yoko? Buku kapu tan puonedea, wanang ban hemonku tena ea wanang pen pukon Taurat weng taop bali e-balinonku miikia hon mum tep heen, depkol mina e-doknede. Kauma pukon wanang ban hemonku hon u tena kapu hona hilip ee. Allah Buku tan puonede. 4:31 Kanek, ningbel nupa wanang ban hemeduuku kapu tenaa do. Puo, nupa wanang pen pukon Taurat weng taop bali e-balinonku mulpelkia kauma heekodo.

Galatia 5

5:1 Nek, nupa nong daon do tan yep balinon pukon Kristus tana nong baa kolop eede. Kauma pukon ngangmel heeni, uhin ban hemediip tepa mahon e-hemoknehiip. 5:2 Wenghen kulni! Ne Paulus tan kali eokne mina kaema: ipkaita kukmii heon pukon haluk we kal haklon domteka, ipa Kristus pukona e-mangop aoknehiip. 5:3 Minaki tana kukmii heen, we kal hakloknehee domteka, nea haluk kali eokne, kaka kapua ea do hel do koton do tan Taurat Weng yuma hemoknede. 5:4 Ipa Taurat weng ben yep mum balinemno putame hemip domteka, Kristus hon yep dakan balinona e-putaoknediip. Taenonipno, Allah tan ban eende min kapua ipa mahon e-depoknediip. 5:5 Puo, Allah Baee ngangmel min tana nup dit pae hemup min ben yep hep eon pukon depemno mehe hemup. 5:6 Nek, we kal hakan kukmii heon edo e-putaon kapua Yesus Kristus pukona mangopa do. Puo, mangop mina Yesus heme ae 5:7 Uhin ipa wol bop eon do tan melpaklo mandiip. Puo, petamona minaki tan ip melpaklo mandiip bali pen pukon min wola bop eede yoko? 5:8 Wol bop eekhe, tutum e-mandiip kapua ip weng dip eedeeki bali tana e-talende. 5:9 Roti dalo heon mina lao mum hel paon domteka, roti kapu yuma dalo heoknehee. 5:10 Nea kal, nupa mum tep Tuhan Allah pukon heme aonkae, kauma pukon nupa kukmut min e-pinong daklokneho. Puo minaki, kaka daloki edo yambulki tana ipkait pukon mok damo pinong bil hep eonki domteka, ea ekel pukon mum tala min depoknede. 5:11 Ningbelo, nea we kal hakan kukmii hemon pukon kalinka ee hemee domteka, mina min pukon kukun min hep nemno tame hemip yoko? Kaneka, a bali hemede mina koton mum. 5:12 Nek, ikait mok damo pinong bil hep eediipkae pukona ne pinong yep ia we kal mum haklona do puo, yum hakotoknehiip. 5:13 Ne ningbelki, ipa Taurat weng tan e-nong dap eekhe balinon pukona weng dip eede. Ipa Taurat weng tana e-nong dap eede. Kauma pukon dikipno tala hemona do. Puo, kama tan 5:14 Taurat weng yum maki mum dun deon domteka damila paep ee. 5:15 Ipkaita weng dun daklo, ip mabina pukon angan kulona e-kotoknehiip domteka, bam tan pinong daklonipno, doneka ip yum balinona tala heoknehiip. 5:16 Kauma pukon ne tan kukup eokne ipa Allah Baee ben mum balinoknehiip domteka, nup til bali tala heemno pinong daklonkia do heoknehee. 5:17 Nup til bali tala heemno pinong daklonki ea Allah Baee pinong mina ngalnehee. Taen, Allah Baee tan E pinong yep daklon mina nup til bali tala heemnoki pukon hela ngal aekhe, ikaloa bilehiip. Kauma pukon ipa heemno pinong dakahiip mina e-putaani tep heekohiip. 5:18 Puo, Allah Baee tan ipkaita depen bat dio manoknehee domteka, Taurat weng taop bali ipa e-balinoknehiip. 5:19 Nup pinong daklon til bali tala heemnoki e pinong yep mina kaema: wop hek damon hon pinong daklon bali dangdong heon hon kuip min hemo wop hek damon pukon nemenenon hon; 5:20 kutu min heme aon hon alut kuplo bis bilon hon kaka doki pukon pinong tala daklon hon dun deon bali weng talaki paklip lehongyon hon kaka kama tan kama tala heon min pukon nganwo manon hon engan kulon hon ekel mum daloki heaano pinong daklon hon yep heemno putaon mina weng balbiton hon dun deemno taiphe, lehongyon hon 5:21 yep heonkae min kopkulo ne hel putaani tep pinong daklon hon ok atul eno pinong uapnon hon wanang kaka dun maki deen wop hek mum damon hon kauma tep min yum pukon hon. Uhin kukup eedii tep mum kali eokne, minakae tan kapu yuma hemenoknehiip domteka, ia Allah balinon bali e-depen unoknediip. 5:22 Puo, kaka Allah Baee e bali himin lop hitekhe, balinon mum daklo hemon hon mum tep dakyu deen balinon hon yum min pukon mehon hon kaka yum pukon bam tan yep heme eon hon yep 5:23 kakii yep tan balinon hon kaka ekel balinona kal heen yep malioknehee. Kauma tep yep hemona minaki tan, doo, eoknehee yoko? 5:24 Yesus Kristus Ekel min heekohiipkae tana i pinong daklon til bali tala heemno min hon ekel pinong yep hemaano min hona a bali paen yendiip. 5:25 Kanek, nup balinona Allah Baee hon baline hemup domteka, nup balinon yuma Allah Baee tan bat dio manek balinokneho. 5:26 Nup muma yepkae pinong daklo kama tan kama pukon angol dakmo tepnon hon ekel hemon min pukon mok ween ne hel kauma tep heona yep puonekot, pinong tala daklona kotni.

Galatia 6

6:1 Ningbelo, kaka maki tana tala min heekhe atmena, ip Allah Baee himindeekae tana bam tan kukup aenonipno malip aoknehiip. Puo, ipkait hel e tep tala heon pukona pinong daklo, ip hel pukon malioknehiip. 6:2 Taen, ip hela kama tan kama pukon ip kukun mina malip eeni. Putamonipno, ipa Kristus wenga yep hihinon pukon tutum hemoknehiip. 6:3 Minaki tan nea daloki pinong dakloknehee puo, ea yambulki domteka, ekel pukon mok damoknehee. 6:4 Kaka yuma ikel heme hemip min pukon mum dio manoknehiip. Kauma pukon ip hel hemona nea mina min heokne edono pinong dakni. 6:5 Putamonipno, kaka dokae pukon, nea talaki ea yepkio 6:6 Taiphe, minakia Allah Weng kalinka aekhe, wenghonki tana kalinka aomaaki pukon yep depenhe mina ea ihop tan kali aoknehee. 6:7 Nek, ipa mok min wenghen hemona kotni. Allah ea dikipno halop damon wenga e-wenghonki. Kauma pukon mina min kaka tan mioknede domteka, kauma mum haluk but doknede. 6:8 Minaki tan ekel pinong daklon til bali tala heeano min hemoknehee domteka, hemehe min kauma ben ea denoknehee. Puo, minaki tan Allah Baee pinong yep daklon min pukon hemoknehee domteka, balinon ditokia Allah Baee ben depoknede. 6:9 Nupa hetlongnon do tan hemon mum noknedo domteka, hihi heon dingme amola diop tan depoknedo. Kauma pukon nupa yep min pukon hemediip ngal hep eek, hetlongnona do. 6:10 Kanek, petamon nupa enom baline hemup dingme kapea kaka yum pukon yep min mum heme eokneho. Puo, dito yepa nup eokneho. 6:11 Nekel etula tan keek bop eehii kauma pukon ne bookohii mina hurufa dito dalo tan boonki kauma pukon atmani. 6:12 Ikait uhin min hemo kukmii heon pukon pisnonkaea ia pen pukon min hemona do. Puo, dokae atmon pukon muma pis ee hemip. Ikait pisne hemip mina kaema tep heon pukon, ia pone hemip kauma pukon Yesus deno a bali hemede min muma e-pinong dakadiip. Puo, uhin hemon min tan hel yalum buukohiip. 6:13 Ikait uhin kukmii heon pukon Taurat weng mum hemonkae ia weng kapu pukona tutum e-hemonkae. Puo, ipkait hel i tep mum kukumii heon pukon mum pisno, i tan ipa ngananonipno, nua kitkae puonemno, pinong dakahiip. 6:14 Nea ngol do min pukona dalo tan e-weng depoknehii. Puo, Yesus Kristus a bali andiipki ngola pukon mum dalo tan weng depoknedii. Nek, ngol kapu bena mangol hil hemon mina ne pukona a bali dende. Putaadokeekhe, ne hela mangol hil hemon pukon a bali dende tepa putaakodii. 6:15 Nek, we kal haklon edo e-haklon pukon kapua mangopa do. Puo, mangop mina nup yum Yesus ben balinon okyanopki heon muma mangop min. 6:16 Minakae tan okyanopki heon min kapua heme hemip domteka, dun deen nup tala hemon min pukon e-yoknehee. Kapua Israel bakon Allah Ekelkae pukon hel putap eoknede. 6:17 Ne kalhila Yesus pukon hemo nelmediip beeng nipa kukmii heekhe la balinhee. Kauma pukon nea kaka pukona Tuhan tep heen e-heme aoknehii. 6:18 Ningbelo, nup Tuhan Yesus Kristus ban eenka hemaa min tana ip baeea malip eoknehee. Amin.

Epesus 1

1:1 Nea Paulus, rasul Yesus Kristus, Allah Ekel pinonga tan, Epesus aip Yesus lipme aen, e-kotkodiipkae pukon nea keek bop eehii. 1:2 Allah tana ban min hon yep hep eon min hon nup Olki Allah hon Yesus Kristus tan hona malip eoknediip. 1:3 Allah nup Olki hon Yesus Kristus nup Tuhan hon ikaloa dito dito yepkae. Kristus bena Allah ban eende min hon nu diplop til yep heon pukon min hon yuma abi dingla tan dun paede. 1:4 Allah tan abi hon mangol hon hetmooni do tan, nupa Yesus ben tala hemon do tan yep mum Ekel dimona balinon pukon lipip eede. 1:5 Taenonekno, kabol hina Yesus Kristus ben mum hemo Ekel tenaa mum heon pukon pinong yep dakade. 1:6 Allah dito daloki pukon pinong yep daka aani. Kauma eende. Ekel Dit Paep Eedeeki kauma ben ban mina dependo. 1:7 Allah muma kal heon min kitki hon pinong daklon min yepki hon E tana eende. 1:8 Ban Eendeeki Ekel bali tana E yapi hon ekel kit balinon min hon ben nup tala mina daenonekno, Allah tan ban mina eende. 1:9 Kauma nek, Allah tan nup pukon mamdookode mina kukup eede. Ekel kabol hin Yesus Kristus ben ngol moen, putaoknedii puonede mina pinong yep tan putaakode. 1:10 Kapua Yesus Kristus hon dakan dun deen, mum tep yum mina abi dingla balinon min hon mangol hil balinon min hon yum pukon Kristus Ea abolki heekode. 1:11 Kauma pukon nu hel Yesus ben kabol hin Allah tana putaoknedii puonede mina nua dependo. Kabol hin lipip eekhe dependokaea Allah Ekel pinong dakade min mum nua dependo. Kauma pukon hemon min yuma Allah Ekel pinonga tan hihi heoknede. 1:12 Nua kabol hin tan Kristus pukon mum dit paen, pinong yep daklo heme ae hemupkae tan yep hemuphea, Allah Ea pinong yep daka eoknehee. 1:13 Ipa Allah Ekel pen pukon wenga hihi wenghendiipkae. Kapua ipkait hel yep hep eon kauma pukon ipkaita Yesus til balikae, kauma pukon Ekel ben ipa heme aoknehiip. Taiphe, Allah tan E Baee Roh Kudusa kabol hin putaoknedii puonede tep himin, kukmii heen paplep een, dito pabaline hemaa. 1:14 Allah Baee Roh Kudus, Allah tan nup eendeeki kapu ben malip eekhe, nupa mahon diop tan kal heokneho. Nek, kapua okdokop eeni dokae Allah tena hep een, Ekel hibilkae hep eekhe, ia Allah pukon nilin kulo dalo tan kitok aoknehiip. 1:15 Ipkaita Tuhan Yesus pukona dit paen, pen pukon pinong yep daka hemip. Taen, ipkaita yep balinonipno, kaka Yesus hihi wenghenhii. 1:16 Ipkait putame hemip min pukona e-lukye koten, dingme yum nea Allah pukon dito yep mumo ae hemee. Nek, dingme yum ipkait pukon nea Allah kalinka aenonikno, e-lukye kolop ee hemee. 1:17 Allah nup Tuhan Yesus Kristus kitki hon Allah Olki hon ikalo pukona nea kali ee hemee. Putamikhe, Allah tan ipkaita yep tutum kal heon min hon dito pen pukon mum kal heon min hona Allah Baee tana kukup een kal hep eoknehee. 1:18 Taenonekno, E tana ip hiikop bali hon pinong daklon pukon weng dip neede puonekota, Yesus heme aonkae ihom heon mina kal heoknehiip. 1:19 Allah ngangmel min nup hemonkae hel kal heoknehiip. Taen, Allah Ekel ngangmela, 1:20 Yesus Kristus hel aekhe, denon bali koten tibeo, aekhe, tiben abi dingla Ekel kukmo yingila tan 1:21 Pemerintah hon raja raja hon dalo heonkae hon enil kukmut kukmut tan hibil heonkae hon yum pukona dito dalo hon dangolki mangol hilkaea dingme kape pukon hel mangol hil balindeek okyanopki heoknedee dingme pukon hela daloki heekode. 1:22 Taen, balinon min yuma Kristus yon taop bali muma paen, Kristus Ea gerejakae yum pukona abolki hep aede. 1:23 Gerejakae yuma Yesus kalhila heekodiip. Ekel kalhila tep heon pukona yumkae ngong paep eede.

Epesus 2

2:1 Uhin ipkaita dendiip kapua Allah Weng hakpaten tala min hemediip, kauma pukon dendiip. 2:2 Taen ipa baee tala bali mum balino kauma mun malien e tan puonon min pukona e-kotenonipno, tala hemon min bali kukup eekhe, tala hemomip bali mum mane hemip. 2:3 Pen pukon uhina nu hel ikait hon hemedoa, wop hek hon nukel pinong yep daklon min hel hemuphe, nu pinong daklon balia tala min mum balinde. Nua tala hemuphe, Allah tana i tep mum nukait pukon hel kali eede. 2:4 Allah dit paep eon min ihomki hon ban eon min dito daloki tan nupkait pukona eaano putamhee. 2:5 Kauma pukon nupa hemedo denon mina dependo. Kristus hon mum tep tiben, Kristus tan ban eende min kauma ben nupa yep hep eede. 2:6 Putaen, Yesus Kristus hon nup hon tipnio, eena, abi dingla Yesus hipnon min balia mum tep balinon pukon Allah tana paep eede. 2:7 Taenonekno, balindeek heoknede mina Ekel dito kit balinon pukon ban mina tok diop Ekel kit balinon tep heon pukon nupa Kristus Yesus hon balinon pukon ban mina kukup eoknede. 2:8 Allah tan ban eende min ben ipa dito balinon mina depenhiip. Ipkait hel tan kal heen, lipmon min bena do puo, Allah tan mum kal heen lipmon min kapua ban eende. 2:9 Hon iphel kit hemon ben dito balinon mina dependiipa do. Kit hemon min ben dito balinon mina depoknehiip domteka, kaka yuma pinong dalo noknehiip. 2:10 Kabol hin tan Allah Ea nup pukon hemon mina ngol moen hetmop eede. Taekhe, nupa Yesus ben hemon min kapua hemokneho. Kauma pukon hetmop eede. 2:11 Kauma pukon ipa pinong dakni. Uhina mangol hil hemon min pukon ipa Yahudi donkaea do. Ipa we kal hakandonkae hela do. I enila we kal haklonki puonekota, i alilki etul tana we kal hakandiip. 2:12 Dingme kapua ipa Kristus hemon pukona e-kal heekodiip. Taen, ipa Israel donkae tep heona do hel ipa Israel donkae putamo hemon mum puonediip mina e-depni tep heekodiip. Taen, ip balinona pinong yep daklon mina do heenonipno, Allah pukona kal heon do tan balindiip. 2:13 Uhin ipa kam balindiip. Puo, petamon ipa Kristus yapi ben ipa dun Ekel a bali paen andiipki a kapu hibil bali paep eede. 2:14 Kauma pukon Kristus muma nupkait matek pakop eedeeki. Taen, nupa bikleen lao heekoduuphea, dun maki mum hep eedeeki. Hel nup himin bop eekhe, pinong tala daklo bikleekode mina dun maki mum dep eede. 2:15 Nek, Ea kaaki heekodo denonekno, Hukum Taurat hemo himin bomdiip min yuma hakande. Taen, Kristus ben don lao kapua okyanop hep een, dun maki daen matek pakop eede. 2:16 Taenonekno, i pinong tala daklo biklekodiip mina a bali paen andiipki kapu bali ben anonekno, kalhil maki mum hep eekhe, Allah hona dakandiip. 2:17 Putaen, matek pakop eede wenga kalinka eedea, kam bali wandiipkaea hibil bali ipa talni. Ip hibil balinonkae pukon hel Ea matek pakop eon wenga dio talende. 2:18 E tan nupkait lao pukona dun maki mum hep eenonekno, nupa Allah Baee ben nup Olki Allah bali uno, yep mum balinon wola kukup eede. 2:19 Kauma pukon ipa yuk yuka do hel ipkaita talonkaea do. Puo, ipa mum tep lakon maki mum Yesus Kristus heme aonkae hel ip yuma Allah tenaa don maki mumkae heekodiip. 2:20 Rasulkae tan hon nabikae tan hona kukup eip tibendiiphea, Yesus Kristus muma tum dito daloki halong dionki tep heekode. 2:21 Yesus ben muma, Allah aip dito yep kitki okdokyonki balinoknehee. 2:22 Putaen, ipa Ekel bali tan aip yepkia neiphe, Allah Baee ben Allah Ea aip kapua yep balinoknehee.

Epesus 3

3:1 Kauma pukon ne Paulus tana ip Yahudi don dokae pukon hon Yesus Kristus pukon hon hemo nea bui ap paep neediip. 3:2 Ipkaita hihi ne hemona pukon kal heekohiip. Allah tan ban mina ipkait kalinka eon pukon nea kukup neehee. 3:3 Kapea Allah Ea mamdookode min. Kalinka eon pukon nea kukup neehee. Taekhe, hin hipua yambula ipkait pukon kukup een, keek bookohii. 3:4 Ipkaita, ne bookohii mina kopkulo kal heoknehiip domteka, Kristus pukon mamdookode min ne kal heekodiiki kapu hel kal heoknehiip. 3:5 Nek, kaka uhin tibendiipkae pukon e-kali eekhe, mamdookode min kapua e-kal heekodiip. Puo, rasulkae hon nabikae hona Allah Baee Roh Kudus ben mum petamona kukup eekhe, kal heekodiip. 3:6 Mamdookode min kapua Yesus ngot weng yepki ben Yahudi don dokae hon Yahudi donkae hon depkol mina mum tep dun kalhil maki mum heenonipno, Yesus Kristus putaoknedii puonede min pukon hel mum tep depenhiip. 3:7 Nea Allah ban neende min hon Allah ngangmel neende min hon ben Yesus ngot weng yepki pukon nea ban hemonki heekodii. 3:8 Nea Allah tenaa tungul dito yambulki heekodii. Puo, ban min kauma neendeekhe, Yesus mangop min yuma e-depon min nea Yahudi don dokae kalinka eon pukon 3:9 hon kaka yum pukon Allah yum min Hetmookodeeki Ekel bali mamdookode min kapua Yesus ngot weng yepki pukon nea ihop bamoknedii. 3:10 Allah Ekel pinonga mina kaema, petamona gereja ben mum Allah Ekel pinong daklon min yuma abi dingla abolkae malaikat pukon ihop bamoknede. 3:11 Yesus Kristus nup Tuhan ben hin Allah pinong dakade mina putaakode. 3:12 Kauma pukon Yesus heme aenonupnoa, E ben mum ponon do tan Allah hon nupa daklokneho. 3:13 Ipkaito, nea ipkait pukona diop tan nelme neediip. Kapua ipkait kit heon pukon. Puo, ipa ne pukon diplop yolnon do tana balini. 3:14 Kauma nek, ne Allah E pukona mangol hilkae yum hon abi dinglakae yum hon 3:15 ikait enila Yesus bena dependiip. Kauma pukon nea dikbiten Allah kali aokne. 3:16 Nek, nea Allah kali aoknehii mina kaema tep, Allah dito ihom min tan Allah Baee ben ip til balia ngangmel hep eoknehee. 3:17 Taekhe, Kristus heme aiphe, ip diplop til balia balinoknehee. Taiphe, nea mahon Allah kalinka aikhe, ipkaita heoknehiip. 3:18 Taen, ipkait pekae hon Yesus hemon dokae yum hona mum tep eon mina dito pukon dalo tan kal heoknehiip. 3:19 Taen, Yesus tan dit paep ee hemaa min kapu hel dito dalo tan kal heoknehiip. Puo, kaka mangol hilkae yum kal heekodiip mina dito yambul mum heekode. Putamiphe, nea mahon Allah kalinka aikhea, Allah bali balinon min yuma ip diplop til balia ngong panoknehee. 3:20 Allah Ea nup tan nop aon tepa do puo, dito diop min eenka hemaaki. Nek, E ngangmel mina nup til bali heme hemaaki. 3:21 E pukon muma nup umdipki yum hel nup gerejakae hel Yesus Kristus hela kauma yum tana kitok aokneho. Amin.

Epesus 4

4:1 Nea Allah Weng kalinka eikhe, kauma pukon hemo nganan, bui ap paep neediip. Kauma nek, nea ipkait pukon kukup eokne. Kanek, ipkait balinona Allah tan weng dip eedeekae tep mum hemo balinoknehiip. 4:2 Ipkait tana diplop til bali hon pinong daklon bali hona yol hep eon do tana balino mesni. Putaen balinonipno, ipkait tan yep balinona kukme eenonipno, malip een yep tan mum balini. 4:3 Dito yep mum balinoknediip pukon hemonipno, Allah Baee Roh Kudus ipkait hon dito balinon pukon eendeeki kapua yep tan mum balino, malioknehiip. 4:4 Kaka kalhila maki mum tepa Allah Baee Roh Kudus hela kauma mum pukon ipkaita weng dip eede. 4:5 Nup dit pae hemup min hela maki mum nup Tuhan hela maki mum. Nup ok bup eona hela mum tep maki mum. 4:6 Allah maki mum nup kaka yum pukona Olki heekode. E muma Tuhan dito dito balinonki. Taenonekno, nupkait hemon min yum bali dito balinonki. 4:7 Nup yum Allah tan ban mina kukmut kukmut nup hel heme hemup tep mum Kristus tana eende. 4:8 Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, Ea abi dingla ngin unonekno, Ea nganandeekae diopa dio ngin wande. Taen, Ea kaka diopkae ban mina eende, puonede. 4:9 Ea hihi ngin wande domteka, Ea mangol hil dito taop balia dakende. 4:10 Dakendeeki kapu E mum abi yum pukon dito dangol bali ngin uno, yum mina deekode. 4:11 Taen, E tan mum rasulkae hon nabikae hona Allah Weng kalinka eonkae hon ngolkae pukon hon yum hemon mina eende. 4:12 Taekhe, Yesus pukon heme ae hemip mina dalo heekhe, kaka Yesus heme aonkae Allah Weng kalinka eon mina hihi nede. 4:13 Taiphe, nup yuma dit paen maki mum heen, Allah Miiki pukon kal heip, dalo heen ngongpanekhe, yep mina Kristus ngongpande tep heoknehiip. 4:14 Putamoknehiip domteka, ip pinong daklon balia tena tep heen, ua-uano dio wan pu paeniphe, kaka mok damon min kalinka eonkae tana mok dap eona do. 4:15 Nupa pen pukon kal heekoho mina ngangmel heen, dit paup kalenekhe, Abolki kapua enila Kristus, E balia hemokneho. 4:16 Kristus ben kalhil yuma maki mum hep een, nup hel hemon tep mum nong dap eede. Taekhe, nup kalhila tiben, 4:17 Kauma nek, Tuhan ben ngangmel tan kali eokne. Ipkaita Allah pukon lulom balino do min mum pinong daka hemipkae hemon tepa kotni. 4:18 Ikait kal heekodiip mina labun tepkae. Kauma pukona ia lulomkae hel i diplop til balia weng dun daklo bilon pinonga min mum pabalinonkae. 4:19 Ikait pinong daklon balia nimin pitomki tep hep eede. Taekhe, ikel pinong yep daklon min pukon muma heme hemip. Ia putamonipno, dito tala hemon mina haluk haluknon pukona putame hemip. 4:20 Puo, ipkaita kauma tep hemonipno, Yesus Kristus heme aon pukon min e-kal heekodiip. 4:21 Ipkaita E pukon kalinka eonipno, Allah balinon pukon hela kal heekodiip. 4:22 Nek, ipa uhin balindiip dingmea ipkait hel pinong yep daklon min mum hemonipno, tala hemediip. Kauma pukon petamon ipa koten, kaka okyanopkae heeni. 4:23 Ip diplop til hon pinong daklon bali hona ngalnon do tan balbiten kotni. 4:24 Taen, ip balinona balbitiphe, Allah tan ekel tep okyanopkae hetmop eon tep hep eoknehe. Taekhe, ipa pen pukonkae hon okdokop eekhe, dangdong dokae heenonipno, yep tan balinoknehiip. 4:25 Kanek, ipa mok min hemonipno tala hemediip min yum koten, mahona e-hemoknehiip. Taenonipno, pen pukon min mum ipa kama tan kama pukon kukup eoknehiip. Kauma pukon nup yuma Kristus kalhil maki mum heekodokae. 4:26 Nek, ipkaita engan kuloknehiip domteka, tala hemona do! Ip engan kulo atulnon mina koton do tan mum pa balinheekhe, aton dake unona kotni! 4:27 E-kotoknehiip domteka, iblis pukon helee paep aoknehiip. 4:28 Nek, kaka hekia haluk ea mahon hek min dona do. Puo, yep heon mina ngalnon do tan ekel hemoknehee domteka, i kakokae pukon e tan hela een kuloknehee. 4:29 Nek, hep bon tana dangdong wenga paklona do. Puo, yep tan mum balino, hep lakon dokae pukona yep tutum tan tibon wenga mum paklo baline. Putamephe, yep mina hep wenga ben kal hemo, diop heoknehiip. 4:30 Ipkaita Ekel tena hep eon pukona Allah Baee Roh Kudus tana dun paep eek paplep eede. Kauma pukon ip tana diplop yol hep aona do! 4:31 Kauma pukon ipa diplop yolno, pinong tala daklon hel engan kulon min hel weng dun daklo bilon min hela bihaen kotni! Kauma tep mum tala hemon min yum pukon ipa kotoknehiip. 4:32 Taenonipno, ip lakon pukon kama tan kama pukona dit paep een mangop eeni. Nek, Allah tan ipkait pukona Yesus tan hela putaoknehiip.

Epesus 5

5:1 Ipkaita Allah tenaa mangop ee hemaakae. Kauma pukon ipa Allah Ekel tep heen balini. 5:2 Yesus Kristus tan nupa dit paep een mangop ee hemaa. Kauma tep ipkait tan hel dito balinon pukona malip mangopno dende. 5:3 Ipkaita Allah tenaa dangdong dokae heekodiip. Kauma pukon wop hek damon hon putepatepa min hemon hon mok enon min hona e-hemoknehiip. 5:4 Kauma tep mum weng talaki hon dangdong wenga hona mum pakloknehiip. 5:5 Tutum kal heen pinong dakni! Kaka wop hek mumki edo putepatepa min mum hemonki domteka, (ea Iblis pukon heme aenonekno, tala min hemoknehee). Putamonki domteka, ea Allah tenaa heekodonekno, hel ea Yesus Kristus ben Allah dito balinon bali pukona e-himinoknede. 5:6 Ipa weng talaki kauma mum pakloknehiip domteka, kaka dokae pukona nong dap eoknehiip. Tala hemon min kauma pukon Allah tana kabino kaka Allah pukon e-heme aonkaea yoknede. 5:7 Kauma pukon i kaka tala hemomipkae hon mum tep heen, lakon heona do! 5:8 Nek, uhin ipkaita pen pukon mimdopkae mum balindiip puo, petamon ipa Tuhan ben pipyamkae heekodiip. Kauma pukon ipa kaka pipyamkae heen, balinoknehiip. 5:9 Pipyam min tana pen pukon mum hemon min hon yep alopa hitonki mum tiboknehee. 5:10 Taenonipno, Tuhan Ekel pinong daklon min pukona hemen tamoknehiip. 5:11 Ikait mimdop min hemo balinonkae balia e-balinoknehiip. Puo, ipa ikait tala hemon min pukona ngalno koten, ihop bap eoknehiip. 5:12 Ia deen mimdop bali tan hemoknehiip min kapua dokae kal heen, weng depoknehiip domteka, ia dito po dakloknehiip. 5:13 Puo, hemoknehiip min yuma pipyam bali tan mum hemoknehiip domteka, pen pukon min mum atmen, kal heoknehiip. 5:14 Dito tutum mimdop bali hon maki kal heon min kapua pipyam mum. Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, Hep ihendeep bali hon dendeep bali hona koten tibe! Kristus tana hep mimdop mum hep heede mina pipyam hep heehe, puonede. 5:15 Kauma pukon hep hel balinona bam tan balino malip aokneheep. Nek, ipa kaka lulomkae hemo baline hemip tep hemo e-balinoknehiip. Puo, i kaka kalkae hemo baline hemip tep mum putamo balinoknehiip. 5:16 Petamona tala hep eon dinga hemaa. Nek, enom dinga kapea ipa heleemo balinoknediip. 5:17 Kanek, ipa lulom mum balinona do puo, pimkulonipno, Allah pinong daklon mina kal heeni. 5:18 Ipa ok atulki (anggur) enona do. Ok kapua enoknehiip domteka, tala mum hemoknehiip. Puo, ipa yep balinon pukona Allah Baee tan mum ngongpanekhe, balinoknehiip. 5:19 Taenonipno, Allah Buku Mazmur bali tan hon baa paklonipno, kama tan kama pukona aen kuloknehiip. Taen, ip pakloknehiip. 5:20 Nup Olki Tuhan Allah pukona Tuhan Yesus Kristus ben yum min pukon dito yep mum puonoknehiip. 5:21 Taenonipno, Kristus dit paep aon pukona bamno balino, eoknehiip. 5:22 Ip kalbelki koo tana ip imyelki pukon i wenga wenghen, 5:23 Kauma pukon Kristusa gerejakae yum pukon abolki heekode. Kauma tep kaka imyelki tan apbung maki pukona ea abolki heoknehee. Gerejakae hel Yesus kalhil heekodiip. Hon Ea gerajakae pukon yep hep eede. 5:24 Gerejakae tan Kristus wenga mum wenghen, E taop bali baline hemip tep aboku tana imki taop bali yum min pukon hemo, ua yep tan balinoknehuu. 5:25 Ip imyelki, Kristus tan gerejakae pukon dit paen, mangopno dende tep ip tan hel ip aboku pukon mangopno, dit paep eeni. 5:26 Kristus tana putamiphe, E kalinka eon min ben gerejakae okdokop eekhe, ok tana ok bup eoknehiip. Taiphe, Kristus tan Allah bali dio unoknehee. 5:27 Putamiphe, Kristus tan gereja kapua tibon pukon dalo hep eekhe, dito yep hemo Allah Ekel mep balia dangdong heon hel putepatepa hemon hel do tan balinoknehiip. 5:28 Kauma tep mum imki tan aboku pukona ekel kalhila paep uoknehee. Kanek, minaki tan ekel aboku pukona dit 5:29 Kaka ekel kalhila ekel tan mum mangop tana e-net pae hemip min. Puo, e tana alon min pukon dun helemo, malip ae hemaa. Kauma tep Kristus tan gerejakae pukon mangopno dit paep ee hemaa. 5:30 Nup yuma Kristus kalhil maki mum heekodokae. 5:31 Allah Buku tan puonedea, kaka tan aboku dunonekno, olki oku kolop een, e aboku hona kalhil maki mum heoknehiip. Taen, ikaloa maki mum heen, yuk balinoknehiip. Allah tan puonede. 5:32 Deon min dito daloki. Deon kapua gereja hon Kristus hon pukon ne tan kali ee. 5:33 Kauma pukon ip aboku pukona iphel kalhil mangopne hemip tep mum mangop uuni. Ip kalbelki koo tan hel ip imki pukona ea ne dangolki puonekot e taop balia bam tan balinoknehiip.

Epesus 6

6:1 Ip tena tana Tuhan til bali yep tan balinon pukona olki oku wenga kal heen, ip alilki taop bali yep bam tan balinon pukon kapua dito yep. 6:2 Ip olki oku pukon pinong yep daklo ia ne dangolkae puonekot yep mumo, eeni! Weng kapea hin putamoknehiip, Allah tan puonede. 6:3 Putamonipno, ipa mangol hil bali pukona kako do tan balinonipno, ip umur dalo balino bakon diop weoknehiip. 6:4 Ip olki tan ip tena pukona pinong tala daklo e-tala hep eeni puo, Tuhan weng tana kal heen, bam tan yep balinon pukona kukup eeni. 6:5 Ipkait ban heme ee hemipkae tana malip eomaaki pukon e wenga kal heen, podakloknehiip. Taen, bam tan Yesus Kristus pukon hela kauma tep mum heme eoknehiip. 6:6 Putamonipnoa, ikait pinong yep daklon pukon mum dit paep eona do. Kauma pukon ia kaka mum. Puo, nup Kristus heme auphe, ngongpanek hemokneho. 6:7 Ipkait tan heme ee hemipkae pukona kaka mum heme ee hemip tepa do. Puo, Allah pukon heme ae hemip tep mum heen, ikait pukon hel heme eeni. 6:8 Ipa luloma do. Ban mum hemonki kakaa edo hip aon pukon hemon kakaa edo ia yep min mum hemoknehiip domteka, Tuhan tana ikel hemedoip tep mum ban mina eoknede. 6:9 Ipkait tan heme eiphe, tuan heonkae tana ip hel baline hemip tep mum hemonipno, ipkait hel mingme ee hemipkae pukon yep malip eoknehiip domteka, ipa kupa eona do. Kauma pukon ip yuma pinong daklo kal heeni, Tuhan Allah tana ikait pukon hon ipkait pukon hon maki ip yum abolki heekode. Allah Ea abi dinglaki nek, kaka don hel e-lipmonki. 6:10 Weng tungulki kali eokne, ipkaita Tuhan tan ngangmel hep eekhea, kauma ben balinoknehiip. 6:11 Taenonipno, mok dap een tala min kukup eonki pukon Allah ebona depen teng ngul buen, betloknehiip. (Kapua Allah Weng ben ngangmel heen balino tala mina koton pukon.) 6:12 Nup bile hemup mina kaka pukona do. Puo, mangol hil kape tala hep eonki kauma pukon ngol moen bile hemup. Taenonupnoa, baee tala abolkae dam bali pe balin mano, tala heme eonkae pukon bilokneho. 6:13 Kauma pukon petamon ipa Allah ebona depen, Allah tenga ngul buenonipno, ip apomki pukon biledonipno, dito tala hep eon dingme heekhe, ipa et heleen, maki bali mum balino e-ponoknediip. 6:14 Taen, ngangmel heen balino, tutum mum ngol moen etoknehiip. Allah Weng dito tutum hemo balinon pukona, kubat ngodon e-hakan tale unonki, kapua Allah Weng tep heenonipnoa, teng dito ngodonkia ngul buuni. (Kapua ipa bam tan balino Allah Weng hemon pukon.) 6:15 Yep heen balinon kapua Allah Weng kalinka eon pukon ip sepatua pinong yep tan ngul buen unoknehiip kapua Allah Weng dakan, yep balilnonki ben putaoknehiip. 6:16 Ip diplop til bali pen pukon dit pae hemip min, kapua aa bilo a bakbuk heon tep heenonipno, dingme yum ipa hemo, tala hep een, aa bilo yano tamokneheeki aa pil bali angola hiibooknehiip. 6:17 Abol topi ngodonki tep kapua Allah dito yep hep eon min, kauma pukon abol topi ngodon kauma tepki mum dakbuuni. Taen, tomnok Allah Baeeki kapua Allah Weng hon dun ngol moen betni. 6:18 Dingme yum putamonipno, Allah tan eon min pukon Allah Baee Roh Kudus ben Allah kalinka aoknehiip. Taen, nop aoknehiip min ipkait eon pukona mehonipno, dingme yum koton do tan i heme aonkae yum pukon hon 6:19 ne pukon hona Allah kalinka aenonipno, balinoknehiip. Ne pukon Allah kalinka aiphe, Allah tana pen pukon mum Ekel wenga Ne bon balia kukup neoknehee. Taekhe, nea ponon do tan Allah Ekel mandookode wenga kalinka eoknehii. 6:20 Kauma pukon nea Allah Weng dio manonki puo, nong dap neen, bui ap paep neehiip. Taiphe, nea Allah pinong mina ponon do tan kalinka eoknehii. 6:21 Nup lakon Tikhikus ea Allah Weng pukona dito yep mum hemonki. Nek, e tana nea pema hemo baline hemee pukona kalinka eekhe, ipkaita ne heme hemee mina kal heoknehiip. 6:22 Kauma pukon nup lakon Tikhikus dun paikhe, ea aben nu hemo, pema balindo min pukon kalinka eoknehee. Taekhe, ipa wenghiphe, e tana ipa malip eoknehee. 6:23 Nek, dito pinong yep tan dakan dun deen balinon min Yesus Kristus hona yep tan balinon mina malip eoknede. 6:24 Allah tan ban eende mina kaka yum nup Tuhan Yesus aoknediip.

Pilipi 1

1:1 Ne Paulus hon Timotius hon nukaloa Kristus Yesus pukon ban heme ae hemupkae. Kauma nek, nukalo tana Pilipi aipkae Kristus Yesus tenaa yum hon ip Allah Weng kalinka eonkae hon ip malionkae hon ip yum pukona keek bomup. 1:2 Allah nup Olki hon Yesus Kristus nup Tuhan hon ikalo tana ban eon min hon dimno balinon min hona mahon eenka hemip. Kauma pukon nukalo tana Allah kalinka ae hemup. 1:3 Nea ipkait pukon pinong dokyen, Allah pukon nea pinong yep daklo, kali ae hemee. 1:4 Ne pinong yep tan ipkait pukon Allah kali aenonikno, dingme yum Yesus weng yepki ipa kal heen, kalhil maki heen hemon pukon, ia mahon putam ee nekot, Allah kalinka ae hemee. 1:5 Pumon ipa Yesus weng yepa wenghen kal heiphe, ne hon Allah tenaa kalhil makikae heenonupno, Allah Wenga nua hemedo. Kauma tep kamdik hel Allah Wenga ipa putame hemip. 1:6 Kauma pukon minaki tan pumon yep hep eedeeki tan kamdik hel yep hep eoknehee domteka, ipa hihi yep hemehiip. Putamdiiphe, Yesus daoknede dingmea ipa mahon yep hep eon pukon nea pinong yep daklo, kal heekodii. 1:7 Nek, ipkait yum pukon nea mangopno pinong daka ee hemee. Ipkait yum hon ne hon maki Allah tan ban eekhe, nupa dependo. Nek, i tan nong dap neediip puo, Allah Weng yepa pemerintah dalokae pukon kalinka eikhe, kapea pen pukon wenga puonoknehiip edo kapea mok wenga puonoknehiip maedo? nea lulom. 1:8 Yesus Kristus tan ipkait yum pukon mangop ee hemaa. Kauma tep ne tan hel ip yum pukon mangop eikhe, Allah Ea hihi kal heekode. 1:9 Nea weng kaema Allah pukon kali ae hemee, Tuhano, ikait tan dokae pukon i kukun min tutum kal heenonipno, mangopno yep hep ee hemipkae. Mahon putamon pukon Allah Hep tana ia ngangmel hep eokneheep. 1:10 Mina min dito yep mina kukup eephe, ia hemoknehiip. Taen, Yesus daoknede dingme pukon ia yalum buon do tan edo dokae tala hep eon do tan balinon pukon malip ee. 1:11 Allah Hep kitoka mahon dalo heon pukon hon i tana mahon pinong yep kalinka heon pukon hona Allah Hep tan yep mum hemo, lop kitki mum hiton pukon Yesus Kristus ben ngong paep eokneheep puonekot, nea Allah kalinka ae heme. 1:12 Nek, ningbel ipa kal heeni! Ikait putap neediip kauma tan Allah Weng yepki pukona e-bam heekodiip. Puo, Allah Weng yepki kapua mahon dalono ngangmel heekode. 1:13 Nea Kristus enila kalinka eon pukon hemo, nong dap neediip. Taiphe, ebonkae hon Roma aipkae hon yuma kal heekodiip. 1:14 Putaiphe, Allah tenaa diop mahon ngangmel hep eekhe, Allah Wenga ponon do tan ngangmel heen, kalinka ee hemip. 1:15 Makae tan dokae pukona nu hel putap eeni tep pinong tala dakadiip. Kauma pukon Yesus Kristus hemede mina kalinka eediip. Puo, makae ea pinong yep daklo, tutum tan Yesus Kristus hemede mina kalinka eediip. 1:16 Taiphe, makae ia pinong dalono tutum hemon do tan Kristus hemede mina kalinka eediip. Putaiphe, nea nong dap neediipa haluk kukun hep neiphe, ia pinong yep dakadiip. 1:17 Taiphe, makae ia dit paep neen, Kristus hemede mina kalinka eediip. Putaiphe, nea Allah Weng yepkia pen pukon tutum tan pemerintah dalokae kali eikhe, ia neko noknehiip edo mok puonoknehiip edo kapua nea lulom. Puo, nea koton do tan kalinka eoknedii. 1:18 Kanek, i makae pukon nea mina heokne yoko? Nea pinong yep mum dakloknehii. I tan mok edo pen pukon tutum hemon edo Kristus hemede mina kalinka eiphe, nea pinong yep mum dakloknehii. 1:19 Ip tan ne pukon Allah kalinka aiphe, Yesus Kristus ben Allah Baee tana ngangmel hep neoknehee. Taekhe, pemerintah dalokae tan kalin tame neenonipno, nong baa kolop neiphe, yep tan balinoknehii pukona hihi nea kal heekohii. 1:20 Nea tutum yep mum hemikhe, Allah Baee tana e-kupa neekhe, podakloknehii. Uhin tep kamdik hel nea ponon do tan Kristus mahon dalo hep aon pukona heme ae hemee. Taen, yep balinoknehii edo denoknehii domteka, nea diplop tetenekhe, heme aoknedii. 1:21 Kanek, yep balinona mina min yoko? Doo, yep balinona Kristus hon mum balinon nea kal heekodii. Kauma pukon nea denoniknoa, Kristus hon balinon pukona nea dito pinong yep dakle. 1:22 Puo, nea kalhila mahon balinoknehii domteka, nea Allah Weng mum kalinka eikhe, mahon lopa hitoknede. Kauma pukon nea balinon edo denon edo nea lulom balinhii. 1:23 Nea pinong lao dakle. Nea denoniknoa, dito yep mum Kristus dimona balinoknehii. 1:24 Puo, ipkait haluk kalinka eon pukon ne kalhila mahon balinon pukona diplop yol hep neehee. 1:25 Kauma nek, kal heekohii nea mahon Yesus pukon kal heen heme aon pukon kalinka eikhe, ipkaita kalenoknediip. 1:26 Taen, nea ipkait bali haluk talikhe, ne ben ipa Kristus Yesus pukon mahon pinong yep mina ngong panoknede. 1:27 Kristus weng yepki tep ipa tutum yep mum hemo balinoknehiip. Nea pema balnikhe edo ip bali abikhe, ipa pinong maki mum heen, Allah Weng yepki tutum balino mahon pinong yep dakloknehii. 1:28 Nek, ip apomkae pukona e-ponoknehiip. Ipa ponon do tan balniphe, i tana ipkait pukon, ia ateoknediip, puonoknehiip. Puo, kapua mok. Kauma pukon ipa ponon do tan balniphe, Allah tan yep hep eede mina kukup eoknehee. 1:29 Ipa Kristus mahon heme aon pukona Allah tana e-lipip eede. Puo, Yesus Kristus heme aiphe, i dokae Yesus alemnokae tan ip hemonkae tala hep eon pukon hel Allah tana lipip eede. 1:30 Nea uhin Pilipi aip balinikhe, tala hep neediip pukon ipa hihi atmendiip. Kamdik hel mahon tala heme nee hemip pukon ipa hihi wenghenka hemip.

Pilipi 2

2:1 Kristus tan ip dimona talen yep hep eekhe, Allah tan hep eede. Putaakohee domteka, ipkait tan hel pinong yep tan deoknehiip. 2:2 Taiphe, ne pinong yep daklon mina hihino ngong panon pukon ipkaita Allah eende min pukona pinong dakni. Taen, ipa heen, mum tep balini. 2:3 Bilo pinong dalonon do tan hemo pinong yambul heen, i dokae yuma ne dangolkae pinong daklo, heme eeni. 2:4 Kamaki tan ekel min muma pinong daklo e-hemoknehee puo, dokae min hel pinong daklo hemoknehee domteka, kapua dito yep hemoknehee. 2:5 Kristus Yesus pinong dakade tep ipkait hel mum tep pinong dakni. 2:6 Allah tep mum Yesus hela baline hemaaki. Puo, Allah tep kitok dalo hon ngangmel hon Yesus tana i dokae kukup eon pukona e-pinong dalonede. 2:7 Yesusa Ekel dalo heona boo kotkode. Taen, Ea kaka ban hemonki tep heekode. 2:8 Yesus Ea kaka tep heen balinoneknoa, mahon yambulki heekode. Putaen, Yesusa Allah Weng yuma wenghenonekno, hemede. Kauma pukon Ea a bali dende. 2:9 Taakoheekhe, Allah tan dito dalo heen dangolki hep aede. Taen, hetmoon min yuma Ea hibilki hep aede. 2:10 Kauma pukon Yesusa Ekel hibil heen balinon pukona raja heekhe, abi dinglakae yum hon mangol hilkae yum hon mangol taop bali dendiipkae yum hona dik biten, Yesus heme aoknediip. 2:11 Taenonipno, ikait yum tana, Yesus Kristus Ea Tuhan Hibilki, kali aoknediip. Allah Miiki pukon putamiphe, Allah Aetki tana wenghen pinong yep dakloknede. 2:12 Ne mangop ee hemeekae pukon, nea ipkait hon balinikhe, ne wenga kal heen hemediip. Taen, nea ipkait bali kotik hel ne wenga kal heen, pahemediip. Nek, Allah tan ipa yep hep eekhe, Allah pukon pono, kulol okhang kulo, yep mum balinon pukon dalo tan hemni. 2:13 Allah tan ip diplop til balia hemekhe, ip tana Ekel pinong yep daklon min hemoknehiip domteka, mahon ngangmel hep eoknehee. 2:14 Ipkaita yum min pukon mumo, pinong tala daklo kupu eon do tan hemoknehiip domteka, kapua yep. Ipa Allah tenaa yalum buon dokae domteka, kapu yep. 2:15 Mangol hil balinonkae diopa tala hemo, balindiip. Puo, ipkait tana ikait yum pukona pipyam heeni. 2:16 Taen, Allah Weng dito yep balinon pukona kukup eeni. Putamiphe, Yesus talon dinga heoknehee. Nek, damang pukon nea mano heme eedia do puo, yep tan mum mano heme eediikhe, Yesus tan kali neoknede domteka, nea pinong yep dakloknehii. 2:17 I tan noknehiip domteka, nea ip yum pukon pinong yep tep ip tana tutum Allah heme ae hemip. Ikait Allah ap hemonkae tana waklon min Allah pukon anonipno, dungoon do tan waklon min balia ok anggur boo pae heme. Kauma tep ne yapi hel boo paoknehiip domteka, yep. 2:18 I tan noknehiip domteka, ipkait hel pinong yep daklo 2:19 Nek, Tuhan ben ne pinong yepa mehon do tan hapetnek Timotius pukona kali aikhe, ipkait bali aboknehee. Putaike, Timotius ea ip bali abenonekno, e tana ip balinona atmen, kukup neoknehee. Taekhe, nea pinong yep dakloknedii. 2:20 Timotius ea kaka dokae tepa doki. Nek, E tan mum ipkait pukon pinong yep daklo, malip eoknede. 2:21 Nek, i dokae tana ikel hemon min mum pukon pinong daka hemipkae. Taen, ia Yesus Kristus hemon min pukona ngalno, e-pinong daka hemip. 2:22 Nek, Timotius ea ne miiki tepki. Puo, nea e olki tepki, nukaloa Allah pukon hemedoa ipkaita kal heekodiip. 2:23 Kauma pukon balinheeka, i dalokae tana mina min hep neoknehiip domteka, kal heenonikno, Timotiusa ip bali abon pukon, une, aikhe, ea aboknehee. 2:24 Nek, Tuhan tan pinong yep domteka, ne hela ipkait bali abon pukon mum pinong dakahii. 2:25 Nek, Epafroditus ea ne ningki, ne hon yep hemo manonki, e tana ip mangop min hel buo tale neenonekno, ne kako balinon pukon malip neonki. Puo, ipkait malip eon pukon hemo kali aikhe, ea abon pukon mum pinong dakahii. 2:26 Nek, ea yol dalo hep aekhe, ipa wenghendiip. Kauma nek, ea ipkait bali aben kali eon pukon diplop yola diop hep aede. 2:27 Pen pukon hinipa ea denitep yol diop balinhee. Puo, Allah pinong yep tan yep hep aehee. Kauma pukon ne hel yep balinhii. Kauma nek, nea diplop yola mahon e-hep neekhe, balinee. 2:28 Kauma nek, ne tan hapetnek ea ip bali abon pukon kali aehii. Taekhe, ipkaita haluk atme aenonipno, pinong yep dakliphe, ne diplop yol heon mina yambul heoknede. 2:29 Nek, Epafroditus ea ip bali abekhe, ea Tuhan tep heen, talon pukon ipkaita e pukon pinong yep daklo yaaneni. Kauma nek, e tep heonkae pukona dito mangop eeni. 2:30 Nek, ipkaita e-malip neeni tep heekodiip. Taiphe, ea ne bali talen, yol dito daloki ne pukon hon Kristus pukon hon hemo deni tep heekode. Kauma pukon ipkait tana ea abekhe, pinong yep daklo helep aani.

Pilipi 3

3:1 Ne lakon ipkaita, Tuhan pukon pinong yep mum daklo balinoknehiip. Nea haluk mum tep weng keek bop eon pukona kukuna do kapua ipkait yep malip eoknehee. 3:2 Kauma pukon kaam tepkae i hemona mok dap een, kaka kalhil lulom tan haklonkae i pukona kopkulo betloknehiip. 3:3 Nek, nupkaita tutum tan we kal damang hakan kukmii heonkae hon nupa Allah Baee ben Allah heme ae hemupkae. Kauma nek, nupa Kristus Yesus pukon pinong yep daka ae hemup hon kalhil tan hemon pukona nupa e-hemonkae. 3:4 Nek, uhin nea pinong dakadia kalhil kapua ne yep hep neon min pinong dakadii. Puo, i makae pinonga kalhil hemona yep hep eon min pinong dakahiip domteka, ia ne tepa do nea i dangola hemediiki. 3:5 Nea paep neehuuk, dingme pahiki heekhe, we kala hakandiip. Kauma pukon nea Israel bakon Benyamin donki kaka Ibraniki mum, yalum buon doki. Hon nea Musa pumon keek bookode weng pukona, nea Parisiki heekodii. 3:6 Nek, ne pinonga Allah pukon dalo tan heme aediiki. Kauma pukon gerejakae yaano tamdii. Taen, Musa tan pumon keek bookode min yuma nea tutum yep mum hemedii. 3:7 Puo, uhin ne hemedii min yuma ne mangop min mum pinong dakadii. Puo, hemedii min kapu yuma dedenekhe, nea Kristus mum mangopno pinong daka hemee. 3:8 Nek, do min yuma ne mangop do min mum. Puo, Yesus Kristus ne Tuhan mum kal heen, ne dito mangop min heekodii. Taen, uhin ne mangop pinong dakadii min yuma koten, dangdong min tep pinong daka hemee. Putaen, Kristus mum ne mangopno tutum heme aikhe, E tana, yep mumo, neoknehee domteka, kapua dito yep. 3:9 Nek, nea Kristus til balinon mum heoknedii. Musa pumon keek bookode min ben yep balinon min nea e-dependii. Puo, 3:10 Kauma nek, nea Yesus Kristus mum mahon kal heenonikno, denho tibende min kapu ngangmela depaano pinong daka hemee. Yesus kukun min depen, diplop yol hep aedeeki pukon ne diplop til bali tetenekhe, nea Ekel dende tep heaano pinong dakadii. 3:11 Putamikhe, Yesusa haluk daekhe, nea denonkae hon tibon pukon pinong daklo pimkahii. 3:12 Nek, Allah tan kukup neede min yum pukon tutum nea e-heme hemee. Taen, nea kaka yepki mum e-hekodii puo, mahon nea yepki heaano putame hemee. Kristus Yesus tan Ekel heme aon pukon depe neede. Kauma pukon E mum nea heme aoknedii. 3:13 Nek ningbelo, nea Kristus tep e-hihi heekodiiki. Puo, maki mum ne mangop min kapua nea uhin min lukyekoten, balindeek heoknede min pukon mum tutum mano heme hemee. 3:14 Kauma pukon tungul heon dingme Allah tan kit mina neoknede. Taen, Kristus Yesus tep hep neenonekno, taleo, nekhe ngi unoknedii. Kauma nek, nea yep tan heme hemee. 3:15 Nek, ipkaita Allah pukon hihi kalendiip domteka, ne keek boe min kapea ip tana pinong dakni. Puo, makae tan ne keek boe min maki kape pukon koten, yuk heoknehiip domteka, Allah tan kukup eoknede. 3:16 Puo, nupkaita hihi kal heen dependo mina koton do tan kauma tep mum hemoknedo. 3:17 Nek ningbel, ipkait hon i dokae hon ne heme hemee kauma tep heoknehiip. Taen, minakae nu tan ip pukon kukup eedo min kauma tep mum hemoknehiip domteka, ip tan hel e-lukyekolop eeni. 3:18 Taen, makae ia Kristus paen andiip a kapu pukon apomkae heekodiip. Kauma pukon nea uhin kalinka eedii tep mum petamon hel diplop yol tan amo haluk kalinka ee. 3:19 Nek, ikait Allah kapua ol kumdul min mum hon i kit hemon min kapua podaklon min hon ia mangol hil min mum pukon pinong daka hemip. Kauma pukon ia Allah tan dito yoknede. 3:20 Puo, dito pukon nupa hibil heon balia abi dingla mum. Nek, abi dingla tan nup Yep Hep Eonki, enila Tuhan Yesus Kristusa, dakon pukon nupa kop kulo mehe hemup. 3:21 Nek, Yesus Ekel ngangmel tan yum mina hibil heoknede. Kauma pukon E tan nup kalhil talakia balbiten, okyanop Eki kalhil kitki tep hep eoknede.

Pilipi 4

4:1 Ningbel ipkait pukon nea mangop ee hemee. Kauma nek, ipkaita ne abol topi kitki tepkae heekohiip. Ne mangop ee hemeekae ip tana Tuhan weng yuma tutum mum hemo, ngangmel heeni. 4:2 Euodia, kup hon Sintikhe kup pukon hona kali eokne. Ipkaloa Tuhan til bali tan pinong maki mum daklo, katneng tep heen, yep tan balini. 4:3 Sunsogos, hep tan ikalo pukona malip eokneheep. Ikaloa ne hon Allah Weng yepki pukon hemediipkae. Nek, ikaloa Klemens hon i dokae hel ne hon hemediipkae hona Allah tan Balinon Ditoki Buku bali ip enila bookode. 4:4 Ipkaita Tuhan hon pinong yep mum daklo balini! Haluk nea kali eokne, E pukon dito pinong yep mum daklo balini! 4:5 Nek, Tuhan talon pukona hibil heekohee. Kauma nek, kaka yum pukon yep hemo balinoknehiip. Taiphe, ia ipkait hemona kal heoknehiip. 4:6 Nek, maki min pukona e-pinong bilni! Taen, yum min pukona Allah kali aenonipno, pisno, yep mumo nekot kauma ben Allah pukon kalinka aoknehiip. 4:7 Putamiphe, Allah tan Ekel kit heon balnona ip diplop til bali hon ip pinong daklon hona yambula do puo, dito diop tan Yesus ben malip eoknede. 4:8 Nek, ningbel ipkaita mina mina pen pukon min edo tutum min edo yep min edo dangdong do min edo kit heek kopkulon min edo tala hemon do min edo kauma yum pukon kal heen, pinong dakni. 4:9 Taen, ipkaita mina min ne bali tan kal heekodiip min edo dependiip min edo wenghendiip min edo kauma yum tana hemni. Taiphe, Allah dito kit balinonki tana ip hon balinoknehee. 4:10 Nek, ipkaita haluk ne pukon pinong dakadiip. Kauma pukon Tuhan ben nea dalo tan pinong yep daka hemee. Pen pukon ipa ne pukon e-kotkodiip puo, ipa kakoa do heekhe, e-malip nee hemip. 4:11 Nea kako mum balinhii pukon e-nop eehii. Kauma pukon nea mina min balinon domteka, kauma tan hihi heen, balinoknehii. 4:12 Nek, kako mum balinon edo diop heen balinona hihi nea kal heekodii. Nea enon mina diop hihinekhe, balinon edo enon mina dedenekhe, balinon edo kapu yum hela kal heekodii. Hon diop balinekhe edo yambul heekhe edo mina heen balinon pukon nea hihi kal hee hemee. 4:13 Kauma pukon Kristus ngangmela neekhe, E ben yum mina nea putaonki. 4:14 Nek, nea kukun min depen balinikhe, ipa ne pukon mangop min dun paen, yep hep neediip. 4:15 Kauma pukon Pilipi aipkae ipa kal, uhin nea Allah Weng yepki kalinka eedo, Makedonia bakon kotikhe, ipkait tan mum malip neediip. Puo, aip doki tan hel gereja doki tan hel yambul min hela e-malip neediip. 4:16 Nek, Tesalonika aip nea balilnikhe, tok makia ip tan neenhonipno puo, haluk tok laoki hel nea kako balinikhe, malip neediip. 4:17 Nek, ip tan haluk dun paep neon pukona e-nop eokne. Puo, Allah tan ipa mahon yep hep eon pukona nea pinong yep daklee. 4:18 Nek, petamon ipa Epafroditus bali ben dun paiphe, diop tan nea depen hihi nekhe, yep baline hemee. Ipkait tan dun paep neehiip min kapua hilbom kit min tep heekode. Taekhe, Allah Ea hilbom kapu min ngin unekhe kal heen, pinong yep daka hemaa. 4:19 Taiphe, ne Allah Ea yum min Hibilki tan ekel ihom heon mina Yesus Kristus ben ip kako min yum pukon hihi hep eoknehee. 4:20 Nek, petamona Allah nup Olki kitoka dito balinoknedeeki pukon aoknehuup. Amin. 4:21 Nek, ip tana Kristus Yesus Pilipi aip tan heme ae hemipkae yum pukona Paulus tan yep mumo nehee kali eoknehiip. Hon ne hon balinhiipkae tan hel ipkait pukona yep mumo nehiip. 4:22 Taiphe, Roma aip Yesus heme ae hemipkae yum tan ip pukona yep mumo, nehiip. Putaiphe, Kaisar ap hemonkae tan hel ip pukona dito pinong yep daklo yep mumo, nehiip. 4:23 Nek, nup Tuhan Yesus Kristus tan ban eenka hemaa mina ip baee hon heen, malip eoknehee. Amin.

Kolose 1

1:1 Ne Paulusa, Allah pinonga tan Yesus ben Allah Ekel weng kalinka eonki hep neede. Taekhe, nup ningki Timotius hon nukalo tana 1:2 ip Kolose aipkae ok dokop eekhe, Yesus heme aediipkae pukon, yepo eoknup. Kauma pukon ipa Allah tan ban eende min hon dito yep dakan balinon min hona nup Olki Allah tan dingme yum ipa yep malip eoknede. 1:3 Nek, Tuhan Yesus Kristus heme aenonipno, ip tana Yesus wenghendo. 1:4 Putamonipno, nua dito kit mina depoknedo puonekot pinong yep daka hemiphe, Allah tan abi dingla bali ipkait Nek, pinong yep daka hemip min kapua kabol hina Yesus denho tibende ngota wenghendiip. 1:5 Kauma nek, dingme yum nua ipkait pukona Allah, nup Tuhan Yesus Kristus Olki, kalinka ae hemup. 1:6 Ipkait Allah Weng kal heekodiipkia bakon yum bali unekhe, lop diop hiten, dito diop heekode. Kauma tep mum ipkaita Allah tan ban eende mina wenghenonipno, pen pukon kal heen, heme hemip. 1:7 Taen, weng kape yuma nup lakon Epafras, nu hon mum tep balino, yep tan mum Yesus heme aedeeki, ea dun pauphe, aben ipkaita kali eede. 1:8 Putaen, Allah Baee Roh Kudus tan ipa ngangmel hep 1:9 Nek, nua ipkait heme hemip min kal heenonupno, dingme yum ipkait pukon Allah kalinka ae hemup. Tauphe, Allah tan ipkaita pen pukon mum kal heen, balino yep hemon min hon Ekel pinong yep daklon min hona tutum kal heen lipmiphe, hihinon mina ip pukon Allah tan kukup eoknehee. 1:10 Putamonipno, Allah Ekel pinong yep mina dingme yum yep hemiphe, (Allah tan malip eekhe) ipkaita yum min yep tan mum hemoknehiip. Taiphe, hemon kapu ben lop yepki hitekhea, Allah pukon kal heon mina ipa pen pukon kalenoknehiip. 1:11 Putaiphe, Allah ngangmel hon Allah kitok hon eekhe depoknehiip. Taenonipno bam tan balino pinong yep tan mum hemo, yum min pukon mehoknehiip. 1:12 Taen, Allah ip Olki pukon, yep mumo, aenonipno, pinong heme aonkae pukon dunka hemaa min abi dingla pipyam bali tan depoknediip. 1:13 Taiphe, Allah tan mimdop min tan depe eede bali dun hemaaki, kitok balia paep eede. 1:14 Putaen, Yesus Kristus ben nup tala mina okdokop eedeekhe, dito balinoknedo. 1:15 Nek, Allah nup e-atme aonki, kutu kapua Yesus Kristus, E mum tena uopki. Kauma nek, Yesus Ea hetmookode min yum pukon hinki heekode. Putaenonekno, yum mina malon mum hetmookode. 1:16 Yesus Kristus ben muma abi dingla balinon min hon mangol hil balinon min yum hon hiikop tan kopkulon min hon e-kopkulon min hon kaka dalo heonkae hon pemerintah heonkae hon hibil min heonkae yum pukona Ekel ben mum Ekel mum aon pukon hetmookode. 1:17 Taekhe, Ea balinon min yum pukona kabol hin hetmooni do dingme pumon tan pa balindeeki. Putaekhe, balinon min yuma Yesus Kristus Ekel pukon mum baline hemip. 1:18 Kauma pukon Yesus mum Ea gerejakae yum pukon abolki heekode. Putaen, Ea kaka denon bali koten tibon pukona hinki heekode. Kauma nek, yum min pukon Ea hinki heen abolki heekode. 1:19 Taekhe, Allah bali ngongpandee min kapu yuma Yesus til bali hel ngong panon pukon pinong yep dakade. 1:20 Kauma nek, Yesus ben mum balinon min yuma matek pakop eedea; mangolhil balinonkae hon abi dingla balinonkae hon yum pukon Yesus Kristus, Ea an, a bali paiphe deno, E yapi tan dun maki dep eede. 1:21 Putaakodeekhe puo, ipa Allah hon hibil balinona koten, kam bali mum balino ip diplop til bali hon pinong daklon bali hona tala min mum balinekhe, apom heekodiip. (Kauma pukon Yesus Kristus tana denonekno, matek pakop een, dun maki dep eede.) 1:22 Kauma nek, petamona E miiki dende ben ipkait hon Allah hona dakan maki heen baline hemip. Taekhe, ipkaita ok dokyonkae tep heen baliniphe, Allah tana ip tala hemon min pukon e-atmen kupa eoknede. 1:23 Kauma pukon ipkaita dit paen lipmehiip mina e-kotoknehiip. Taen, i tana Yesus hemede min pukon kal heen dito hemoknehiip. Putaenonipno, Yesus tan hemede min kapua bakon bakon yumkae hon ipkait hona hihi wenghendiip. Kauma pukon ne Paulusa koton do tan heme hemee. 1:24 Petamon nea pinong yep tan ipkait pukon kukun mina hihi dependii. Kauma pukon Kristus hel kukun min depende tep ne hel E kalhil kako heek depende min pukon hemoa ne kalhil bali ngong panek balinoknehii. Kauma nek, Yesus kalhil kapua gereja tibende. 1:25 Taen, nea ip gerejakae pukon heme eona, koton do tan Allah Ekel pinonga ben E wenga kalinka eo, ipa kukme ee heme. 1:26 Nek, kapua pumon tan kaka yum pukona deekode. Puo, petamona Ekel tena heen, heme ae hemipkae pukona ihop baen, hihi kukup eede. 1:27 Taen, ikait pukon Allah Ekel ihom heon min hon Ekel kitoka dalo heon min hona Yahudi don dokae yum pukon mamdookode mina kal heon pukon eende. Nek, kapua Yesus Kristus Ea nupkait diplop til bali pa balindeekhe, ipa Allah kit mina tangmala depoknediip. 1:28 Kauma nek, nua Kristus pukon mum hemo, kalinka ee hemup. Nu tan kukme ee hemupa kaka yuk yuk ikel yep heen balinon pukon hon pen pukon mum tutum kal heen kalinka eon pukon hon kalinka ee hemup. Taen, ikel mum kukmut malip een kukup euphe, ia Kristus pukona dalo heen, i tan hel kukup eiphe, dokaea hemoknehiip. 1:29 Kauma pukon dingme yum nea do min hemon do tan Allah kalinka ae hemee. Taikhe, Allah tan malip neen, ngangmel hep neekhea, dokae kalinka eoknedii.

Kolose 2

2:1 Nek, nea kukun mina dito diop tan dependii. Kauma pukon nea dito pinong yep dakahi mina ipa yep heen, dito balinon pukon nea pinong bil hep neekhe, diplop yolno, ipkait pukon hon Laodikia bakonkae pukon hon i ne lulomkae pukon hona kal heoknehiip. 2:2 Kauma nek, ne pinong dakahii mina ia dit paen pinong yep daklonipno, kalhil maki mum heoknehiip. Taen, ikait ihom heon min hon tutum kal heen balinon min hona Allah tan mamdookodeeki kapua Yesus Kristus nek, ia kal heoknehiip. 2:3 Kauma pukon Yesus Ekel til bali muma kal heon min kitki hon ihom heon min hon dito kit heen balinon min yum hona pa baline hemaa. 2:4 Balinekhe, kaka dokae tana mok damon wenga enon min dena yepki tepno mok dap eoknehiip. Kauma pukon ne tan kalinka ee. 2:5 Pen pukon nea ipkait hona e-balinhii. Puo, ne pinong daklon bali tana ipkait hon mum tep pa balinhii. Nek, Yesus Kristus mum heme ae hemiphe, nea atmenonikno, dito pinong yep mum dakloknedii. 2:6 Nek, ipkaita Tuhan Yesus Kristus lipmonipnoa, hihi ipkait hel Tuhana heekodiip. Kauma pukon ip balinon dingme yuma Yesus Ekel hon mum balinoknehiip. 2:7 Taenonipno, Yesus Ekel ben yangol dake unekhe, Yesus ben mum yum mina hemiphe, hihi heoknehee. Putamonipno, ne ipa mahon ngangmel heoknediip. Taiphe, ip diplop til balia ngongpanoknehee. 2:8 Ipkaita kaka mok damonkae pukona bam tan kopkulo hemni! Kauma pukon ikait tan mok damo nong dap eon tep wenga kukme ee hemipki kapu pukona kolop eeni! Nek, ia mok min mum ikel umdipki tan kukme eediip min hon baee talakae mangol hil kape balino, tala heme ee hemipkae pukon hon mum ia kukme ee hemip. Kauma nek, ia Yesus Kristus pukon hemon mina dito e-heme hemip. 2:9 Kauma pukon Allah hon balinde min yuma Yesus Kristus Ea kaaki heekode dingmea hihi ngongpande. 2:10 Kauma nek, ipkait hel Yesus Kristus ben ipkait til bali ngongpanekhe, baline hemip. Yesus Kristus Ea pemerintah abol heonkae yum hon ngangmel heonkae hon i yum pukona Yesus E mum I abolki heekode. 2:11 Nek, Yesus Ekel ben mum ipa we kal hakan kukmii min heekodiip. Kauma pukon kukmii min kapu heekodiipa kaka we kal hakando kukmii hemediip tepa do puo, ipa kukmut diplop til bali tan tala mina ihop baen, kote balbitkodiip. Taen, Yesus heme aen, we kal hakan kukmii heon tep heme hemip. 2:12 Putaen, ipa Kristus heme aiphe, ok bup eediip dingmea Kristus hon maki mum heen, buk paep eediip. Taiphe, ipa denheek tibeo, aedeeki kauma tep ipkait pukon hel tipnio, eede. 2:13 Kauma pukon uhin ipkaita tala hemediip min kapu tana denonkae tep mum heen, balindiip. Taen, ipa we kal e-hakan kukmii heonkae tep heen, ip balinon dingmea tala min mum hemo denonkae tep balindiip. Puo, Allah tana Kristus ben ipkaita dito balinonkae hep eede. Taenonekno, Allah tan nup tala min yuma dap een, 2:14 amol min e-hiuphe, enila boen, pae hemip tep heekode. Taen, nup pukon kukun hep ee hemaa min dun atalmon bali paen paku mookode. 2:15 Putaen, Yesus atalmon ben baee talakae ngangmel min yuma baakotekhe, ia mahon ngangmel heona e-putaani tep hep eede. Taen, Kristus Ekel ngangmel min tan mum dun taop bup eenonekno, baee talakae pukon hemon mina kaka yum kal heon pukon atalmon bali tan deno kukup eede. 2:16 Kauma pukon ipkaita bam tan baliniphe, i dokae tana enon min pukon edo ok weon pukon edo dalo dingme pukon edo ukol okyanopki pukon edo hari sabat dingme pukon hemo tala min puoniphe domteka, ip tana kolop eeni. 2:17 Kapu yuma piikukyal tep min mum hemediip. Puo, pen pukon tutum balinon mina Yesus Kristus ben mum kal heen balinoknediip. 2:18 Kauma pukon ipkaita bam tan baliniphea, pen pukon hemeho mok daen kotenonki ea bamno, malaikat pukon heme ee hemaaki, kauma tan talenonekno, ipkait pukon e-mok dap eoknehee. Nek, ea mangol hil bali hemon min pukona pinong yep daklo, nea dito kit min kukmut yepki nekel tan mum atmenhiiki, puonekota pinong dalo nehemaaki. 2:19 Kaka kapua Kristus pukon dun hin bali paen, Ea ne dangolki, puonona e-pinong daka hemaaki. Kauma pukon Yesus Kristus tana malip eenonekno, kalhil bali hon pinong daklon til bali hon dun maki dep eede. Putaen, Yesus Ekel til bali tan tiben, Allah pinong daklon min mum hemon pukon pinong yep dakade. 2:20 Kauma nek, ipa Yesus Kristus hon maki heen hihi dendiip. Taen, ipa mongol hil hemon min pukon hihi kolop eediip domteka, mina min pukon haluk mangol hil hemon min kauma tep mum haluk hemehiip yoko? Mina min pukon ipa mangol hil hemon tep mum heen, 2:21 kapea e-depni, e-hemni, e-weeni, e-ditdokni, puone hemip yoko? 2:22 Kapu yuma kaka ikel pinonga tan mum kal heen hemediip. Puo, petamon heme hemip min yuma deniphea, dedenoknede. Kauma pukon hemediip min kapu yuma kaka ikel pinong daklon bali tan mum kal heenonipnoa, kalinka ee hemip. 2:23 Kalinka ee hemip min kapu yuma hii tan kopkulona yep. Kauma pukon ia bamno i dokae taopa balinonipno, ikel tan ikel pukon mum tala heme hemip. Nek, kapua yep hemon mina do, mangol hil bali muma pinong yep daklon min heme hemip.

Kolose 3

3:1 Nek, ipkaita Kristus hon mum tep tipnio eekhe, tibendiip domteka, diplop ipkaitkia abi dingla Allah kukmo yingila Yesus hipnede bali mum pinong daklo balinoknehiip. 3:2 Taen, ip pinong daklon mina abi dingla min mum pukon pinong daklo, mangol hil bali hemon mina kotoknehiip. 3:3 Nek, ipa dendiip. Kauma pukon ipkaita Yesus hon Allah til bali mamdop eekhe, baline hemip. 3:4 Kauma nek, ip balinon damilkia, Kristus, Ea taloknede dingme ipkait hona dakan, mum tep yep heen balinoknediip. 3:5 Kauma pukon ipa mangol hil balino pinong daka hemip min yuma an kotoknehiip. Kapua wop hek damon hon pinong daklon bali dangdong hemon min hon kaka edo wanang pukon mok enon hon tala hemon min pukon pinong yep daklon hon bungo diop heen ihom heon pukon hon kapu yuma kutu min tep heen, heme ae hemip. 3:6 Nek, kapu yuma Allah tan dito kabinon mina tiboknede. 3:7 Uhin ipkaita kauma tep mum hemo balindiipkae. 3:8 Kauma pukon petamon ip tana engan kulon hon kaka dokae pukon pinong tala daklon hon kaka pukon mok damon hon ip belngal bali tan alut daklon hon kapu yuma kotoknehiip. 3:9 Taen, ipkait pumon hemediip min yuma kotenonipno, okyanop min kal heen, ip hetmop eedeeki tep mum heekohiip. 3:10 Kauma pukon kama tan kama pukon mok dap aona kotoknehiip. 3:11 Nek, petamona Yehudi donki edo Yehudi don doki edo kukmii heonki edo kukmii heon doki edo bakon hibilki edo bakon hibil doki edo ban hemonki edo ban hemon doki e-puonoknehiip. Puo, Kristus ea yumkae pukonki hon Ea yum min pukona dun maki mum hep eede. 3:12 Kauma pukon Allah tan ipkaita lipyen dit paen, ok dokop eede. Kauma nek, kakokae ia kukun min depiphea, diplop yolno, malip eoknehiip. Taen, kaka yum pukon pinong yep mum daklo, yep hep eoknehiip. Putaen, ipa pinong dalo do tan yambul heen balino, bam tan mum dokae pukon heme eoknehiip. Putaenonipno, pinong bilnon hon pisnon do tan bam tan balinoknehiip. 3:13 Taenonipno, tala hep eiphea, tala hep eomip min kapu lukye koton pukona yep hemo dakyudeen ipa balinoknehiip. Nek, Yesus tana ipkait tala hemediip min pukon mum tep heekode. Kauma pukon ipkait tan hel kauma tep mum hemo balinoknehiip. 3:14 Nek, hemon min kape yuma yep puo, dito yep min domteka, yep hemon min kapu yuma hihi noknehee. 3:15 Kauma pukon ipa kalhil maki mum heen, bilon do tan balinon pukon kukup eenonekno, weng dip eehee domteka, Kristus tan dundep eekhe, ip diplop til balia yep tan mum balinon pukon dangol heoknehiip. Taen, depenhiip min kapu pukona dito yep mumo, aani. 3:16 Putaen, kalinka eon hon kukup eomip min hona Allah pukona ip diplop til bali tan pinong yep daklo baa pakloknehiip. Taenonipno, Kristus wenga diplop til bali mum paen, balinoknehiip. 3:17 Putamonipno, ipkaita mina min hemoknehiip domteka, weng paklo hemoknehiip min edo hemon tan mum hemoknehiip min edo kapu yuma Allah, nup Olki pukon yep mumo, aoknehiip. Taen, Tuhan Yesus enila mum dun hin paen, yum min pukona hemoknehiip. 3:18 Kauma pukon ip imki hokaea Allah taop baline hemip tep mum ip tana imki taop bali bam tan balinoknehiip. 3:19 Taiphe, aboku hokae tana ip aboku pukon tala hep uon 3:20 Putaiphe, ip tena tana olki oku weng yuma wenghen, hemoknehiip. Kauma tep hemoknehiip domteka, Tuhan Ea pinong yep dakloknehee. 3:21 Taiphe, ip alilki tana ip mulpelki pukon weng atul paklo, diop tan kupa eona do. Putamoknehiip domteka, tena ia pinong bil hep eekhe, diplop yol balinoknehiip. 3:22 Ip ban hemonkae tana ip abolki tan kali eon min yuma ip abolki tan malip eon dingme mum yep hemona do puo, e-malip eon dingme pukon hel yep tan mum hemoknehiip. 3:23 Ipa kal, ip yep hemon pukona Tuhan tana amol mina eoknede. Kauma pukon Yesus Kristus pukon mum ip tana heme aoknehiip. 3:24 Kauma nek, hemoknehiip min yuma kaka pukona do, puo 3:25 Minaki tan tala hemoknehee domteka, ekel mum pukon tala heekhe, kapu amola ekel mum tala mina aoknehee. Kauma pukon Allah Ea tala heonkae pukon kamo e-lipmonki.

Kolose 4

4:1 Nek, dalo heonkae ipa kal, ipkait pukon hel Abolkia abi dingla balino, E tana malip ee hemaa. Kauma nek, ipkait pukon heme eonkae domteka, yep min mum eeni. 4:2 Nek, Allah pukon koton do tan dingme yum kali aenonipno, pinong yep mum daklo, bam tan mehoknehiip. 4:3 Taen, nukait pukon hel Allah kalinka aoknehiip. Taiphe, Allah tan nu kalinka eon pukon mina yot biekhe, nua Kristus pukon e-kal heekodiip mina kalinka eokneho. Kauma pukon hemo nea nong besiki tan nong daen, bui ap paediip. 4:4 Putaen, ne pukon hel Allah kalinka aoknehiip. Taiphe, Yesus pukon e-kal heekodiip kapua tutum mum kalinka eoknehii. 4:5 Taen, lulomkae pukon hel dito kal heon kitkae tep heen, kalinka eoknehiip. 4:6 Putaen, ipkait weng paklona enon min garam paonki tep hemoknehiip domteka, i dokae tan kalintame eoknehiip mina kal heen, yep mum kukup eoknehiip. 4:7 Nek, ne tana nu hemona ipkait kal heen pinong yep daklon pukon Tikhikusa ip bali dun paikhe, aboknehe. 4:8 Taen, e tan ipkait pukon ne hemehii yuma kali eoknehee. Kauma pukon kaka kapea Yesus pukon hel ne pukon hel yep heme eonki heenonekno, ea ne ningki tep mum heekohe. 4:9 Onesimus ea iphel donki, ea nup ningki, e hon dun paikhe, ipkait bali abenonipno, ikalo tana pema hemon min yuma kalinka eoknehiip. 4:10 Nek, ne hon mum tep nganandiipki, enila Aristarkhus, e tana ipkait pukon yep mumo nekhe, Markus, Barnabas ningki, tan hel yep mumo, nehee. (Ipa Markus pukona hihi kal hep aediip. Kauma pukon ea ipkait bali aboknehee domteka, yep tan dakan balinoknehiip.) 4:11 Kaka enila Yesus, enil laokia Yustus, e tan hel yep mumo, nehe. Yahudi donkae pukona ikait kauma muma Yesus pukon hemo ne hon balindiip. Nek, dokae ne hon hemediipkae yuma Yahudi don dokae mum puo, dito pen pukon hemo, malip neediipkaea ikait kauma mum. 4:12 Nek, Epafras, ea Yesus Kristus pukon heme aonki, ea dingme yum ipkait pukon pinong yep daklo, koton do tan Allah kalinka ae hemaaki. E tana yep mumo, nehee. Taen, ipkaita Allah pinonga min tutum hemo, ngangmel heen, kaka taumkae tep heon pukon hel e tana dingme yum Allah kalinka ae hemaa. 4:13 Ne Paulus hel atmenhii Epafras ea pen pukon mum ipkait pukon hon Laodikia aipkae pukon hon Hierapolis aipkae pukon hona ngangmel heen, heme ee hemaaki. 4:14 Nup lakon yepki maki enila dokter Lukas hon doki enila Demas hon ikalo tan hel ipkait pukon yep mumo, nehiip. 4:15 Ip tana ne ningbelki Laodikia aipkae pukon hon wanangku, enila Nimfa, pukon hon u ap bali tan gereja hemonkae pukon hon yuma, yep mumo nehee, kali eoknehiip. 4:16 Kauma pukon keek kapea kalinonipno, i Laodikia aip gerejakae pukon hel dun paep eoknehiip. Taiphe, ikait tan keek haluk bop eonki hel ipkaita depen, kaldoknehiip. 4:17 Nek, Arkhipus pukona Tuhan tan hemon pukon heende mina hihi hee, kali aoknehiip. 4:18 Kauma pukon keek kapea Paulus nekel etula tan bookohii. Kauma nek, bui ap bali nong besiki tan nong dap neiphe, balinhii. Ipa e-lukye kotni. Kauma pukon Tuhan tan ip yuma ekel yep hemon min ben malip eoknede.

1 Tesalonika 1

1:1 Paulus hon Silwanus hon Timotius hon nukait tan ip gereja Tesalonika aipkae pukona Allah Olki hon Tuhan Yesus Kristus ikalo hon baline hemip. Nek, ban min hon yep balnon min hon eekhe, yep tan balinoknehiip. 1:2 Kauma pukon nu tan ipkait yum pukona dingme yum Allah kalinka aenonupno, dito pinong yep daklo yep mumo ne hemup. 1:3 Taen, nu Olki Allah pukon ipkaita yep tan e-koten heme ngangmel heen, ngangi hep eekhe, koton do tan Yesus pukon mum heme ae hemip. Kauma nek, hihi ipa dependiiphe, nu tana Allah kalinka ae hemup. 1:4 Nek, nukait Allah Weng kalinka ee hemupkia weng tan mum kalinka ee hemupkaea do. Puo, Allah ngangmel hon Allah Baee hon dito pen pukon e-doo heoknede min kal heekodo. Kauma ben Allah Wenga kalinka ee hemup. 1:5 Kauma pukon ningbel, ipkait Allah tan dit paep eedeekae pukon nua kal heekodo. Nek, hihi ipa Allah tana lipme eede. 1:6 Nua ipkait hon balino hemedo min ip tan hihi kal hep eediip. Kauma pukon nu hemedo min hon Tuhan hemon min hona kal heen, kauma tep mum hemediip. Puo, ipkaita dito kukun min depenonipno, hel Allah Baee pinong yep min eende. Kauma ben Allah Weng yepkia kal heekodiip. 1:7 Taenonipno, ipkait tan Makedonia bakon hon Akhaya bakon hon Yesus heme aonkae pukona ipkait heme hemip min ben yep mina kukup eehiip. 1:8 Nek, kauma ben Makedonia bakon hon Akhaya bakon hon mum kal heekodiipa do. Puo, Allah tutum hemediip mina bakon yum ip pukona kal heekodiip. Kauma nek, nua mahon ipkait hemon pukona e-weng depokneho. 1:9 Nek, nukaita ip bali abendo dingme ipa nu pukon yep hep eediip min kauma pukon kal heen weng dependiipa, ikaita kutu min hemona koten, Allah pen pukon balinonki heme aoknediip. 1:10 Taen, ia E Miiki tibeo aedeeki, abi dingla tan daoknedeeki enila Yesus E tan Allah kabinon min dun koten, dio unonki pukon mehe hemip, puonediip.

1 Tesalonika 2

2:1 Nek, ningbel ipa kal nua ip balia damang pukon e-abendo. 2:2 Kabol hina Pilipi aipkae tan nu pukon tangba dame eediipa ipa kal heekodiip. Puo, Allah tan malip eekhe, kukun min hep eip hel nua Allah Wenga ip pukona koton do tan kalinka eedo. 2:3 Nek, nu pis ee hemup mina mok min tan tibekhe, kalinka ee hemupa do. Hon nua dalo heen, ihom heon pukona do. Hon ipkait pukon dikip dame eon hela do. 2:4 Puo, Allah tan nu pukon lipip een, E wenga ban eende. Kauma pukon nua ngangmel heen, kalinka ee hemup. Kaka pinong yep daklon pukona do. Puo, Allah nup diplop til bali tala min hon yep min hon tutum kal heonki pinong yep daklon pukon kalinka ee hemup. 2:5 Ipa kal, nu kalinka ee hemup wenga ipkait pinong yep mapa mok weonki non hela do. Kauma pukon Allah Ea nu diplop til bali atmen kal heonki. 2:6 Kanek, ipkait hon dokae tan hon nu enila dalo hep eon pukona e-pinong dakado. 2:7 Nek, nua Kristus tan lipme eedeekae kauma pukon nu tana kukun min hep eeni tepkae. Puo, ip pukon nua bam tan wanang tan u tenaa yep malip ee hemooku tep heen, malip eedo. 2:8 Taen, nua ip pukon dit paep een, Allah Weng mum kalinka eona do. Puo, nu balinon yum hel eenkado. 2:9 Kanek, ningbel ipa nukait dalo hemo kukun min dependo pukona e-lukyekotkodiip. Nua labun hon aton til hon nukel etul tan hemo Allah Weng hel kalinka eedo. Kauma nek, ipkait pukona kukun min e-hep eedo. 2:10 Putamuphe, Yesus heme aonkae ipa atmen, kal heekodiip. Nek, nua ip hon balindo dingmea nua tala hemon do tan yep mum balindo. 2:11 Taenonupno, nua olki tan e tenaa pukon yep malip ee hemaaki tep mum heen, ipkait pukon hel nua malip eedo. Kauma pukon ipa kal heekodiip. 2:12 Taiphe, nu tan Allah Ekel pinong daklon tepa ipkait pukon hel mum tep balinona kukup eenonupno, malip eedo. Pen pukon Allah hibil bali hon E kitok min bali hona weng dip ee hemaa. 2:13 Taekhe, hina nu tan Allah Weng kalinka euphe, ipa dependiip. Taenonipno, dingme kapua ip tana kaka wenga do puo, kapea Allah Weng puonekot kal heekodiip. Nek, ipkait Yesus heme aonkae diplop til bali heme hemaa mina wenghen lipmediip. Kauma pukon nua dingme yum koton do tan yep mumo nekot Allah kali ae hemup. 2:14 Taiphe, ne ningbelki, Allah gereja Yudea bakon Yesus pukon heme ae hemipkae ipkait hel hemon min yuma e-kote hemipkae. Putamiphe, Yahudikae tana gereja Yudea bakonkae pukon kukun min hep eediip tep ip hel bakonkae tana kukun hep eediip. 2:15 Putamdo, Yahudikae tan nabikae yenpukado, Yesus hel anonipno, nukait hel hilip eediip. Taenonipno, Allah pukon pinong tala hep aen, kaka pukon hela apom hep eediip. 2:16 Taiphe, nua Yahudi don dokae kalinka euphe, Yesus lipme aon pukona wol bop eediip. Kauma pukon i tala hemon mina boneng tep buo demediip ngong panekhe, Allah kabinon mina hihi i bali talende. 2:17 Nek ningbel, nu pinonga tana do. Puo, nu kalhil mum hilip eiphe, kam bali tap mum wando. Puo, nua dito pinong yep haluk ipkait bali aben daklon pukon e-kotkodo. 2:18 Nek, nua abemno putamdo puo, ne Paulus muma tok diop abaano putamdii. Taikhe, heamki tan dingme yum wol bop nee hemaa. 2:19 Nu pinong yep daklon min hon nu dit paon min hona Yesus tan ban min eekhe, pinong yep E bali tan depokneho mina mina min Yoko? Kapua ipkait edo dokae yoko? 2:20 Nek, ipkaita nu kitok min hon nu dit paon min tepkae baline hemip.

1 Tesalonika 3

3:1 Nua ipkait bali abemno puo, nu pinong yep Atena aip mum balinokneho. 3:2 Taenonupno Timotius, nu ningki, Allah pukon heme aonki, ea Yesus wenga kalinka ee hemaa kauma pukon nu tana ipa ngangmel heon pukon hon yep tan tutum hemon pukon hona dun paep aeho. 3:3 Putauphe, ipkait kukun dependiip min pukona e-pinong bil hep eoknehee. Nek, ipkaita kal, kukun min depon pukon ipa lipme eede. 3:4 Nek, ip hon balindo dingme kukun mina depoknedo pukon nea hihi kalinka eedii. Kauma tep mum nupkaita kukun min dependo kapua ipa kal heekohiip. 3:5 Taiphe, nea ipkait balinona kal heon pukon mum pinong daklonikno, kali aikhe, ea abende. Nek, pisno tutmonki kapua ipkait pukon tala min kukup eek, tala hemiphe, nu tan kalinka eedo mina damang tep mum heon pukon nea pinong bil hep nee hemaa. 3:6 Puo, Timotius tan weng yepki ipa yep hemo dit paediip min pukona hukaa ea nukalo bali talen, kali eehee. Nek, ipkait hon nu hon balindo dingme tep mum pinong yep daklo, nukait hon haluk daklemno ipa pinong daka hemip. Kauma tep nu hel ipkait hon daklon pukon pinong yep dakaho. 3:7 Nek ningbel, nupa pinong bilno kukun min diop tan hep eiphe, ipkaita tutum hemo balindiip. Kauma pukon nua kal heen, ngangmel heekoho. 3:8 Ipkaita Tuhan pukon hemo ponon do tan tutum etkohiip. Kauma pukon nua dito yep mum balinho. 3:9 Taen, nua ipkait pukon hemo Allah pukon yep mumo aen, hihi noknehee yoko? Doe, nua ipkait pukon mum hemo, nua Allah bali tan pinong yep min diopa depenho. 3:10 Kauma pukon nua labun hon aton til hon ip hon haluk hemup. 3:11 Putamduuphe, nup Olki Allah tan hon Tuhan Yesus tana ip bali wol helep eon pukon mehe hemup. 3:12 Putamuphe, nu dit paon mina kaka yum pukon ngong hel dokae pukon hela ngong paep eoknehee. 3:13 Putamiphe, nup Tuhan Yesus hon ok dokop eedeekae ia E hon talon dingmea nup Olki Allah tan Ekel dimona unon pukon ip diplop tila ngangmel hep eoknede. Taen, ipkaita ok dokop eekhe, tala heon do tan balinoknediip.

1 Tesalonika 4

4:1 Ningbel, weng tungulkia kaema, Allah pinong yep tan ipkait hon dakan balinon pukon kukup eedo mina ipa wenghen putame hemip. Puo, petamon nup Tuhan Yesus enila ben nua ipkait yep balinon pukon haluk pis eeho. 4:2 Taen, ipkaita Tuhan Yesus enila ben nu tan kukup eedo min ipa kal heekodiip. 4:3 Kauma pukon Allah pinong yep mina tala hemon do tan ok dokop eonkae balinonipno, e-wop hek damoknehiip. 4:4 Taen, ip yum kalhila e-tala heon pukona kaam kum talnik moon tep heen, okyanopkae balinoknehiip. 4:5 Putaen, Allah pukon e-kal heonkae ia kaka edo wanang edo kalhila diop tan mok eno wop hek dame hemipkae tep hemona e-hemoknehiip. 4:6 Taen, tala min kaema tan ip ningki piki pukona e-tala hep eoknehiip. Nek, nu tan kabol hin kukup eedo tep mum tala hemoknehiip domteka, Allah tana ip hel tala hemon tep mum hep eoknede. 4:7 Kauma pukon Allah tan nupa dangdong hemo balinon pukona e-weng dip eede. Puo, nu okdokyen okyanopkae tep heen, balinon pukon weng dip eede. 4:8 Kaneka, minaki tan kukup eeho wenga kotoknehee domteka, ea kaka pukon e-kolop eehe. Puo, Allah E Baeea ban aendeeki pukon kolop aoknehee. 4:9 Nek, petamona ip hel mabina tep mum heen, kaka yum dit paep eon pukona keek e-bop eokneho. Puo, Allah tana hihi dit paon min hemon pukona kukup eede. 4:10 Pen pukon Makedonia bakon Yesus hemonkae yuma ipa dit eeni. 4:11 Taen, ip hemona pinong yep tan kaema tep hemoknehiip. Kaka dokae hemoip min e-yalum buenonipno, nu tan kali eeho tep mum ip hel etula tan mum hemoknehiip. 4:12 Putamoknehiip domteka, i dokae tan ipkait hemona atmenonipno, ia yep hemonkae puonoknehiip. Taiphe, kaka dokae tana ip pukona e-apong damo, mingme eoknehiip. 4:13 Nek, ningbel ipkaita i denonkae pukon lulomno pinong kotni. 4:14 Kauma pukon nupa kal Yesusa deno tibende. Nek, nupa kal Yesus heme aonkae deniphea, Allah tan dun maki hep een, Yesus hon dio eoknede. 4:15 Kanek, Tuhan Ekel weng tan kal heen kali eedea, Yesus taloknede dingmea ikait dendiip pukona nup denon do tan la balinonkae hina e-unoknedo. 4:16 Nek, Tuhan Ekela abi dingla bali koten daoknede. Taenonekno, malaikat weng tep heen, Allah Weng dion min alwem daloki tan Yesus heme aonkae yum pukona wengdip eoknede. Taekhe, Yesus hemedo dendiipkae ia hin tiben ngin unoknediip. 4:17 Taiphe, nup denon do tan la balinonkae hel mum tep ibin bali ngin unuphe, dun deen Yesus hon dam bali nup yuma dakloknedo. Taenonupno, nupa Yesus hon dito pukon pabalinoknedo. 4:18 Kauma nek, weng kape ben kama tan kama pukon kukme eonipno, ngangmel heoknehiip.

1 Tesalonika 5

5:1 Nek, ningbel ipkait pukon nu tana tanggal hon dingme hon pukona keek e-bop eokneho. 5:2 Nek, ipa kal Tuhan Dingme heona labun hek min tale donki tep heen taloknede. 5:3 Taekhe, kaka diop tan nupa yep mum hemo balinupma puonoknediip. Taiphe, wanang tena paano bilon tep heen kukun min hep eoknede. Putaekhe, ia denonipno, kaka maki mum hel yep heen e-unoknede. 5:4 Puo, ningbel ipa mimdop bali e-balinonkae, kauma pukon dingme kapua heki lulom tan talekhe, ipa dupdupnon tepa e-heoknediip. 5:5 Kauma pukon nupa labun hon mimdop min hon hemonkaea do. Puo, ip yuma pipyamkae hon aton tilkae hon mum tenaa heekodiip. 5:6 Kanek, nupa lulom balino ihonkae tep heona do. Puo, nupa tutum balino, betlo mehokneho. 5:7 Nek, ihonkae domteka, labun ihon min. Hon ok atulki enonkae domteka, i hel labun tan enoknehiip. 5:8 Puo, nupa aton til tenaa heekodokae. Kauma pukon nupa dito balinon mina abol topi besiki dakbuen tep heen balinonkneho. 5:9 Nek, Allah Ea kabinon min nupa depon pukona e-lipme eede. Puo, Tuhan Yesus Kristus ben dito balinon min depon pukon lipme eede. 5:10 Nek, Yesusa nup pukon dende. Kauma pukon nupa denon edo balinon edo kapu yuma Yesus hon mum tep balinokneho. 5:11 Kanek, ipa kama tan kama pukon kukup aenonipno, ngangmel hep aani. Putamonipno, ipkaita petamon baline hemip tep mum hemoknehiip. 5:12 Nek, ningbel ipkait pukon nu tan kukup eoknupa kaema, ip hon balino dingme yum koton do tan heme hemipkae pukon hon Yesus heme ae hemipkae ip abolkae pukon hon ipkait yep eeni. 5:13 Taen, ikait hemon pukona dito pen pukon mum dit paen mangop eoknehiip. Putamonipno, ip hela kama tan kama pukon bilo, pinong tala daklon do tan yep mum hemo balinoknehiip. 5:14 Nek, nua haluk ningbel ipkait pukon mahon kukup eoknupa, ikait e-hemonkae pukona kupa eoknehiip. Hon ikait podaklonkae pukona ngangmel hep eeni. Taen, ikait bamnonkae pukon hel malip eenonipno, kaka yum pukon bam tan meho kukup eoknehiip. 5:15 Taenonipno, ip tana kaka yum pukon kukup eona, tala hep eoknehiip domteka, haluk ip tan hel tala hep eona kotni. Puo, kama tan kama pukon hel kaka yum pukon hel yep heon pukon min mum hemoknehiip. 5:16 Putamonipno, dingme yum pinong yep tan balinoknehiip. 5:17 Taen, koton do tan ipa Allah kalinka aani. 5:18 Putamonipno, heon min yuma Allah pukon yep mumo aani. Nek, kapu yuma Yesus ben Allah tan pinong yep dakloknehee. 5:19 Nek, Allah Baee tan kukup eon mina angol hiboon tep e-heoknehiip. 5:20 Kaneka, kaka nabikae tan putaoknede puonediip mina ip tana mangop do min puonona do. 5:21 Taen, yum min pukon heetamenonipno, yep min mum hemoknehiip. 5:22 Putaen, tala hemon min bali koten talan unoknehiip. 5:23 Kauma pukon ne pinong yepa ip yum Allah tan malip een, okdokop eoknehee. Taekhe, ip baee hon ip diplop til hon ip kalhil hona yep tan mum hemoknediip. Putamdiiphe, Tuhan Yesus Kristusa taloknede. 5:24 Kauma pukon weng dip eedeeki Ea e-kotonki. 5:25 Nek, ningbel ip tan nu pukon hel Allah kalinka aoknehiip. 5:26 Taen, Yesus tenakait yum pukon bup kulo yep mumo eeni. 5:27 Putaenonipno, ne tan keek bop eehii weng kape pukona Tuhan Ea hihi kal heekode. Kauma pukon kaka yum bali tan weng kapea kalin kuloknehiip. 5:28 Nek, Tuhan Yesus Kristus tan ban eende min yum ben ipkait pukona malip eoknede.

2 Tesalonika 1

1:1 Paulus hon Silwanus hon Timotius hon nukait tana ip gereja Tesalonikakae Allah Olki hon Tuhan Yesus Kristus hon ikalo ben baline hemip. 1:2 Kauma pukon kit min hon yep dakan balinon min hona eekhe, Allah Olki hon Tuhan Yesus Kristus hon ben yep tan balini. 1:3 Ningbel, ipkaita pen pukon hemon min hon kama tana kama hee hemip. Kauma nek, dingme yum ipkait pukon nua Allah kalinka aona koton do tan putamoknedo. 1:4 Ipa dito kukun min depenonipno puo, pen pukon mum ngangmel heen, tutum hemo e-kotkodiip. Kauma nek, nua Allah E gerejakae yum pukon ia kitkae puone hemup. 1:5 Nek, ip hemon min yum Allah tan lipyedeekhe, kukmii heekodiip. Taekhe, ipa dito kukun min dependiip. Kauma pukon Allah raja hibil heon bali min depoknediip. 1:6 Kanek, Allah Ea pen pukon yep min mum lipyen eonki. Nek, minaki tan tala hep eoknehee domteka, Allah tan kaka kapu hel kauma tep mum tala hep aoknede. 1:7 Taen, ip tala hep eediipkae pukon hel nukait pukon hel Allah tana malip eoknede. Kauma pukon Tuhan Yesus talon dingmea E hon malaikat ngangmela angol kiknonki hon heen talenonipno, kukup eoknede. 1:8 Taena, Allah pukon e-kal heekodiipkae hon Tuhan Yesus wenga kal heenonipno puo, e-hemonkae hona yoknede. 1:9 Putaen, E taloknede dingme heme aiphe, ok dokop eedeekae ben nilin kulo, dalo hep aenonipno, E heme aonkae yuma dupdupno, yanoknediip. Nek, ipkaita nu wenga kal heekodiip. Kauma pukon ipkait hel putaoknediip. 1:10 Puo, Yesus e-heme aonkaea dito yekhe deno, Allah pukon e-atme aoknediip. Taenonipno, ia Allah ngangmel kit min pukona e-kal heoknediip. 1:11 Kauma nek, ipkait pukon nua Allah kalinka ae hemup mina kaema: Allah tan weng dip eenonekno, yep mumo eoknede. Taen, Allah ngangmela ipkait ben E pinonga min hememno eoknede. 1:12 Putamiphe, Tuhan Yesus enila ipkait ben nilin kulo, dalo hep aoknehiip. Taiphe, Yesus bena ipkait pukon hel nilin kulo dalo hep eoknehee. Nek, kapu yum Allah hon Tuhan Yesus Kristus tan hona ban min eoknehiip.

2 Tesalonika 2

2:1 Ningbelo, Tuhan Yesus Kristus talekhe, nup yuma dun deon pukon nu tan kalinka eoknup. 2:2 Kauma pukon keek tan edo weng tan edo Paulus ningbelkait tan Tuhan talon dingmea hihi heekode puoniphe domteka, ipkaita pono pinong bilnona do. 2:3 Nek, kaka tan dikip dame eoknehiip domteka, ipa e-wenghani. Puo, Tuhan talon pukona hin mina talakae tiben biloknehiip. Taiphe, kaka weng hakpatonki hela ihop tiboknede. Puo, kaka kapua dito denoknedeeki. 2:4 Nek, kaka kapua ekel pinonga tan mum kit daloki heenonekno, Allah pukon hon Allah heme aonkae pukon hona weng hakpamonekno, biloknede. Taen, ea Allah ap bali himin, nea Allah puonoknede. 2:5 Kauma pukon nea ipkait hon balindi dingmea weng kapua hihi kalinka eedi puo, petamon ipkaita lukyekotkohiip yoko? 2:6 Kaka kapu hemon min dee hikitkoheeki pukon ipa kal heekodiip. Ea tibon dingme heekhe, Allah tan ihop baek tiboknede. 2:7 Nek, tala min ngangmel kapua petamona deemon tep mum heme hemaa. Puo, tala min kapu dee hikitonki tana hiklip aon mum, tungul dingme heekhe, dee hikitkode min kapua dun dio unoknede. 2:8 Taekhe, tala hemo weng hakpatonki kapua tiben, ihop tan hemoknede. Putaekhe, Tuhan Yesus tana E hepu hon E talon kitoka hon balbiten aloknede. 2:9 Nek, tala hemo weng hakpatonki tana iblis pinong yep mina hemoknede. Kaka kapua hemon min kitkia diop hemoknede. Puo, mok min hon kutu min hon yanon min hon 2:10 tala hemon min diop tan i denoknediiipkae pukon kauma pukon denoknediip. 2:11 Kauma pukon Allah tana deeon min ngangmelki eekhe, ia mok min mum hemoknediip. 2:12 Taena, pen pukon min e-hemonkae hon tala hemon min pukon pinong yep daklonkae hona Allah tan yekhe, denoknediip. 2:13 Nek, ipa Allah tan dit paep eedeekae ningbel ipkait pukon nu tana yep mumo nekot, Allah kalinka aokneho. Kauma nek, hina Allah tan ipa dito yep balinon pukon Allah Baee ok dokop ee hemaaki ben pen pukon hemon min tan ipkaita lipme eede. 2:14 Nek, nukait Allah Weng kalinka eedoki kauma ben weng dip eedeekae ip hon nu hon yuma E tan mum nup Tuhan Yesus Kristus kitoka eekhe, depoknedo. 2:15 Kauma pukon weng tan kukup eedoki edo keek tan bop eupki edo ipkaita nu tan Allah Weng kalinka eedoki pukon ipa ngangmel heenonipno, hemni. 2:16 Taen, Tuhan Yesus Kristus tan hon Allah nup Olki dit dito pinong yep daklon min hona eende. 2:17 Nek, Ikalo tan ip diplop til balia pinong yep min hon yep hemon min yum pukon hon ip weng paklon pukon hona ngangmel hep eoknediip.

2 Tesalonika 3

3:1 Nek, ningbel ipkait pukon weng tungulkia kaema: ipkait heekodiip tep mum Allah Wenga kalinka euphe, hapetnek tiben 3:2 Kauma pukon kaka yuma ipkait pinong yep daka hemip tepa do. Nek, kaka tala hemonkae tan nua yemno tamhiip, kauma pukon ip tana Allah kali aani. 3:3 Putamiphe, Allah Ea dito e-kolop een, tala hep eano tamonki pukona ngangmel hep een, ipa malip eoknede. 3:4 Taekhe, nu tan kukup eeho wenga nua kal, Tuhan ben ipkaita hemediip. Kauma pukon ipa haluk koton do tan dito putamoknediip. 3:5 Nek, Tuhan tan ip diplop tila Allah pukon dit paen hemon min himinon pukon hon Yesus heme hemaa tep min kukup eon pukon hona nua pinong yep daka hemup. 3:6 Kauma pukon ningbel ipa Tuhan Yesus Kristus enila ben nu tana kaema kukup eoknup: minaki Yesus lipmonki puo, ea hetlongki nu kukup eedo wenga kal heen tutum hemon do tan balinheeki domteka, e hon mum tep ipkaita e-hemoknehiip. 3:7 Nek, ipkaita hihi kal heekodiip. Kauma pukon nukait hemedo tep mum ipa mum tep hemoknehiip. Nek, nua ipkait hon balinonupnoa, hetlongno damang balinon do tan 3:8 enon min hel iki yuma hion do tan e-dun weekodo. Puo, nua ip kukun min e-hep eon pukona nua labun hon aton til hon nukel etula tan mum diop hemedo. 3:9 Nek, ip tan nukait malip een, ban min eon kapua pen pukon. Puo, nukel tan hemuphe, ipkaita nu hemona atmen, kauma tep hemon pukon nua hemedo. 3:10 Nek, nua ip hon balindo dingme kapu tep mum hemon pukon hihi kukup eedo: kaka tana e-hemonki domteka, e-weoknehee. 3:11 Kauma pukon nua hihi wenghenho ipkait balia kaka makae ia hemon do tan balinonipno, pen pukon do min mum hemo, damang baline hemip. 3:12 Nek, kaka kauma tepkae pukon nua Tuhan Yesus Kristus enila ben kukup euphe, tutum hemo balinonipno, ekel etul tan hemo ekel min mum eno balinoknehee. 3:13 Kauma pukon ningbel ipkaita yep tutum hemona koten, damang balinona do. 3:14 Nek, minaki tan keek kukup eehoki kape pukon e-kal heoknehee domteka, kaka kapua kukmii hep aani. Taen, ea podaklon pukona dakan e hon e-balinoknehiip. 3:15 Putaen, kaka kapu pukon ea apomki tep hep aona do. Puo, ea ip ningki tep heen, kupa aoknehiip. 3:16 Nek, nup Tuhan dakyudep eonki Ekel tan dingme yum dundep een, malip eekhe, yum mina yep hemo balinoknehiip. Taiphe, Tuhana dingme yuma ip hona balinoknehee. 3:17 Nek, ne Paulus tan surat kapea nekel etula tan mum bookohii. Kauma pukon nea kukmii heekohii. Kauma tep mum keek doki yum hel nea bookodi. 3:18 Nek, nup Tuhan Yesus Kristus tan ban eende mina ipkait yum hona balinoknede.

1 Timotius 1

1:1 Ne Paulusa, Allah nup Yep Hep Eonki Ekel weng tan hon Yesus Kristus nup pen pukon heoknedeeki pinong daka hemup min damilki ben Rasulki hep neediip. 1:2 Nek, Timotius hepa nup dit paon min til bali tan pen pukon nekel tenaa heekodeep. 1:3 Nea Makedonia bakon uno, kali heedii tep mum hepa Epesus aip mum balinokneheep. Taephe, kaka makae tan kalinka eon min moki hon damang ngota hon kaka tibendiip damil ngota hon e-kalinka eon pukona makpon daklo ikait pukon kalinka eokneheep. 1:4 Kauma pukon nup dit paon min ben Allah pukon heme ae hemup. Puo, pen pukon weng moki kalinka ee hemipki kapu ben kaka ia weng dun daklo, Allah hemona yalum buukohiip. 1:5 Kauma nek, hep diplop til balia dangdong do tan hep makpon dokop eokneheep. 1:6 Puo, kaka makae ia kapu tep hemona koten, damang ngota deponipno, wol ngatandiip. 1:7 Nek, ikait kapu tana Taurat wenga kalinka eemno puo, ikel kalin kulon weng kapua kal heon do tan kalinka ee hemip. 1:8 Kauma pukon nupa kal Taurat weng kapua yep tutum hemokneho domteka, weng kapua dito yepki. 1:9 Nupa kal Taurat wenga kaka tutum hemonkae pukona e-dun paede. Puo, pemerintah weng hakpatonkae pukon hon yep lelaon min e-hemonkae pukon hon Allah e-heme aonkae pukon hon tala hemonkae pukon hon i diplop tila dangdongkae pukon hon Allah Weng e-kal heonkae pukon hon olki oku yen puklonkae pukon hon kaka yen puklonkae pukon hon 1:10 wop hek damonkae pukon hon kaka ikel mum abo wop hek damonkae pukon hon wanang ikel mum wop hek damonkae pukon hon kaka kalhila ban hemon pukon hime hemipkae pukon hon kaka mok damonkae pukon hon 1:11 edo mina min Allah Kitki tan Injil weng yepki neendeeki hakpatonkae pukon hona dun paede. 1:12 Nea nup Tuhan Yesus Kristus tan ngangmel hep needeeki Ea tutum ne pukon malip neonki, pinong daklo Ekel heme aon pukona lipip neede. Kauma nek, ne tan E pukona yep mumo ae hemee. 1:13 Kauma pukon kabol hin nea weng tala paklo, kaka yen puklonki heen, nea kaka henki heekodii. Puo, kapu yum nea lulom tan hemedii. Kauma pukon ne tala hemedii mina daen, ok dokyen, e-nende. 1:14 Nek, nup Tuhan E tan ban eon min hon Yesus Kristus dit tan ok tep boo paep neede. 1:15 Weng kapea pen pukon koton do tan deponkia kaema: Kristus Yesusa mangol hil kape dakendea kaka tala hemonkae yep hep eon pukon dakende. Ikait tala hemonkae kapu yuma dito dalo tan tala hemediiki kapa ne mum. 1:16 Nea dito tala hemedii puo, Allah tana mangop dokyen e-nende. Hina nea dito tala hemediiki. Kauma pukon Kristus Yesus tan ne tala hemedii mina balbiten, koton pukona dalo tan mehede. Nek, Kauma ben kaka dokae pukon kukup eekhe, ia yep hep eon min hon balinon ditoki depon pukon hona Ea mehonki puonekot, kal heoknehiip. 1:17 Kauma pukon nup tana Raja ditoki hon e-denonki hon dito e-atmonki hon Allah maki mumki E pukon mum yepki puonekot, kitok aen kuloknedo. Amin. 1:18 Nek, ne tena Timotius hep pukon uhin nabi tan puonede tep ne tan hel kukup heokne. Taikhe, weng kapu hepa kal hemon min pukona depen ngatoen, hep diplop til balia dangdong heon do tan balinoknedeep. 1:19 Puo, kaka makae hemehiipa ia ngalno kotenonipno, i dit paen hemon mina ok manon min tum bali wan dien dakbiton tep heen, kote hemip. 1:20 Putaakodiipkae i enila Himeneus hon Aleksander hon ikaloa weng talaki e-paklon pukon ne tana iblis bali kolop eedii.

1 Timotius 2

2:1 Kabol hin nea pisno kali eokne mina kaema: Allah pukon nop aon min hon Allah kali aon min hon kaka dokae pukon Allah kali ae hemip hon yumkae pukon Allah kali aen, dito yep mumo aoknehiip. 2:2 Taen, rajakae yum pukon hon kaka dalokae yum pukon hona Allah kalinka aani. Putamiphe, nupkaita dakan mum tep balinon hon bam tan tala hemo dangdon do tan Allah pukon mum yep hemo balinokneho. 2:3 Kapu tep hemona dito yep min hemokneho. Putamuphe, Allah nup Yep Hep eonki tan pinong yep dakloknehee. 2:4 Kauma pukon Allah pinong yep mina kaka yum yep hep eekhe, ia balinon ditoki depon pukon hon pen pukon min kal heon pukon hon Ea pinong daka hemaa. 2:5 Nek, Allah Ea maki mumki hon Allah bali hon kaka bali hon dakan donkia maki mum, kapua Kristus Yesus. 2:6 Putaoknedii puonede min dingme kauma tan kaka Dakan Donki kapua Ekel kalhil tana kaka wanang tena yum pukon hiikode. 2:7 Putaen, hemon kapu pukon nea rasulki hep neen, Yahudi pukon hon lipip neede. Nek, weng kapea moka do pen pukon kali ee. 2:8 Ne pinong yep bakon yuma kaka etul dangdong doki tan etul dio ngino, weng dun daklon do tan Allah kalinka aoknehiip. 2:9 Kauma tep mum wanang hel ia men opkala heleen, ngul buoknehiip. Taen, kamil hel nong daon do tan emas edo manik manik diop hekyen, men opkal hiwol diop tan hionki hel e-ngul buoknehiip. 2:10 Puo, wanang ia hemon yepki mum hekyen balinoknehiip. Wanang ia Allah Weng tutum heme hemip puone hemipkaea yep tan hemoknehiip. 2:11 Wanangku hemoknehuu mina kaema: ua dimno bam tan kalinka uonkae taopa balino, i wenga kal heen hemoknehuu. 2:12 Nek, Adam Ea hin tan hetmop aede. Taen, malon Hawa ua hetmop uede. 2:13 Kauma pukon wanang tan kaka kalinka eon edo kaka dangolkae heon pukon edo kapu yuma ne tana e-yepo nehii. Puo, do hel do ia dimnon mum balinoknehiip. 2:14 Pen pukon iblis tan Adam pukona e-mok dap aekhe, e-tala heekode. Puo, wanangku kauma mok dap uekhe, tala heekoduu. 2:15 Puo, wanang ia dit paen hemon min hon dangdong do tan yep mum hemo balinenoknediip domteka, i tena paon dingme kauma ben yep hep eoknede.

1 Timotius 3

3:1 Pen pukon wenga kaema: minaki ngolki heaano domteka, ea hemon dito yepki hemaano putaoknehee. 3:2 Kauma nek, ngolki pukona do hel do kaka yum tan ea yepki puononki hon aboku maki mumki hon ok atul diop e-enonki hon kal heen, bam tan pinong daklonki hon kaka talonkae pukon dun ap paep eonki hon Allah Wenga yep kalinka eonki hon 3:3 kaka dokae e-engan kulonki hon ea bam tan dakan kulo 3:4 Nek, do hel do kaka kapu ap bunga pukona helemo yep 3:5 (Minaki tan ekel ap bunga pukon e-yep hemokneheedomteka, mina heen kaka kapu tana Allah ap pukon hel yep hemoknehee yoko?) 3:6 Ngot makia kaka okyanop balbiten Yesus lipmokneheeki ea ngolki heoknehee puo, pinong dalo heoknehee domteka, iblis pukon kukun depoknede mina kaka kapu hel depoknede maedo? Kauma pukon kaka kapua okyanop balbiten lipmeheeki ngolki hep aona do. 3:7 Ngot maki hel kaka kapu tana gereja e-hemonkae pukona do hel do enila yep heoknehee. Kauma tep e-hemoknehee domteka, e enila tala heiphe, iblis tangopa dakloknehee. 3:8 Kauma tep mum ngolki taopa hemonkae, enila diaken, tan hel do hel do kaka yuma i pukon yepo noknehiip. Taiphe, ia kaka e-kupa eonkae hon ok anggur atul diopki e-enonkae hon ikel ihom heon pukon mum e-hemonipno, ia tutum hemoknehiip. 3:9 Taen, kaka kapua koton do tan i diplop til dangdong do hemoknehiip. 3:10 Puo, hina i pukon heetame eoknehiip. Taen, kopka eiphe, ia tala do tan yep hemoknehiip domteka, ngolkae hon hemonkae pukon lipme eoknehip. 3:11 Kauma tep i kalbelki koo pukon hel kaka yum tan pinong yep daka eoknehiip. Taiphe, i tana dokae pukon weng talaki e-pakloknehiip hon ia hapetnek weng betlon dokae hon hemon min yum pukon ia yep hemonkae puonekot, kal hep eoknehiip. 3:12 Nek, diaken ea do hel do aboku maki mumki hon ekel ap bunga yum pukona yep hemo malip eoknehee. 3:13 Kauma pukon ngolkae hemona yep heme hemipkae domteka, mina mahon kal heen, dalo heoknediip. 3:14 Nea petamon hapetnek hep bali abaano pinong dakahii. Kauma pukon weng kape yuma ne tan keek bop hee. 3:15 Puo, nea hapetnek e-aboknehii domteka, kaka Allah Weng hemonkae bunga yep balinon pukon wenga hukaa hihi kukup heehii. Kauma pukon hepa kal heokneheep. Allah Weng hemonkae bunga kapua enila gereja ia Allah dito balinonki balikae. Hon weng pen pukonki yuma ap kulol, enila gereja heekode. 3:16 Dito pen pukon nupa Allah tep heona dalo kit min kal heekodo. Allah Ea kaaki heen ihop heekhe, Allah Baee tana Ea Pen Pukonki puonekot, malaikat tan hel atme aiphe, kaka diop tan E enila bakon bakon yum bali kal heen kalinka eediip. Taiphe, mangol hilkae diop tan lipmo heme aiphe, kit heen abi dingla dio wande.

1 Timotius 4

4:1 Puo, Allah Baee tutum tan puonedea, tungul heon dingme koten, baee moki hon kaheng tan kalinka eon wenga hemoknediip. 4:2 Kalinka eoknediip min kapua dito mokae ben heme hemip. Kauma pukon i diplop til balia besi dito tengki tan a teiphe, beeng nip paep eonki tep hee hemip. 4:3 Taen, ikait tana kaka koo don pukona dobop eoknediip hon Allah tan enon min yep enon pukon hetmookodeeki pukon hel doo noknediip. 4:4 Kauma pukon Allah tan hetmookode min yum Allah Weng tan hon Allah kali aon ben hona hihi okdokyede. 4:5 Nek, Allah tan eende min kapu yuma yepo nekot depokneho domteka, enon min maki pukona e-alut bomokneho. 4:6 Kauma pukon hep tana kapu yuma nup ningki piki pukon kalinka eokneheep domteka, hepa Yesus Kristus pukon gembala min ben kalinka eon min yepkia heme hemep tep mum hemo e-kotoknedeep. 4:7 Taen, hepa etmuk ngot hon wanang taumkae damang pinong daklon min hona e-wenghen kulokneheep. Putaen, hep hel pukona malien Allah tep heen balinokneheep. 4:8 Kalhil ngangmel heon pukona yep hemokneho. Puo kamdik balinon pukon hon balinon ditoki taloknedeeki pukon hona nup hel yep balinon pukona Allah tep hemo balinokneho. 4:9 Nek, Yesus Ea kaka yum heme aonkae pukona Yep Hep Eonki. Puo, hina Ekel heme aonkae pukona dito dangol hep eonki. Kauma pukon nupa dalo tan heme ae hemup. 4:10 Weng kapea dito pen pukonki nek, yum depokneheep. Kauma pukon nupa pimkulo heme hemup. 4:11 Weng kape yuma ngangmel tan kalinka eonepno, kukme eokneheep. 4:12 Taephe, kaka maki tan hel hep pukona ea kabeeki ne taopaki puonoknehee domteka, hepa e-wenghokneheep. Puo, Yesus heme aonkae yum pukona hep weng paklon tan edo hep hemon tan edo tala hemon do tan balino hemon tan edo kapu yum tan hemo kukup eokneheep. 4:13 Putamonepno, hep tana Allah Weng dun demon balia kalin kulo, kukme eon mum nedeephe, nea aboknedii. 4:14 Nek, i ngolkae tan etul hep abol bali paep heiphe, Allah Weng tan putaoknedii puonedeeki ben hepa ban mina dependeep. Kauma pukon hep ban min dependeepki kapua koton do tan hemoknedeep. 4:15 Putamonepno, kapu yuma pinong daklo koton do tan hemokneheep. Taephe, kaka yum tan hep tutum hemen unon pukona atmen kal heoknehiip. 4:16 Kauma pukon hep hel balinon hon hep kal heen dependeep min pukon hona helemo e-kotoknedeep. Putamephe, hep hel hon kaka yum hep wenga wenghonkae hona hemon kapu ben yep hep eoknede.

1 Timotius 5

5:1 Kauma pukon hep tana kaka taumki pukon dalo tan e-kupa aokneheep. Puo, bam tan hep olki tep heen kali aokneheep. Taen, kaka kabee hep taopkae pukona hep ningbelki tep mum hep eokneheep. 5:2 Putaen, wanang taumkae pukon hel hep oku tep mum heen, wanang kabeekae pukon hel hep ningbelki koo tep mum heen, dito yep tan malip eokneheep. 5:3 Taen, wanang halipkae puo, dito kakokae pukon yep tan malip eoknehiip. 5:4 Puo, wanang halipku maku u tenaa kan unonkaea hemip min pukon hemo malip uoknehiip. Taen, ap bung kapua i umdipki tan uhin malip eediip, kauma pukon amola haluk bup eoknehiip. Putamiphe, Allah tana pinong yep dakloknehee. 5:5 Puo, wanang halip kakoku kapua u tenaa hel dito do ukel mumku ua labun hon aton til hon Allah kalinka aenonukno, E 5:6 Taukhe, wanang halipku maku ua ukel pinong yep daklon min mum pimkulonku domteka, u kalhila kapnim balinhuu puo, diplop til bali pukona hihi denhu. 5:7 Kauma pukon weng kapea wanang halipkae kalinka eokneheep. Taephe, ikait yuma wenghen, tala hemon do tan balinoknehiip. 5:8 Minaki tan ekel don mabina pukon malip eoknehee puo, hina ekel ap bunga pukon e-helemoknehee domteka, kaka e-hemonki tepa do puo, dito taopki tep heekode. 5:9 Nek, wanang halipkae balinon dingme kola deng lao topa bangupnenkae (umur enam puluh tahun) tan ngol moen hiplakae domteka i hemona imki dun yep hemo balindiip. 5:10 Taiphe, kaka yum tan ikait yep hemona hihi kal hep eediip. Ikait yep hemediip min kapua kaema: ia tena pukon yep malionkae, kaka talonkae pukon yep malip eediipkae, kaka kukun min deponkae pukon yep malip eediipkae, yum min pukon ia pinong yep tan heme hemipkae. Kaema tep heme hemip wanang halipa domteka, i enila bop eoknehiip. 5:11 Nek, wanang halipkae puo, kabee tepkae domteka, ia Kristus pukon hemona hin e-heen, imki don pukon mum pinong dakloknehiip. Kauma pukon ikait enila e-bop eoknehiip. 5:12 Taen, hina ikait kapu imyelkia deniphe, i tan nua Kristus pukon mum balinokneho, puone hemip. Puo, ia hapetnek imki mahon demno pinong daka hemip. Kauma nek, ikel yep heon pukon mina do heekhe, Allah kabinon min i abol bali baline hemaa. 5:13 Hon ia hetlongnonipno, kaka dokae apa uno talene hemip. Taen, ia hetlong muma do puo, kaka dokae ngol mina pukon weng depo, yalum bue hemip hon yep do min ia weng depe hemip. 5:14 Kauma pukon ne pinong yepa wanang halipkae puo, kabeekae domteka, dito yep imki haluk dun tena bikmo, ap bung maki kapua yep hemo malioknehiip. Doneka, i apomki tan i enila kaka dokae bali ngotaklekhe, weng depo tala hep eoknehiip. 5:15 Nek, wanang halipkae mina tepa hihi wol ngatan iblis hon mane hemip. 5:16 Kauma pukon wanang halipkae kapu ap bunga wanang Yesus heme aonku pa balinhuu domteka, u tan ikait pukon koton do tan malip eoknehuu. Doneka, halipkae kapu gereja tan malip eon pukona kukun heoknehee. Putaiphe, wanang halipkae puo, dito kako i mabin dokae mum gereja tana yep malip eoknehiip. 5:17 I ngolkae gereja malien hemonkae pukon ip tana tok lao heen, mahon yepo eoknehiip. Kauma nek, Allah Wenga ip tana ngol moen, kalin kulo kukme ee hemipkae, kauma pukon dito dangol heen, yepo eoknehiip. 5:18 Allah Buku tan puonedea, sapi tan akup donki tilmoknehee domteka, bon bali nong dap aon kapua yepa do, keek bookode. Hon Allah Buku bali tan hel puonedea, kaka pukon hemonkia do hel do amola depoknehee, keek bookode. 5:19 Kauma nek, kaka maki tan ngolki maki pukon ea tala hemehee puonehee domteka, weng kapua ipa e-wenghoknehiip. Puo, kaka lao edo wii tan ngol kapu pukon mum talen kali eoknehiip domteka, ipa wenghoknehiip. 5:20 Puo, ikait tala hemonkae pukon yepa ip tan kaka dun deon bali tan kupa eoknehiip. Taiphe, i dokae hel kal heenonipno, ia ponoknehiip. 5:21 Kauma pukon Allah hon Kristus Yesus hon Allah tan malaikat lipip eedeekae bali tan hon pen pukon nea kali heokne. Weng kape yuma wenghen, kaka yuma yep min edo tala min yum pukon mum tep heme eokneheep. 5:22 Taen, hep etula kaka maki abol bali paon pukona hapetnek e-paokneheep. Putaen, kaka dokae tala hemon min pukona hepa e-yalum buen, hemokneheep. Puo, hep hel diplop til e-dangdong heon pukon betlo, balinokneheep. 5:23 Taenonepno, hep kumdul bali hon hep kalhil hon bamno yola diop depenheep, kauma pukona ok damangki mum enona do puo, ok anggur hon yambul mum paen, enokneheep. 5:24 Putaen, kaka mina tep i tala hemon min ihop heoknehe domteka, tala hemon min kapua hina Allah lelaen, lehongyon bali unoknehee. Puo, kaka dokae i tala hemon min hel malon unoknede. 5:25 Kauma tep hemon yepki kapua ihop heoknehee. Taekhe, hemon min yepki puo, deekohiipkia e-mamdooni tep heoknedee.

1 Timotius 6

6:1 Nek, kaka ban hemonkae yum tana ban min dime eonki pukona yepo aoknehiip. Putaoknehiip domteka, Allah enila hon nup kalinka eon min yum hona kaka tana pen pukon puonoknehiip. 6:2 Kauma nek, i ban hemonkae abolki, ea Yesus hemonki domteka, i tana abolki pukon yepo aoknehiip. Kauma pukon ia ningki piki heekohiip. Taen, ban heme hemip min kapu amola pukon ban dime eonki pukona dito yep tan heme aoknehiip. Nek, kape yum tana makpon daklo, kalinka eeni. 6:3 Minaki tan kalinka eon min moki kalinka eoknehee edo Tuhan Yesus Kristus tan kalinka eede min pukon ngalnonki edo Allah tan makpon dokop eon min pukon e-yepo nonki domteka, ea ekel pinong daklon tan mum nea kalki puonoknehee. Puo, ea dito lulomki balinoknehee. 6:4 Kauma pukon kaka kapu pinong dakahee mina kaema: tala heon pukon mum ngol moen pimkuloknehee. Taen, kapu amola weng talaki paklon hon kaka doki depen hemehe min pukon mok ween, pinong tala daklon hon weng dun daklon hon kaka lakon maki pukona e tan putaakohe maedo puonekot, pinong tala daklon hon 6:5 kaka pinong daklon balia yep min e-balinoknehee hon ia a dakmon tep non hon hemiphe, i pinong daklon balia pen pukon mina dedende. Taekhe, ikait pinong daklona Allah hemon mina yep mina diop depon bali pinong daka hemip. 6:6 Puo, pinong yep tan Allah tep heon pukon heme aedonipnoa, amola depoknehiip. 6:7 Kauma pukon nupa mangol hil bali maki min mum hel e-dio talendo. Kauma tep mum mangol hil bali kotoknedo dingmea maki min hel e-dio unoknedo. 6:8 Puo, nupa enon min hon ngul buon min hona pa balinhee domteka, hihi kauma pukon mum nupa pinong yep daklo balinokneho. 6:9 Doneka, ikait ihom heemno pinong daka hemipkae pukon heetamon min tan hetame eoknedee. Taekhe, pinong daklon balia tala dangdong min diop tibekhe, kot dokno tangop daklon tep heenonipno, kaka kapua dikino daken dene hemip. 6:10 Kauma nek, hiwol pukon mum dit paen pinong dakloknehiip domteka, tala hemon min yum damila hiwol kauma kotkodiip. Taenonipno, ia Allah heme aon pukona kam uniphe, diplop yol mina diop hep eekhe, kukun hep ee hemaa. 6:11 Puo, hepa Allah heme aonki, kauma pukon hiwol dit paon pukona kotokneheep. Taen, hep tana tutum hemon min hon Allah e-heon min hon bam tan balinon min yum pukon hona hep tana nganwo mano hemokneheep. 6:12 Taen, dit paen hemon min pukona koton do tan hemonepno, balinon ditoki pukona depoknedeep. Kauma pukon Allah tan weng dip heede. Kauma pukon hep tana nea Allah pukon heme aoknehii puonephe, kaka diopa wenghen kal heekodiip. 6:13 Nek, Allah Ea yum min pukona kapnim min eendeeki hon wenga tutum kalinka eedeeki kapu ikalo bali ne tan hepa kali heokne: 6:14 hep tana (ayat 11 hon 12 hon) puonede weng kapua dangdong heon do tan malien, hemedeephe, Yesus Kristus taloknede dingme tan muma kotoknedeep. 6:15 Nek, dingme kapua Allah Ekel tan mum kal heen putaoknede. Kauma pukon Allah Ekel mum hihinonki hon rajakae yum pukona Ekel mum Raja dangolki hon E muma tuan yum pukon hel Tuan dito dangolki heen baline hemaa. 6:16 Kauma nek, Allah Ea e-paep aonki hon Ea malon hel e-denonki hon Ea pipyam dito daloki kaka hel pipyam kapu bali hibil e-unonki baline hemaa hon kaka maki tan hel e-ateme ae hemipki hon mahon hel e-atme aoknediip. Kauma pukon Ea dito yepo non mumki hon dito ngangmelki hon dito balinoknedeeki. Amin. 6:17 Nek, mangol hil kapua kaka ihomkae pukona kalinka eephe, ia e-pinong dalo heoknehiip. Kauma pukon ihom hee hemip mina tap mum balinoknehee. Ia e-ihom heon pukona kalinka eokneheep. Kauma pukon Allah tana nu pinong yep daklon min mum diop tan een kulekhe, E pukon mum pinong yep daka aokneho. 6:18 Hon hep tana kalinka eephe, ikaita yep min hemon pukon hon diop tan kaka dokae heme eon pukon hona lehongmo een kulonipno, pinong yep dakloknehiip. 6:19 Putamonipno, mangol hil okyanopki talon dinga heekhe, ikait yep heme hemip min kapu damil heekodo, balinon pen pukonki depoknediip. 6:20 Nek Timotiuso, mina min hepa hihi depenheep domteka, helemo betlokneheep. Taen, weng talakia koten, pinong yuki makae tan yepki puonekot kalinka ee hemipki kapu hel talaki, kauma pukon kapu yuma hepa e-wenghokneheep. 6:21 Taen, kaka makae pinong yuki kapu hemonipno, i dit paen hemon min bali koten, kam heekodiip. Kauma nek, Allah ban eon min tana ipkaita malip eoknede.

2 Timotius 1

1:1 Nek, Allah Ekel pinonga tan balinon ditoki putaoknedii puonedeekia Yesus Kristus til bali ben ne Paulusa rasulki hep neede. 1:2 Kauma pukon ne tena Timotius dit paep hee hemeeki hep pukon Allah tan ban eon min hon mangop dokop eon min tan hon dakan yep balinon pukon Allah Olki hon nup Tuhan Kristus Yesus ikalo tana malip heoknehiip. 1:3 Kauma pukon nea labun edo aton til edo yum hep pukon pinong daklo, koton do tan Allah kalinka ae hemee. Kauma nek, nea ne umdipki Allah heme aediip tep mum ne hel diplop til bali dangdong heon do tan Allah pukon hemo yep mumo ae hemee. 1:4 Hep hiok dakende pukon nea hep bali aben, atme heoknedii. 1:5 Kauma pukon hep umdopku enila Lois hon hep oku enila pukon baline hemaa. 1:6 Kauma nek, ne etula hep abol bali paep heikhe, Allah tan ban eon mina hep bali himin pa balinehee. Kanek, ban min depenheepki kapua angol kikino dalo heon tep hemon pukona pungmokneheep. 1:7 Nek, Allah tan nupkaita baee pononkia e-eende. Puo, Ea 1:8 Kauma nek, nup Tuhan pukon dokae kalinka eona e-podakloknehiip. Taen, nea E pukon hemo bui paep neediip kapu pukon hel ipa ne pukon e-ponoknehiip. Puo, Allah ngangmel ben injil wenga nupkait yum mum tep kukun mina yep tan depokneho. 1:9 Allah Ekel tan nupa yep hep eenonekno, dangdong do tan balinon pukon weng dip eede. Kapua nupkait tan hemon pukon e-weng dip eede puo, Ekel ban eon min kapua Ekel pinonga tan mum weng dip eede. Mangol hil kaldek hiini do dingme tan nup pukona Yesus Kristusa ban eende. 1:10 Ban min kapua petamon nup Yep Hep Eonki enila Yesus Kristus Ea hihi talen ihop heekode. E tana Allah injil ben denon min ngangmela daakoten, balinon min dito e-dedenonkia dio talen kukup eede. 1:11 Injil weng kauma pukon nea kalinka eonki hon rasulki hon kukme eonki hon hep neede. 1:12 Kauma pukon nea kukun mina depenka hemee. Puo, nea minaki heme ae heme pukon hihi kal heekohii. Kauma nek, E tan nea mina min kamdik edo mina dingme nop aokne min domteka, Ea wenghen betlo malip neonki. Nek, nea hihi kal heekodo, e-pone hemee. 1:13 Nek, hepa ne bali tan wenghendeep min kapu yuma depen, hona hihi kalinka heedii min yepki kapua depen hemokneheep. 1:14 Ne tan hep pukon heendii min kapua heleen maliokneheep. Taephe, Allah Baee nup diplop til baline hemaaki tan malip heekhe, heendii min yepki kapua hep tan malip aokneheep. 1:15 Nek, hepa kal Figelus hon Hermogenes hon Asia bakonkae yum hona ne bali koten wanhiip. 1:16 Taiphe, Onesiforus mum nea nong besi tan nong dap neediip pukona ponon do tan ne pukon dakan kulo balinde. Kauma pukon Tuhan tan e ap bunga mangop eoknehee. 1:17 Ea Roma aip balinde dingme hel ne pukona koton do tan pimkan manho ne hon dakande. 1:18 Kauma nek, hepa kal nea Epesus aip balindii dingme hel ne pukona Onesiforus e tan mum diop malip neede. Kauma pukon Tuhan tan lelamon dinga heekhea, Tuhan tana mangopno, kukun min e-hep aoknede.

2 Timotius 2

2:1 Kauma pukon ne miiki Timotius, hepa ban min Yesus Kristus til bali tan dependeepki pukon koton do tan hepa ngangmel heen hemoknedeep. 2:2 Taen, mina min kaka diop bali tan hepa wenghendeep min domteka, hep tan hel kaka yep tutum hemonkae pukon wenghendeep min kapua kalinka eokneheep. 2:3 Kauma pukon Kristus Yesus pukon ebonki heoknehee domtkea, do hel do ea kukun min nup dependo tep mum depen kuloknede. 2:4 Kaka ebonki makia e abolki wenga mum kal heen hemoknehee domteka, kaka ebonki kapua ea i ebon dokae hemon tepa e-hemoknehee. 2:5 Kauma tep mum oleton binonki hel ea heleen, lelaakodiip tep mum e-binoknehee domteka, ea amol min abol dak buon pukonkia e-depoknehee. 2:6 Kauma tep mum maki hel kaka tana yong pukon hetlong do tan hemokneheeki domteka, do hel do amola hin depen weoknehee. 2:7 Kali heehii min kape yum Tuhan tana hepa kukup heoknehee. Kauma pukon mina min ne tan kalinka heehii wenga e-lukyekoten hemokneheep. 2:8 Yesus Kristus Ea Raja Daud dona tan kan talendeeki hon Ea Allah tan tibeo aedeeki. Kapua ne Injil weng hemediiki damila puma. Kauma pukon hepa e-lukyekotokneheep. 2:9 Nek, injil weng kauma pukon hemo, nea kukun mina dependii. Taen, nea kaka tala hemonki tep heen, nong ngodonki tan nong dap neediip. Puo, Allah Wenga dito e-nong daon min. 2:10 Kauma nek, nea kaka Allah tan lipme eedekae pukon hemo kukun min kapu yuma dependii. Putaikhe, ikaita Kristus Yesus ben yep hep eekhe, balinon dito kitkia depoknediip. 2:11 Nek, weng kapea dito pen pukon: Nupa Yesus hon dendo domteka, E hon mum tep balinoknedo; 2:12 edo, nupa e-kotoknedo domteka, E hon mum tep abolkae heen balinoknedo: edo, nupa E pukon kolop aokneho domteka, E tan hel kolop eoknede. 2:13 Yesus Ekel pukona ngalno e-kotoknehee. Puo, nupa pen pukon tutum e-heokneho domteka, Ea nup tepa doki. Kauma pukon tutum hemo nup pukona e-kolop eoknede. 2:14 Weng kape yuma ikait tan e-lukye koton pukon kukme eokneheep. Taen, Allah bali ia e-weng dun daklon pukon hep tana kalinka ee. Ia kauma tep hemoknehiip domteka, yep e-balinoknehiip. Kauma pukon wenghen kulonkae pinong daklon balia yakbakap eoknehee. 2:15 Kauma nek, hepa Allah bali kaka yepki heon pukon pimkulo, podaklon do tan hemonki heokneheep. Taen, Allah Weng pen pukonki mum ihop tan tutum mum kalinka eokneheep. 2:16 Puo, hep tana weng pen pukon dokia e-weng paklokneheep. Kauma pukon mok weng kapu kal heen weng paka hemipkaea ia Allah bali koten kam heekodiip. 2:17 Nek, ikait weng talaki paka hemipkae domteka, i tan kalinka ee hemip mina beeng hapetnek dalo nehemaaki tep hee hemip. Ikalo kapu enila Himeneus hon laokia Filetus tan putame hemip. 2:18 Ikalo kape tana hihi Allah Weng pen pukonki bali koten kam heenonipno, nupkait deno tibon pukona hihi heekodo, neno yakbakap eehiip. 2:19 Puo, Allah tan Ekel ap kulola dito tutum heen moe, keek bookode min kapua kaema: Allah Buku tan puonedea, Tuhan tan kaka minakae Ekel heme aonkae domteka, i pukona hihi kal heekohee. Hon minakae tan Tuhan enila ben kuloknehiip domteka, do hel do ia tala hemon mina dun makla paoknehiip, puonede. 2:20 Nek, ap daloki bali balinon mina emas hon perak ngodon min kapu muma e-balinoknehee. Puo, pa balinhee mina a bali tan dun hetmoonki hon mangol bali tan dun heetmoonki hon yum balinhee; hinki kapua emas hon perak ngodon min pukon puonede kapua kit heon pukon mum. Puo, malonki kapua hamanpa dingme yum hemonki pukon, puonede. 2:21 Kauma tep mum kaka e diplop til bali hamanpa min yuma okdokyoknehee domteka, kaka kapu pukon Allah tana e diplop til balia yep min mum paep aekhe, ea Allah pukon mum tutum heme aoknehee. Taekhe, Allah tan okdokyen dangdong doki hep aekhe, ea hemon min yepki Allah pukon hemoknehee. 2:22 Kauma pukon hepa kaka kabeeki nek, yep do min hemon pinonga kotokneheep. Taenonepno, ikait diplop til bali dangdong do tan balino Tuhan pukon mum weng dip ae hemipkae paen balinon hon dakyudeen balinon hon pukona nganwo manokneheep. 2:23 Kauma pukon hepa weng yep doki paklona kotokneheep. E-putaokneheep domteka, hepa yakbakyokneheep. 2:24 Kauma nek, kaka Tuhan pukon hemonkia do hel do weng dun daklona e-hemoknehee. Puo, ea kaka yum pukon yep tan hemo kalinka eonekno, i pukon e-pinong tala daka eoknehee. 2:25 Nek, minakae tan Allah Weng kalinka eonki pukon apom hep aoknehiip domteka, dito bam tan mum ikait pukona kukup eoknehee. Taekhe, Tuhan tana ikait balbiton pukona enoma eoknede maedo? Taen Allah tana ia pen pukon min kal heon min bali kukup eoknede. 2:26 Taekhe, ikait pinonga tutum kal heoknehiip maedo? Pen pukon ikaita iblis tan e pinonga min hemon pukon nganan heekhe, tangop daklon bali tan koten talenhiip.

2 Timotius 3

3:1 Nek, hepa kal heokneheep, tungul dinga hemekhea, dito tala kukun mina diop tiboknedee. 3:2 Dingme kapua kaka ia ikel balinon pukon hon hiwol pukon puonoknediip. Taen, kaka dokae pukon weng talaki mum eiphe, yeponon mina ikait balia dedenoknede. Taiphe, Allah Weng hihi kal heekodiipkia kotoknediip. 3:3 Taen, dit paon mina lulom heen, dakan mum tep heon pukona ngalnoknediip. Putaen, kaka dokae enila yakbakmonipno, ikel pinonga mina e-kotni tep heoknediip. Taen, atulno, yep mina e-pinong dakloknediip. 3:4 Putamo, mok min mum hemo yon pukon dimon dokyoknediip. Taen, ia pinong daklon do tan hapetnek tala heen, ikel mum mina koten, ikel pinong yep daklon min pukon mum dit paoknediip. 3:5 Taen, ia Allah heme aonkae tep heokendiip. Puo, ia Allah ngangmel min pukona mok min, puonoknediip. Nek, ikait kauma tep hemonkae pukona hepa kolop eoknedeep. 3:6 Kauma nek, ikait kapu tep hemonkaea kaka apa himino weng yepki pakadiip. Taiphe, wananga hapetnek tala heeni tepkae diop tana yepo nekot i pukona dangol hep eoknediip. 3:7 Nek, wanang kapua yep min kalinka eon pukon pinong daka hemip. Puo, ia pen pukon kalinka eon mina yambul hel e-kal hee hemip. 3:8 Kanek, ia mum tep kaka enila Yanes hon Yambres hon ikaloa Musa pukon kupa aediip. Kauma tep kaka kapu hel weng pen pukonkia ngalne hemip. Taen, ikait pinong daklon balia kapu tepkae pukona dito kolop eeni, puonede. 3:9 Kaka enila Yanes hon Yambresa pinong daklon do tan ikaloa tala hemediip min kapua kaka yum kal heekodiip. Kauma pukon kaka kapu tep hemona mahon e-dalo heoknehiip. 3:10 Nek, hepa ne kalinka ee hemee min hon ne balinon hon koton do tan heme hemee min hona hihi kapu yuma hepa kal heekodeep. 3:11 Taen, nea Antiokhia aip tan hon Ikonium aip tan hon Listra aip tan hona nen puklo, kukun min hep neediip kapu yum pukon hel hepa kal heekodeep. Puo, nelme neo kukun hep neediip min kapu yuma Tuhan tan malien, baa kolop neede. 3:12 Pen pukon minakae tan Kristus Yesus ben balinon yepki depen balinemnokae domteka, ia kukun min depen kuloknediip. 3:13 Puo, kaka tala hemonkae hon dikipno mok damonkae ia tala hemon min mahon hemo, haluk dikipno mok dame eiphe, i tangmal tan hel kauma tep mum dikipno mok dame eoknediip. 3:14 Putamoknehiip puo, ikait kukup heediipkae pukon hihi kal hep eedeep. Kauma pukon hepa kal heen depen putaoknede min pinong daka hemepkia depen ngatoen balinokneheep. 3:15 Hepa tena yambul balindeep dingme tan Allah Buku pen pukonkia hihi atmen kal heekodeep. Buku kapu yep hep heon pukona malip heekhe, mahon kal heoknedeep. 3:16 Kauma nek, Allah Buku keek bookodiipki yuma Allah Ekel hepu ben bookode. Kapua kaka kalinka eon pukon hon kaka tala heiphe, kukup eon pukon hon kaka yep hemo balinon min kukup eon pukon hona kapua dito mangop min kukup eede. 3:17 Kauma pukon Allah heme aonki tana hemon min yepki hemaano domteka, Allah Buku keek bookodeekia hemekhe, kauma tam mum hihinon mina aoknede.

2 Timotius 4

4:1 Nek, Allah hon Kristus Yesus hon ikalo tana kaka balinonkae hon dendiipkae hon yuma lipyen, lelap eoknediip. Kauma nek, Yesus Ea ihop taloknede pukon hon Ea Raja hibil heoknede kauma pukon hona ne tana Ikalo bali pen pukon min mum kalinka heokne: 4:2 Hep tana Allah Weng mum kalinka ee. Taen, hep tana yep heon dingme edo tala heon dingme yuma ngol moenonepno, yum mina hapetnek hemon do tan bam tan kalinka eokneheep. Taenonepno, tala mina ihop tan kupa eo makpon daklo, kukup eokneheep. 4:3 Kauma pukon malon heekhea, kaka tana kalinka eon min yepkia kotoknediip. Taen, ikel pinong yep daklon min mum kalinka eonkae pukon weng dip eiphe, ikel hiong yot himinon pukon muma kalinka eoknediip. 4:4 Taiphe, ikaita pen pukon min wenghon pukona hiong mipyen, damang min ngota mum wenghen kulon pukona hiong ol dakoten wenghen kuloknediip. 4:5 Puo, hep tan ngol min yum pukon pinong uapnon do tan tutum kal heokneheep. Taen, kukun min pukon bam tan balino, Injil wenga hemonepno, hep hemon min yuma koton do tan tutum mum hemokneheep. 4:6 Kauma nek, nekel pukon an hemon min tep heen yapia hihi boo paehee. Taekhe, ne denon dingme hihi hibil heekohee. 4:7 Nea yep min pukon hemo tungul heen, himin dokyon 4:8 Kauma nek, petamon nea abol dak buon min pen pukon kitkia Tuhan tan lipyen, pen pukon lelamonki depon pukona dun kukmut paep neoknede. Kapua ne pukon muma do puo, kaka yuma Yesus talon pukon mehe hemipkae yum pukon hel dun kukmut paep eoknede. 4:9 Nek, kaka enila Demas ea mangol hil min mum dit paen, ne pukon kolop neenonekno, Tesalonika aip wande. 4:10 Taekhe, kaka enila Kreskes hel Galatia bakon wande. Putaekhe, Titusa Dalmatia bakon wande. Kauma pukon hepa ne bali koton do tan hapetnek talokneheep. 4:11 Kauma pukon ne hon la balinheekia Lukas hon mum balinho. Taekhe, Markus ea ne hon hemon mina diop hemo malip neonki. Kauma pukon hep tana Markusa hapetnek dio tale aokneheep. 4:12 Nek, kaka enila Tikhikus ea hihi ne tana Epesus aip dun paik, wande. 4:13 Kauma pukon hep talona Troas bakon ben ne mena kaka enila Karpus ap kotkodiiki hon ne kitab hon dun buo talokneheep. Puo, dito mangop mina Allah damil bukua dio talokneheep. 4:14 Besi hemonki enila Aleksander ea ne pukon diop tala hep neede. Puo, Tuhan tan mum amola ekel hemede tep mum aoknede. 4:15 Aleksander ea nup tan kalinka eon min pukona dito ngalno apom heekodeeki. Kauma pukon hep tan hel kaka kapu pukona pinong daklo, betlokneheep. 4:16 Uhin nea kukun min depik, lelaiphe, weng dependii dingmea kaka maki mum tan hel ne hon heen e-malip neediip. Kauma pukon ne pinong yepa ikait pukona e-pinong tala daka eoknehiip. 4:17 Tuhan Ea ne bali eten, nangmel hep neede. Kauma pukon ne ben Injil wenga Yahudi don dokae yum kalinka eikhe, hihi wenghendiip. Putaikhe, Allah tana malip neenonekno, atul min singa bon bali dun yep hep neede. 4:18 Kauma pukon Tuhan tan tala hep neon min yum balia yep hep needo, abi dingla Allah raja hibil heon bali yep tan dio wa neoknede. Nek, Allah E pukon mum dito dito kitki aoknehiip. Amin. 4:19 Nek, hep tana Priska hon Akwila hon Onesiforus bunga yum pukona yep mumo eokneheep. 4:20 Kaka enila Erastus ea Korintus aip balinde hon Trofimus ea yol depen, Miletus aip balinekhe, kolop aedii. 4:21 Kauma nek, hepa nil heon kabol tan hapetnek talokneheep. Kaka enila Ebulus hon Pudes hon Linus hon Klaudia hon hep lakon yum tana yep mumo nehiip. 4:22 Kauma pukon hep baeea Tuhan tan malip aekhe, Allah tan ban eende mina hep bali dito pa balinoknede.

Titus 1

1:1 Ne Paulus, Allah heme aonki nea Yesus Kristus pukon pukon kal heon min hon kauma ben Allah tep heon pukona malip ee hemee. 1:2 Nek, Allah dito e-mok damonki tana balinon ditokia pumon tan balinon min yum kaldek hiini do tan eoknedii, heon min hona eende. 1:3 Taen, Allah pinonga tan nea Ekel weng kalinka eon pukon lipme neede. Putaena, nup Yep Hep Eonki Allah tan kalinka eoknedeep, puonekot ne bali E wenga dun paekhe, ne ben Ekel wenga pipyam heekode. 1:4 Nek, nup dit paen hemon min kapu tana Titus hepa nekel tena pen pukonki hepa Allah tan ban eon min hon dakan, maki heon min tana Allah Olki hon Kristus Yesus nup Yep Hep Eonki tan hona malip heoknediip. 1:5 Nek, hepa hihi heon do min Kreta bakon ngol moen tutum heon pukon aip yum uno ngolkae pukon lipip eedeep. Kauma pukon hemo ne tan Kreta bakon kolop heedii. 1:6 Kauma nek, Allah Weng ngolki heon domteka, ea yep mum balinonki hon koo maku mumki hon e tenaa hel Allah mum heme aonkae hon dokae tan hel kaka kapu tenaa yep balinon dokae, e-puononki. 1:7 Nek, Allah Weng ngolki kapua Allah pukon hemon min aendiip. Kauma pukon ea do hel do yep mum balinonki, ne wenga mum wenghani e-pinong daklonki, hapetnek e-engan kulonki, ok atul e-enonki, atul e-heonki hon ea dikip damo hiwol hek e-dundunonki mum hep aoknediip. 1:8 Nek, ea kaka bupkae pukona yepo nekot dun ap paep daklo hemonki, tutum mum hemonki hon dangdong do tan balino ekel pukona yep tan malien balinoknehee. 1:9 Taen, ea pen pukon wenga Allah Weng tep heen, yep wenga kapua depoknehee. Putaenonekno, ea kaka dokae pukona weng yepki kapu ben kalinka eo malip eoknehee. Taena, weng yepki kapu pukon ngalnonkae pukon hel yep tan kukup eoknehee. 1:10 Nek, kaka diopa tutum hemon do tan baline hemip. Taiphe, ikait Yahudi donkae puo, we kal hakan kukmii heonkae min deponkae ia dikip damo damang wenga diop paka hemip. 1:11 Taen, i tana ap bung diopa dikip damo ikel hiwol diop heemno pen pukon do min mum kalinka ee hemip. Kauma pukon kaka kapu tepkae domteka, dito yepa ia bon deen balinoknediip. 1:12 Nek, ikaita Kreta bakon ikel kaka nabiki maki tan hihi puonedea, Kretakae ia mok damonkae hon hok min atulki tepkae hon ia hetlongno olbisnonkae, puonede. 1:13 Nek, weng kapua puonedea pen pukon. Kauma pukon ikaita kukup eokneheep. 1:14 Taephe, ia Yahudikae pumon ikel umdipki hemediip ngota hon kaka ikel pinong daklon min hemo, weng yepkia kotkodiip tepa e-hemoknehiip. 1:15 Nek, kaka dangdong dokae pinong daklon balia yum mina dangdong do min balinoknehee. Puo, kaka dangdongkae hon Allah heme aon dokae hon ikait pinong daklon balia yum mina dangdong mum balinoknehee. Nek, ikait pinong daklon bali hon diplop til bali yum hona dangdong mum heekode. 1:16 Kauma nek, ikait tan nua Allah pukon kal hep aedokae puone hemip. Puo, ikait heme hemip min tana hihi kukmii hee hemaa. Taekhe, ia Allah pukon e-kal heen deep aenonipno, ia dito dangdong mum hemo Allah Wenga hakpaten, yep min yuma maki mum hel e-heme hemip.

Titus 2

2:1 Nek, hep tana do hel do Allah Weng pen pukonki mum kalinka eokneheep. 2:2 Taen, i kaka taumkae bam tan balinon hon yep baliniphe, kaka dokae tan yepkae puonon hon kal heen, balinon hon dit paen hemon min e-kotonkae heon hon ia yum min koton do tan hemon pukona kalinka eokneheep. 2:3 Nek, kauma tep mum wanang taumkae hel Allah Weng hemonkae tep mum heen balinonipno, kaka dokae pukon weng talaki e-paklon hon ok anggur diop e-enonkae hon heen balinoknehiip. Taen, ia yep hemon min mum kalinka eonkae heon pukona kukup eokneheep. 2:4 Putaephe, wanang kabeekae pukon i tan kalinka eiphe, ia 2:5 Taenonipno, ia pinong dang moen balinon hon diplop til bali dangdong heon do tan balinon hon ikel ap bunga pukon lelamoknehiip. Putaen, dokae pukon hel yep heme eonipno, imki taopa bam tan balino, ikait tana Allah enila e-yakbakap aoknehiip. 2:6 Nek, kauma tep mum kaka kabeekae pukon hel pinong dang moen hemon pukona makpon dokop eokneheep. 2:7 Kauma nek, hepa yum min pukon yep hemo kukup eephe, kabeekae kapu tana hep balinon tep mum heen, hep kalinka eon mina tutum pen pukon mum heoknehiip. 2:8 Taen, ia oleton binon do tan hep wenga pukon i dokae tan talaki e-kali heoknehiip domteka, hep apomkae tan nupkait pukona weng talakia e-pakni tep heekhe, podakan kotoknehiip. 2:9 Nek, i ban hemonkae domteka, i abolkae yum min pukona heleen, yep tan heme eoknehiip. Taen, i abolkae pinong yep daklon mina hemo, i wenga e-hakpatoknehiip. 2:10 Putaen, i abolkae mina e-hek don do tan helemo hemiphe, i tana ia pen pukon hemonkae puonekot, kal hep eoknehiip. Kauma pukon hep tana i ban hemonkae pukon kauma tep heon pukon kukup eephe, ia hemoknehiip domteka, dokae tan i hemona kal heoknehiip. Taenonipno, Allah nup Yep Hep Eonki pukon kalinka eon mina kit min nek, nupkait hel hemem puonoknehiip. 2:11 Kauma pukon Allah tan ban eon min ben yep hep eon mina kaka yum pukon ihop baakode. 2:12 Nek, Allah ban eon min tana nupa Allah Ea ngalnon min hon mangol hil min e-hemon pukona kalinka ee hemaa. Kauma pukon nupa pinong dang moen, mangol hil balia Allah tep heen, tutum balinon pukon kukme ee hemaa. 2:13 Taekhe, nupa hihi heon pukon pinong daka hemup min kapua Allah Dito Daloki, Yep Hep Eonki enila Yesus Kristus kitoka ihopnon pukon mehe hemup. 2:14 Nek, Yesus tan nup pukona tala min bali koten, yep hep eede. 2:15 Kauma pukon hepa koton do tan malip een, pen pukon mum makpon daklo kalinka eokneheep. Taephe, kaka dokae tana hep pukona e-ngal heoknehiip.

Titus 3

3:1 Nek, kaka yum e-lukyekoton pukon hep tana kalinka eephe, ikaita pemerintah pukon hon i dangol heonkae pukon hona i taopa bam tan balino hemoknehiip. Taen, ia yep min mum hemon pukona hihi ngol mooknehiip. 3:2 Putaen, kaka dokae pukon ia weng talaki e-paklo, weng dun daklon do tan dakan mum tep hemo kaka yum pukon nea i taopki pinong daklo balinoknehiip. 3:3 Nek, uhin nupkaita dito tala balino, nup abol heonkae pukona tutum yepa e-hemedo. Taen, mangol hil min pukon mum pinong dakluphe, kapu tana nong dap eekhe, wol talaki wando. Putaen, tala mum hemo, i dokae hemon min mok enuphe, i tana nup pukon pinong tala dakadiip. Taiphe, nup tan hel i pukon pinong tala daka eedo. 3:4 Putamduuphe, Allah, nup Yep Hep Eonki, tan dit paep eede mina ihop tan kukup eede. 3:5 Taen, dingme kapua E tan hihi nupa yep hep eede. Kauma nek, nupa yep hemedo pukon hemo e-yep hep eede. Puo, Yesus tana nup tala hemedo mina daa koten, yep hep eede. Taekhe, Allah Baee tana nupa haluk okyanop paep eonkae tep heen, okdokop eekhe, yep hep eede. 3:6 Nek, Baee kapua Yesus Kristus, nup Yep Hep Eonki, tana dito dalo tan nup balia boo paep eede. 3:7 Kauma pukon nupa E tan ban eende min kapu ben yepkae hep eede. Kauma nek, E balinon ditoki depenonupno, Yesus Ekel mangop min yum hel nupa depoknedo. 3:8 Nek, weng kali hee kapea dito pen pukonki. Kauma pukon ne pinong yepa ne kali hee min kape yuma tutum kalinka eokneheep. Taephe, Allah pukon heme ae hemipkae tana yep mina pen pukon pimkulo hemoknehiip. Nek, kaka yuma kauma tep hemo balinoknehiip domteka, dito yep hemoknehiip. 3:9 Puo, ngol min yep doki hon kaka kan talon damil hon Musa tan Taurat weng bookode min pukon weng dun daklon hon kapu yuma mangop do min heekode. Kauma pukon kapu yuma kotoknehiip. 3:10 Nek, hep tana kaka lehongmonki pukona tok lao makpon dokop aephe, e-kotoknehee domteka, e hon mum tep e-hemoknehiip. 3:11 Nek, hepa kal, kaka kauma tep hemonki domteka, ea wol talaki mano, ekel tala hemon min kapu tana tala hep aoknehee. 3:12 Nek, nil dingme heekhea, nea Nikopolis aip mum balinon pukon pinong dakadii. Kauma pukon nea Artemas edo Tikhikus hep bali dun paik, hep bali abekhe, hepa ne bali taloknedeep. 3:13 Nek, kaka enila Zenas, Taurat buku pen pukon kal heonki hon Apolos hon ikalo abon dingmea hep tana ikalo kako min yum malip eoknedeep. 3:14 Kauma pukon kaka nupkae hel damang balinon do tan dingme yum depen hemo enon min hihi non pukona do hel do yep min hemon pukona hetamoknediip. 3:15 Nek, kaka ne hon balinonkae yum tana hep pukona yep Allah heme aonkae pukon hel ne tan hel yep mum. Kauma pukon ipkait yuma Allah Ekel ban eende min tana malip eoknede.

Pilemon 1

1:1 Nek, Paulus ne Yesus Kristus pukon hemo nong dap neediip. Hon ne ningki Timotius hon nukalo tan nu hon hemonki lakon Pilemon pukon hon 1:2 nu nengku Apfia pukon hon Arkhipus, ea Allah pukon hemo nu hon heen bile hemaaki pukon hona gerejakae yum hep ap bali dun deonkae pukon hona: 1:3 nup Olki Allah hon Tuhan Yeusus Kristus tan hona Allah ban eenka hemaa min tana dun maki hep eoknediip. 1:4 Nek, hepa Tuhan Yesus dit paen heme ae hemep hon Yesus wenghendii. 1:5 Kauma nek, nea dingme yum hep pukon pinong daklo Allah kalinka aenonikno, e-lukyekote hemee. 1:6 Nek, ne tan Allah kalinka ae heme mina kaema: ipkait tan pisno heme ae hemip mina dokae pukona kalinka eoknehiip. Putamoknehiip domteka, Kristus tan yep min eenka hemaa min yum ipa dito diop kal heoknehiip. 1:7 Taiphe, ning hep tan lipmonkae yum i diplop til yuma wenghenonikno, pinong yep daklikhe, kapu tan nea malip neehee. 1:8 Kauma pukon nea Kristus enila ben ponon do tan hep putame hemep mina haluk koton do tan hemokneheep 1:9 mum e-kali heokne. Puo, hep tan dit paep ee hemepki kauma pukon nea pinong yep dakahii min hepa putamokneheep. Nek, ne Paulusa litopnehii. Putaikhe, Kristus Yesus pukon hemo nea bui ap paep neediip. 1:10 Taen, nong besiki tan nong dap neehiip. Kauma pukon ne tena heen balindeeki enila Onesimus pukon ne Paulus tan kali heokne. 1:11 Nek, uhin ea hep pukon yep e-hemedeeki puo, petamona yep balinonekno, ne pukon hon hep pukon hona yep heme hemaa. 1:12 Kauma pukon ea ne mangopki dun paikhe, ea hep bali aboknehee. 1:13 Nek, nong besiki tan Allah Weng pukon hemo, nea nong dap neediip. Taiphe, nea pinong yep Onesimus ea hep tep heen, ne hon balino malip neoknehee. 1:14 Puo, hep tan doo nokneheep domteka, nea e-weng hakpatoknehii. Kauma pukon pisnon do tan hep tan neaano domteka, hep pinonga tan neokneheep. 1:15 Nek, tap mum hep hon Onesimus hon lehongyen, mum tep e-balindiip. Kauma pukon petamona mum tep yep ipkaloa balinoknehiip maedo? 1:16 Nek, ea hep mum heme heonki tepa do. Puo, ea hep ningki tep heen balinonekno, ea kaaki nek, Tuhan ben nup 1:17 Kauma pukon hep pinonga ne hon hep hon nupkaloa dit paon min mum tepkae domteka, hep tana Onesimus pukon ne tep e hela hep lakon hep aen, e-kolop aokneheep. 1:18 Nek, ea hep pukon tala heen, amol min e-hip heede domteka, kali neephe ne tan hip heoknedii. 1:19 Kauma pukon ne Paulusa nekel etula tan keek kapea bop hee. Nek, pen pukon mum ne tan haluk hip heoknehii. Puo, hepa e-lukyekote, hep hel yep balinon pukona ne tan hiikodii. 1:20 Nek, ning hep pukon ne tana hihi hiikodii. Kauma pukon nup Tuhan ben yep tan mum hemo hepa balinoknedeep. Taenonepno, Kristus ben nea kaklup neoknedeep. 1:21 Kauma pukon ne tan keek boen, kal heekohia hep kukup heehii mina kal heenonepnoa, ne kali heehii tepa do puo, dalo tan hemokneheep. 1:22 Kauma nek, maki hon kali heokne, nea bui ap koton pukon hep tana Allah kalinka ae hemep. Kauma pukon ap makia ne pukon enom koten mehoknedeep. Nek, Tuhan pukon hep tan kalinka ae hemep mina yepo noknehe domteka, nea aboknedii. 1:23 Nek, Kristus Yesus pukon hemo ne hon bui ap balinhoki enila Epafras tan hep pukona yep mumo nehe. 1:24 Taekhe, ne hon mum tep hemonkae enila Markus hon Aristarkhus hon Demar hon Lukas hon ikait tan hel yep mumo nehiip. 1:25 Nek, nup Tuhan Yesus Kristus tan ban eenka hemaa min tan hep baee pukona dingme yum hep pukona malip heoknede.

Ibrani 1

1:1 Uhina Allah Ea tok diop tan nup umdipki pukona ngol min diop tan hemo, nabikae ben kalinka eede. 1:2 Puo, kamdik tungul dingme kape Allah Ea hihi Ekel Miiki pukona balinon min yum hibil hep aen, Yesus ben mangol hil hon abi dingla hon yuma hetmookode. Taen, E Miiki bena nupkait pukon kalinka ee hemaa. 1:3 Miiki Ea Allah pipyama puma heekode. Taen, Ea Allah kutua tep mum heenonekno, Ekel dito ngangmel wenga tan balinon min yum pukon halong diikode. Putaenonekno, E tana tala hemon min yum ok dokyon pukon wol haen, abi dingla Dito Ngangmelki etul kukmo bali ngin hipnede. 1:4 Taen, E enila, Allah Miiki, kapua Olki tan pelep aedeeki Ea malaikat enila pukon dito dangolki heekode. Kauma tep Ea malaikat yum pukon dangol hiplaki heekode. 1:5 Malaikat minaki pukon Allah tan kali aedea, Hepa ne tenaa; kamdik pema paep heeki yoko? Edo Nea E olki heikhe, Ea Ne tenaa heoknehee yoko? Allah tan puonede. 1:6 Haluk, Allah tena uopki mangol hil bali dun paen E tan, puonedea, Malaikat Allah min yum tana Yesus pukon mum heme aani, puonende. 1:7 Taen, E tan i malaikat pukon puonedea, Ipkaita malaikat aplumkae hep eokne, hon i malaikat dokae pukon hel a kikinonkae hep eokne, puonede. 1:8 Puo, Miiki pukon Allah tan puonedea, Allah Hep hipnon mina dito pabalinoknehee. Taekhe, dito pen pukon mina Hep raja hibil heon pukon atuk pen pukonki mum heen balinoknede. 1:9 Putaekhe, Hep tan pen pukon tutum tala hemon min pukona ngalnonki. Kauma pukon Allah kapua, Hep Allah, E tana pinong yep min hep bali paep heenonekno, Hep lakon hemonkae yum pukona i dangolki hep heede. Allah tan E Miiki pukon kali aede. 1:10 Haluk mahon puonedea, Ne Tuhan, kabol hin Hep tana mangola dil dokyeen, abi hel Hep hel etul tan mum kaldep hiikode. 1:11 Nek, kapu yuma men opkal mingil nonki tep heen, balindeekhea, dedenoknede puo, Hep muma dito pabalinoknedeep. 1:12 Kauma tep mum Hep tan men opkal himitki palpat dee hemep tep heoknede. Nek, mum tepa men opkal ngul buen, haluk ngul koten, non tep heen yuk hep eoknede. Puo, Hepa dito mum tepki Hep balinona kola e-tungul heoknede. Allah tana puonede. 1:13 Allah tana malaikat minaki pukon, Ne etul kukmo yingila hipnephe, Ne tana hep apomkae yuma dun hep yon oltong taopla paep eoknedii, puonede yoko? 1:14 Kanek, malaikat kape yuma baee heme eonkae hon ia dito balinon min dependiipkae heme eon pukon dun paep eede edo dokae yoko?

Ibrani 2

2:1 Nupa ok tan dio unon tep e-heon pukon nupa koton do tan mina min wenghenho domteka, dito helemo hemokneho. 2:2 Nek, Allah Wenga i malaikat ben kalinka eonkia nong dap eede domteka, wol ngatlon min yum hon pen pukon min e-hemonki kapua amol mina ekel heme hemaa tep mum depoknede. 2:3 Kauma pukon nupa dito balinon daloki pukon ngalnokneho domteka, mina heen nup tana dun kotokneho yoko? Nek, dito balinon daloki kapua kabol hin Tuhan tana hihi kalinka eede. Taekhe, ikaita Allah Weng ikel hia tan atmenonipnoa, kal heekodiip. Taen, i tana nupkait hel kal heon pukona hihi wol kukup eediip. 2:4 Taiphe, Allah tan hel dito balinon daloki kapu pukona kukmii heon min tan hon kit hemon min tan hon Allah Baee tan Ekel pinong daklon tep mum heenonekno, ban min kapua lehongyen eende. Nek, kapu yuma Allah Ea kal heenonekno putaakode. 2:5 Nek, dito balinon daloki pukon hihi weng depenhokia mangol hil okyanopki taloknedeeki kapu heekhea, nup mangol hilkae tan i malaikat heme eon pukona e-hetmooknede. 2:6 Puo, kaka makia Allah Buku tan puonedea; Kaka ia minakae nek, Hepa i pukon pinong daka hemep yoko? Edo Kaka Miiki kapu nek, Hepa pen pukon dit paep ae hemep yoko? 2:7 Hepa E pukon yambula i malaikat taopki heekodeep; hon Hepa kitok hon yepo non min hona E abol bali kit min dak bup aedeep. 2:8 Taenonepno, Hep tan yum mina dun E yon tong taop paedeep, puonede. Taen, Allah tan yum min kapua dun E yon tong taopla paenonekno, maki min hel dito e-kotekhe, E pukona dangol hep aede. Puo, petamona E yon tong taop bali paede min kapu yuma nupa e-kal heekoho. 2:9 Puo, Yesus nup tan kopka ae hemupki, Ea yambul mum malaikat yum pukona i taopki heekode. Nek, Ea denon min depende. Kauma pukon Allah kitok kulon hon Ekel yepo non min hona abol dakbup aede. Taekhe, Ea Allah ban aon min ben kaka yum pukon denon mina weekode. 2:10 Nek, Allah tan Ekel pukon yum mina hetmookode. Kauma pukon Allah tan kaka diopa Ekel kitok bali dio wan paep eede. Taen, nupkait dito balinon daloki eendeeki Ea dende kauma nek, dito hihinon min Ea depende. 2:11 Nek, ok dokop eonki hon ok dokop eedeekae hon i yuma ap bung maki tan mum tibendiipkae. Kauma nek, Yesus tan ikait pukona podaklon do tan ipkaita ne mabin mum puone hemaa. 2:12 Kauma pukon E tan puonedea, Nea Hep enila ne mabina pukon kalinka eoknedii. Taen, dun deen hemonkae til bali tan Nea hep enila ben kulo hemoknehii, puonede. 2:13 Haluk mahon puonedea, puonede. Taen, tok maki hel E tan puonedea, Allah tan tena neendekae hon nekel hona, pema balinho, puonede. 2:14 Tena neendeepkae kapua yapi hon kalhil honkae. Kauma tep Ea ikait tep mum heekode. Putaen, Yesus dende kapu ben denon min ngangmela hibil heonki, enila iblis, Ea aloknede. 2:15 Taenonekno, kapu ben E tana ikait balinon yuma denon min pukon pono ban hemonkae heekodiiphe, nong kapua baakode. 2:16 Pen pukon Ea malaikat pukona e-malip ee hemaa puo, Abraham tan kan talendekae pukon malip ee hemaa. 2:17 Taen, Ea Imam dakandon daloki heen, dit paep eon min mangop paenonekno, Allah pukon koton do tan hemonki heekode. Putaena, bakon bakon yumkae i tala hemediip mina hiikode. Kauma pukon ngol min yuma Ekel mabina tep mum hep aede. 2:18 Nek, Ekel hee tame aon min ben Ea kukun mina depende. Kauma nek, E tan ikait hee tame eon min deponkaea yep tan malip ee hemaa.

Ibrani 3

3:1 Kanek, ne ningbelki okdokop een, abi dingla tan weng dip eekhe dependiipkae, ipkait tana Yesus Ea rasulki hon imam heen dakandonki puonekot ip tana E pukon mum pinong dakni. 3:2 Nek, Musa ea Allah ap pukon koton do tan hemede. Kauma tep Yesus hel Dun Paep Aedeeki pukona koton do tan heme aede. 3:3 Ngota kaema, kaka ap nenonki domteka, ap pukona e-dit tepa Yesus hemede mina dito kit heekhe, Musa hemede mina taopla heekode. 3:4 Ap nenon yuma kaka ap neon kalki tan nenoknehee puo, yum mina Allah kal heonki tan mum mingite hemaa. 3:5 Pen pukon Musa ea koton do tan Allah ap heme eekhe, kauma bena balindeek kalinka eoknede wenga kukup eede. 3:6 Puo, Kristus Ea koton do tan Allah ap pukona tena tan olki min malip aon tep hee hemaa. Nek, nupa heme hemup mina depen koton do tan hemoknedo domteka, nupa Allah ap heoknedo. 3:7 Nek, Allah Baee tan puonedea, Ip umdipkia kaka dobali tan uhina hee tame eede. 3:8 Taekhe, i tana Ne pukon hel hee tame neenonipno, (40 tahun) kola deng makia topa hiinen hemedii min yum ia atmenonipno, 3:9 puo ngalnediip. Kamdik ipa E wenga kal heekohiip domteka, Kapu tep hemo ipkait hel ip diplop til bali ngangmel heona kotni. 3:10 Kauma pukon kaka tibendiipkae kapu pukon Nea pinong tala dokyen puonedia, i diplop til balia Ne weng hon Ne hemedii min hona e-kal heekodiip. 3:11 Kauma pukon Nea pinong tala dokyen kaema tep puonedia, ia Ne tan tungul heoknedii balia e-himinoknediip. Allah Buku tan puonede. 3:12 Nek ningbel, ipkaita diplop til bali tan e-dit paen Allah dito balinonki pukon koten, e-heme aon pukona betloknehiip. 3:13 Puo, ipkaita tala min tan mok dap eekhe, kauma ben diplop tila e-ngodon heoknehiip. Kauma pukon ipa dingme yum kama tan kama pukon malienonipno, balini. 3:14 Putamiphe, nupa hin kal heekodo min kauma mum depen ngatookodo tungul dingme heoknede domteka, nupa Kristus depende min hel mum tepa depoknedo. 3:15 Allah Buku hukaa tep puonedea, Kamdik tan ipa E wenga kal heekohiip domteka, uhin ip umdipki tan Allah Wenga hakpatkodiip kauma tepa ipkait hel diplop til balia e-ngodon heeni, puonede. 3:16 Minakae tan Allah Wenga hihi wenghendiip puo, ngalnediip yoko? Doe, ikait yuma Musa tan mum ngol moen, Mesir bakon koten dio talende. 3:17 Minakae pukon (40 tahun) kola deng maki topa hiinen Allah tan kupa eede yoko? Doe, i tala hemediipkae tuka abenong kaka do bali hihi diop heekode. 3:18 Hon minakae pukon Allah tan puonedea, ikaita Ne tan hihi heoknedii balia e-himinoknediip, puonede yoko? Doe, ikaita Allah Weng hakpatkodiipkae pukon puonde. 3:19 Nek, nua kal heekodoa ia tutum e-hemediip. Kauma pukon ia Allah hihi heekode balia e-himindiip.

Ibrani 4

4:1 Nek, Allah tan tungul heen hihi heoknedii puonede kapua la baline hemaa. Kauma pukon nupa betluphe, ipkaita Allah tan hihi heoknede bali unon pukona kolop eonkae tep e-heoknehiip. 4:2 Allah Weng ikait pukon kalinka eediip kauma tep mum nupkait pukon hel kalinka eediip. Puo, Allah Weng ikait Kauma nek, Allah Weng kapua ia mangop do min heekodiip. 4:3 Nek, ngangi paon bali kapua nup heme hemupkaea puma unoknedo. Allah tan puonedea, Nea engan kulonikno puonediia, Ne hemon min hihi heon bali ia dito dito e-unoknediip. Allah tan puonede. Puo, Allah hemon mina mangol hil hemenkade dingme tan ngol mookodo petamon pukon hel hihi heekode. 4:4 Allah tan petki dingme pukon puonedea, Dingme kapua Allah tana hemon min yum tungul heenonekno, ngangikade. Allah tan puonede. 4:5 Hon Allah Weng ayat 3 hipe boonki kapua haluk puoneda, Ne hemon min hihi heon bali ia dito dito e-uoknediip. 4:6 Nek, pen pukon ngangi paon bali kapua kaka makae mum unoknediip. Puo, ikait kabol hin Allah Weng dependiipkae ia Allah Weng hakpaten kotkodiip. Kauma pukon ia ngangi paon bali kapua e-wandiip. 4:7 Kauma nek, Allah tan dingme makia haluk putaoknedii puonede kapa Kamdik ema pukon puonede. Putaakodo, Allah tana kakoa Daud ben haluk puonedea, Kamdik ipa E wenga kal heekohiipkae domteka, ip diplop tila e-ngodon heeni. Daud tan puonede. 4:8 Yosua tan ikait pukon ngangi kulon bali eende domteka, Allah tan do dingme pukona e-kali eedekhe. 4:9 Nek, Allah heme aonkae ngangi kulon pukona petki dingme mingitkode. 4:10 Kauma pukon minakia Allah ngangi kulon bali kapu himinoknede domteka, Allah Ekel hemon min koten ngangi kade tep, kaka kapu hel hemon min koten ngangi kuloknede. 4:11 Kanek, ikait Allah Weng hakpamo tutum e-hemediipkae kapu tep e-heon pukon nupkaita ngangi kulon bali kapu unon pukona pimkulo hemokneho. 4:12 Nek, Allah Wenga kapnim min hon ngangmel min hon kauma pukon pila keanam pil tangmal-tangmalki tep hel dito do atul kit min. Weng kapu tana bitim hitekhe, dito tila unonekno, nup baee bali hon lipmon min hon kulol bali hon tunghep tila hon uno lehongyede. Kauma pukon Allah Weng kapu tana nup pinong daklon min hon nup diplop til bali pinong daklon min hel lalap ee hemaa. 4:13 Nek, Allah tan kaldek hiikode min yuma Allah kopkulon balia maki mum hel e-deep aonki. Kauma pukon do hel do Allah kopkulon balia yum mina e-ngionki nek, hemona nupa e-kotoknedo. 4:14 Nek, nup pukon Imam Heen Dakandon daloki tana abi yuma ngaen wandeeki, kapua Yesus Allah Miiki mum, nupa hihi heme mina dito e-kotoknedo. 4:15 Puo, nup pukon imam heen dakandonki Ea nup tep mum hihi hee tame aedee. Taekhe, Ea tala min kapua e-hemede. Kauma pukon E tana nup bamnon min yuma hihi kal heekode. 4:16 Kanek, Allah hipno ban min eon bali nupa ponon do tan eon min hon ban eon min hon mum depoknedo.

Ibrani 5

5:1 Imam heen dakandon pukon dalokae kaka tan lipye hemipkae ia Allah hon kaka hon dakandon pukon lipmediip. Taiphe, i tan kaka tala heon mina dap eon pukon ban min hon an dungoon min hona Allah pukon dio tale ae hemip. 5:2 Nek, imam heen dakandon pukon daloki kapu hel ea kaka mum ea kaka dokae tep bamki. Kauma pukon e-kal heen, wol ngatlonkae pukon ea bam tan hemo, kupa eon do tan kukup eonki. 5:3 Kauma nek, imam kapu tana kaka dokae tala heon min pukon mum an dungoe hemaa do. Puo, ea ekel tala heon min pukon hel an dungoe hemaaki. 5:4 Nek, kaka ekel pinonga tan mum daloki heon pukona e-putaon min. Puo, Allah tan Harun weng dip aede tep kaka imam heonki pukon hel Allah tan mum weng dip aoknehee. 5:5 Kauma tep Kristus Ea imam daloki heen kit heon pukona e-heekode. Puo, Allah tan Kristus pukon puonedea, Hepa Ne Miiki; kamdik Nea Hep Olki heekohii, puonede. 5:6 Allah tan ayat maki tan hel puonedea, Melkisedek lelaakode tep Hepa dito pukona imam daloki heoknedeep. Allah tan puonede. 5:7 Yesus Ea kaaki heen mangol hil balinde dingme, Allah taopa yep mum hemo, denon bali tan yep hep aonki pukon weng dalo tan amo pis aede. Kauma pukon E tan pisnede wenga Allah Ea wenghende. 5:8 Ea miiki puo, kukun min daloki depende. Kauma ben Ea tutum hemon pukon kal heekode. 5:9 Taen, kako do tan balinon mina dito yep heen hihinekhe, Ekel pukon tutum heme aonkae i yep hep eon min dito damilki heekode. 5:10 Putaekhe, Ea Melkisedek lelaakode tep Allah tan imam daloki heon pukona lipip aede. 5:11 Nek, imam heon pukon nua diop tan kalinka eemno puo, ipkaita hapetnek e-kal heekodiip. Kauma nek, nua tutum kukup eon pukona kukun hep ee hemaa. 5:12 Petamon ipkaita kaka dokae pukon Allah Wenga yep kukme eeni tepkae puo, ipkaita lulomkae tep mum balinhiiphe, dokae tan talen, Allah pukon damil heon wenga ipkaita kukme eoknehiip. Kauma pukon ipkaita muk ok tepki mum eno, ngodon min e-weonkae tep heen, baline hemip. 5:13 Minaki ea tena waak tep muk mum enon domteka, ea pen pukon min kukme eon wenga e-kal heoknehee. 5:14 Puo, enon min ngodonki kapua kaka dalokae mum weoknehiip. Nek, kaka kapu tepkae domteka, Allah Wenga dingme yum hemo, yep min hon tala min hon pukona ia kal heekodiip.

Ibrani 6

6:1 Kauma pukon tena hemon tep heen Kristus pukon heme aedoa koten, kalenon pukon nupa hemokneho. Taenonupno, nu lulom min kapu pukon yep min puone hemup kapu ben yep hep 6:2 ok buon pukon kalinka ee hemip edo etul abol bali paon pukon edo kaka denonkae tibon pukon edo dito balinon bali lelap eon pukon edo kapu yuma mahon nua e-weng depokneho. 6:3 Nek, Allah tan yepo noknehee domteka, nua kauma tep mum hemokneho. 6:4 Nek, ikait diplop til bali pipyam hep eedekae hon abi dingla tan ban mina depen kal heekodiipkae hon Allah Baee hon mum tep heekodiipkae 6:5 hon Allah Weng bali tan yep min kal heekodiipkae hon mangol hil bali tan ngangmel okyanopki depen kal heekodiipkae pukon 6:6 ia Allah hemona kotoknehiip domteka, haluk tala min koton kapu pukon hemoa nu tana e-dun dio unokneho. Ia Allah Miiki pukon tok diop tan an a bali paenonipno, kaka diop dun deon bali i tana Yesus pukon angankadiip. Kauma pukon nu tana e-malip eokneho. 6:7 Ngota amok tan mangol bali ben daklekhe, ok kapu tan muk dion min. Kauma ben Allah tana hiton min kitkia mangol paklo hemonkae bali ban min E tana eenka hemaa. 6:8 Puo, mangol balia lik min mum tiboknehee domteka, mangol kapua mangop doki heoknehee. Putaoknehee domteka, mangol kapua bat dokop aon dinga heekohe maedo. Kauma pukon mangol kapua tungula dungooknehee. 6:9 Nek, mabin ipkaita nu tan dit paep ee hemupkae pukon, kaema tep heon pukon hin hipla tana kali paeho. Puo, nua kal ipkait dito yep min depen hibil heoknehiip kapua yep hep eede min hon ban min dito diop eendeeki hon depoknehiip. 6:10 Pen pukon Allah Ea tutum hemonki. Kauma pukon ip Allah tena heekodiipkae pukon malip eedonipno, petamon hel ip tana Allah Ea e-lukyekolop eoknede. 6:11 Nukait pinong yep ip yuma kauma tep mum hemediiphe, tungul heoknede. Putamoknediip domteka, ipkait pinong yep daka hemip min yuma hihi heoknede. 6:12 Nek, nu pinong yep ipa hetlong do tan hemoknehiip. hon mehon min hon kauma ben dependiipkae tep mum heen, ipa hemoknehiip. 6:13 Nek, kaka maki mum hel Allah pukon dangolki heona dito doe. Kauma pukon Allah Ekel enila tan Abraham pukon putaoknedii nekot kali aedea, 6:14 Dito pen pukon e-do heoknede Ne tan hep pukona hihinon mina diop heoknedii. Putaikhe, hep kan unona dito diop heoknediip. Allah tan puonede. 6:15 Taakodeekhe, Abraham ea bam tan meho balindonekno, kali aede min kapu yuma depende. 6:16 Nek, e-koten putaoknedii puonede wenga kapu tungul heon pukona kaka tana i dangolki enila ben kalin kotenonekno, pen pukon kauma mum hemoknehee. Weng kapu tana weng dun daklona hihi heoknehee. 6:17 Putaekhe, Allah tan putap eoknedii puonede mina ipa tutum kal heon pukona do hel do e-pinong bil noknehiip hon Allah tan hemoknehii puonede mina e-balibitoknede kal heoknediip. Kauma pukon Allah tana putaoknedii puonede mina putaakode. 6:18 Allah Ea e-mok dap eonki. Kauma nek, Allah E tana putaoknedii puonede wenga hon E kalin kotkode weng hona e-dun kukmut heoknehee. Kauma pukon nup pinong daka hemup min eendeeki kapu pukona nupa pimkulo depenho. Taenonupno, 6:19 Nek, nup pinong yep daka hemup min eendeeki kapu tana kukun mina dun ok hit bue hemip tep nup baee hela pen pukon ngangmel heen nong dap eede. Hon nup pinong yep daka hemup min kapua Allah ap men himin dokyediipki mak bali wan himinde. 6:20 Nek, Yesus Ea wol hin manonki tep heen, nup pukon Ea Allah ap bali abi dingla himinde. Taen, Yesus Ea Melkisedek lalamde tep imam daloki dito pukon heekode.

Ibrani 7

7:1 Melkisedek ea Salem bakon pukon rajaki heen, Allah Dito Dangolki pukona imam daloki heekode. Abrahama ea raja diopa yenonekno, wol talaa bali Melkisedek ea uno dakan pinong yep daklo mahop min aende. 7:2 Taekhe, Melkisedek pukon Abraham tana bilo bungo dun dio talendeekia lehongyen, tangmala aende. Nek, enila Melkisedek pukon hinki balbitona ea "Raja Dito Pen Pukonki", laokia Salem aip raja heekhe, "Dakan Yep Balinonki". 7:3 Melkisedek ea olki oku hel doki, e kan talona hel doki, ea pae hil heon dingme hel doki, balinona tungul e-heonki. Kauma pukon ea Allah Miiki dito dito imam daloki tep heekode. 7:4 Nek, ipkaita kaka kapu dito dalo heen, balinona kal heen pinong dakni: nup umdopki Abraham ea daloki puo, e tan hel bungo dun dio talendeeki kapua yep min yuma tangmal aende! 7:5 Nup damil heekode buku Taurat weng hemona Lewi don tan kan talonkae, yuma do puo, imam heekodiipkae pukona ikel tan mum, i mabina pukon do hel do i bungo edo i hiwola tangmala een kuloknediip. Nek, ikel mabina kapu pukon hel ia Abraham tan kan talonkae puo, kapu tan hel do hel do hime eoknediip. 7:6 Puo, Melkisedek ea Lewi don kan talonkia do puo, ea Abraham tan aende mina tangmal dunde. Taen, ea Allah tan putaoknedii puonedeeki pukon mahopa aende. 7:7 Nek, pen pukon kaema tep heon domteka, mahop mina kaka dangol heonki tan taoplaki pukona kukup eoknehiip. 7:8 Nek, Lewi don denonkae tan dun paon mina tangmala depenka hemip. Puo, dito pen pukon dun paon min kapu tangmala kaka dito balinonki puonedeeki kapua Melkisedek, depenka hemaa. 7:9 Lewi ea umdopki kalhil bali pabalinaa tan mum Melkisedek ea i umdopki Abraham hona dakande. 7:10 Kauma pukon nup tan hel puone hemupa, Lewi tan bungo dun pae hemipki kapu tangmala Abraham ben Melkisedek pukon aende, puone hemup. 7:11 Kanek, Lewi Imam heenonekno lelame hemaa kapu ben dito yep hihi heen balinon mina depe hemip domteka, (imam kapu lelaen hemon damila Israelkae pukon hihi dependiip), mina pukon imam kukmut daloki makia Harun lelamo hemon tepki pukona do puo, Melkisedek lelaen hemon tepki pukon mum pinong daka hemip yoko? 7:12 Nek, imam tan lelaen hemona kukmut heoknehiip domteka, do hel do buku Taurat lelaen hemon min damila hel kukmut heoknehee. 7:13 Nek, nu tan weng depe hemupki don doki kapua Yesus hon E dona kaka maki tan hel an dungoon bali tana Allah pukon e-hemede. 7:14 Kaka yum hihi kal heekodiip kapua nup Tuhan Ea Yahuda don tan kan talonki tibende. Hon don kapu bikmen talona Musa tan imam heen hemon pukona e-puonede. 7:15 Nek, imam daloki Melkisedek tepki tiboknehee domteka, kali eeho min kapua dito pen pukon heoknehee. 7:16 Imam heon pukon hemona kaka maki don tan mum kan talonki bena do puo, dito balinon ngangmela ben damila heekode. 7:17 Allah Buku tan puonedea, Melkisedek lelaen hemede tep Hepa dito dito pukon imam daloki heoknedeep, puonede. 7:18 Nek, Taurat weng hemona bamki, hihinon doki hon hil doki kauma pukon hemon kapua kotkodiip. 7:19 Kauma nek, Taurat weng tana dito maki min hel yep heen, e-hihi heekode. Puo, nupa Allah bali unon pukona dit paon min dito yepkia tibende. 7:20 Taekhe, Allah Ea putaoknedii puonede weng kapu ben Yesus Ea imam ditoki heekode. Puo, dokaea imam heon pukon putaoknedo puonon do tan imam heekodiip. 7:21 Puo, Yesusa putaoknedii puonede wenga kapu ben imam heekode. Taekhe, Allah tan kali aedea, Tuhan tan putaoknedii puonede wenga hihi kalindoneknoa, haluk E tan pinong dakade mina e-balbitoknede. Kauma pukon Hepa imam dito pukon heokneheep. Allah tan puonedeekhea, putaoknedii puonede weng kapu ben Ea imam daloki heekode. 7:22 Nek, putaoknedii puonede min kapu bena dito yep heon pukonkia Yesus tana heleekode. 7:23 Nek, uhina denon min tan wol bop eekhe, imam dalokae kapua dito hemona e-putani tep hep eede. Kauma pukon ia dito diop tan imamkae heen hemediip. 7:24 Puo, Yesus Ea dito balinoknedeeki, kauma pukon Ea Imam tan lelaen hemon mina dito balinonki depende. 7:25 Kauma pukon, minakaea Yesus ben Allah hon dakloknehiip domteka, E tana ikait yep hep eon mina eoknede. Nek, Yesus Ea ikait pukona dito dakandonki heekode. 7:26 Nek, Imam Daloki kapu ea kitki tala hemon doki, dangdong doki, tala hemonkae hona mum tep doki, E enila abi pukon hel dito dangol paki heekode. Ea imam kauma tep heekodeeki kauma pukon nup kako min yuma E tana heme hemaa. 7:27 Ea imam dalo dokae tepa doki. Nek, Ea dingme yum an dungoon pukon hemona hina Ekel tala heon min pukon hemo, malona dokae yum tala hemon min pukona e-heme hemaa. Puo, Ekel kalhil eende dingme kapu tan ikait tala hemon mina dito pukon hihi tok maki mum an dungookode. 7:28 Buku Taurat weng tan kaka bamkae mum imam heon pukona hihi hep eede. Puo, Taurat wenga hihi heekodeekhea, Allah putaoknedii puonede weng ben E Miiki pukon hihi hep aede. Taekhe, Miiki Ea dito pukon yep heekode.

Ibrani 8

8:1 Nu tan kalinka ee hemup min kapua ngola kaema: nek, nupkait hel Imam Daloki Ea Abi dingla Allah Dito Daloki hipnon min kukmo yingila hipnonekno, 8:2 kaaki etul tana do puo, Tuhan Allah etula tan neen ap dito dangdong doki dun kukmut paede pen pukonki bali heme hemaa. 8:3 Nek, imam dalokae yuma ban eon min hon an dungoon min pukon hon an hemon pukona lipmo hemediip. Kauma pukon Imam Daloki kapu tan hel do hel do ban eon mina aoknede. 8:4 Mangol hil kapea kaka ia hukum Taurat tan puonede tep hemo ban mina eenka hemip. Kauma pukon mangol hil kape Ea balinde domteka, imam daloki e-heon. 8:5 Mangol hil bali hemediip min kapua abi dingla Allah tan dun kukmut heekodeeki tep puo, kapua abi dingla himoka himediip. Kauma pukon Musa ea Allah ap nenaano ngol mookode. Taekhe, Allah tan kukup aedea, hepa abenong bali tan Nea kukup heedii kauma tep mum heen Ne apa nenokneheep. Allah tan Musa pukon kali aede. 8:6 Nek, Okyanop putaoknedii puonedeeki kapua Allah tan nupkait eendeekia dito daloki. Kauma pukon Kristus Ea abi dingla Imam Daloki heen heme ee hemaa kapua dito dalo kit heekode. Puo, imam hukum Taurat taop hemediipkae kapu hemona yambulkae. 8:7 Allah tan putaoknedii puonede min hinki kapua dito yepki domteka, laoki balia e-pimkuloknehiip. 8:8 Puo, Allah tana kuplonekno, kali eedea, Nek, enom dinga heekhe, Ne tan Israel donkae hon Yehuda donkae hon pukona putaoknedii puone hemeeki kapua okyanop wenga eoknedii. 8:9 Nea i umdiipki etula depen Mesir bakon tan dun dio talendii. hemiphe, Ne tana ikait pukon hel kolop eedii. Kauma pukon weng okyanopki kapua uhin i umdipki pukon kali eedii tepa e-heoknede. Allah tan puonede. 8:10 Haluk Allah tan kali eedea, dingme kapu hihi heekhe, Israel donkae pukon putaoknedii puone hemee min kali eoknea: Ne tan lelaon min ikait pinong daklon bali paep eenonikno, diplop til bali keeka bop eoknehii. Taen, Nea I Allah heikhe, ia Ne tenaa heoknehiip. 8:11 Taenonipno, i yuma kaka dalokae hon yambulkae hon Ne pukon kal heoknediip. Kauma pukon i tana kaka ikel bakonkae pukon edo piki tan ningki pukon edo Tuhana kal hep aani, neno e-kalinka eoknediip. 8:12 Putamiphe, Ne tan ikait tala hemon min pukon dap eenonikno, kapu pukona mahon e-pinong dakloknedii. Allah Buku tan weng kapu yum puonede. 8:13 Putaoknedii puone hemaa min okyanopki kapua okyanopki puonekota, hinki putaoknedii puonedeekia hihi mingilnede. Kauma pukon mingilnon min domteka, hapetnek dedenoknehe.

Ibrani 9

9:1 Allah tan pen pukon putaoknedii puonede min hinkia Allah heme aon pukon lelakode min tep mum hemo mangol hil bali tan dun deen Allah heme aon bali hel pabalinde. 9:2 Taekhe, ia Allah ap kapua ngol moen neekodiip. Nek, Allah ap kapu til balia lehongyen, ap yuk yuk heekodiip. Taen, ap hinki balia aluk pion min paon bali hon meja hon roti dun yuk heonki paon bali hon heekodiip. Putaen ap kapu enila Ap Dangdong Doki puonekot yuk heekodiip. 9:3 Hon ap hinki mak bali men tan himindokyen neekodiipki, ap kapu enila Ap Dito Dangdong Doki Kitki petkodiip. 9:4 Taen, ap kapu tana Allah pukon hilbom kit min dungoon balia emas tan petkodiipki hon Allah putaoknedii puonede weng paon balia (peti) emas tan mum angetkodiipki hona dun paediip. Putaen, paon bali kapua okmil emaski tan roti mana paediip hon Harun atuka makol tibonki kapu hon Allah putaoknedii puonede weng bomon tum hona paediip. 9:5 Peti ding bali kapua Malaikat Allah kutua lao paiphe, i tan tala min yum dap eon balia maliikodiip. Puo, petamon nupa ngol kapu pukona mahon e-ngotaklokneho. 9:6 Taenonipno, Allah ap til balia kauma tep lelaen, imamkae tana Allah Ap hinki enila Ap Dangdong Doki bali wawano hemediip. 9:7 Puo, Allah ap laoki enila Ap Dito Dangdong Doki balia imam daloki mum kol makia tok maki pukona himinde. Nek, ea ap kapu himinaano domteka, ekel tala heon min pukon hon i dokae yum lulom tan tala heme hemip min pukon hona an dungoon min yapi Allah aon pukon dio wande. 9:8 Kauma pukon Allah Baeea hemon kapu ben kukup eedea Allah pukon kabol hin ap neekodiipki kapua pabalinon domteka, nupkaita Ap Dito Dangdong Doki bali kapu e-himinoknedo. 9:9 Nek, kapua kamdik pukon kukup eede ngota kaema: Allah heme aonkae tan Allah pukon ban aon min edo an dungoon min ben Allah pukon aendiip. Puo, kapu tana i diplop tila tala min dap eon pukona i pinonga e-putap eoknede maedo pinong dakadiip. 9:10 Allah pukon ban aen an dungoon min kapua ok hon enon min hon mum ene hemip. Nek, putamdiip min kapua hemon mum nedo petamon okyanopkia hel taloknede. 9:11 Nek, petamon nup depen yep lelamo heme hemup kapua Kristus Ea hihi Imam Daloki heekode. Taen, Kristus Ea Allah ap dito daloki hon dito hihi heonki, kaka etul tan ap kapua e-neekodiipki mangol hil kape tan e-hetmoonki, kapu ben Ea talende. 9:12 Putaen, Ea Allah ap kapua himinon pukona kambing imki yapi tan edo sapi imki meo yapi ben e-himinde. Puo, Ea yep hep aon min ditoki depenonekno, Ekel yapi ben tok maki mum Ap Dito Dangdong Doki Kitki kapua himinde. 9:13 Nek, kambing imki yapi hon sapi imki yapi hon sapi meo imki dungoon amila hon heen, dun tala min tan dangdong heonkae i kalhil balia bikyokop eiphe, kalhil dumla pukona ok dokop eede 9:14 domteka, Kristus Ekel yapi tan neka dito dii min, Allah Baee Ditoki ben Ekel kalhil beeng doki tan Allah pukon aende. Taen, Yesus E yapi tana nup pinong daklon til bali tala heen dito denon bali unonki dap eekhe, nupa Allah Dito Balinonki pukona heme ae hemup. 9:15 Kauma pukon Kristus Ea Allah putaoknedii puonede min okyanopki pukon dakandonki heekode. Taekhe, i weng dip eedekae ia depkol min ditoki depoknediip. Nek, Ea denonekno, i tala min hemediipki hin putaoknedii puonedeeki taopa balindiip. Kauma pukon nong baa koten, E tana hiikode. 9:16 Minaki tan deno depkol min koton pukona kabol tan lelaa pae hemaa domteka, lehongyon kabola hina nup tana e pukona hihi denhee edo do, kal heenonupno putaokneho. 9:17 Nek, depkol min lehongmon kapua kaaki denon domteka, lehongyona yep. Puo, kaakia denon kabol domteka, nup lehongyon pukon weng depona hihia do. 9:18 Kauma pukon Allah tan putaoknedii puonede min hinkia yapi min do tan hemon domteka, kapua hihi heona kabol. 9:19 Nek, Musa tan Taurat weng Israelkae pukon weng kapu yum kalinka eenonekno, sapi imki meoki yapi hon ok hon heen, domba kamil nendelki hon a hisop tangin hon tan ok tabimo, Allah Buku bali hon kaka Israelkae bali hona lulan daka eede. 9:20 Taen, Musa tan kali eedea, Allah tan putaoknedii puonede min kapua ipkaita do hel do hemoknehiip mina yapi kaema pukon, eede. Musa tan puonede. 9:21 Putaen, mum tepa Allah ap bali dumla hon ap til balinon min yum hona Musa tan yapi kapu tabimo dun dakade. 9:22 Pen pukon Hukum Taurat weng tan puonedea, do hel do yum mina yapi min tan mum okdokyen dap eede, puonede. Kauma nek, yapi min e-dakon domteka, tala mina e-dap eokenhee. 9:23 Allah ap hon Allah ap til balinon min mangol hilki kapu yum hona abi dingla min kutua heekode. Kauma pukon do hel do, ia an dungoiphe, yapi kapu tan Allah ap hon ap til balinon min yum hona ok dokop eede. Puo, abi dingla balinon min domteka, do hel do an dungoon min dito yepki tan ok dokop eede. Nek, kapua mangol hil baliki tepa do. 9:24 Nek, Kristus Ea kaka tan ap abi dingla kutu mum neekodiipki pukona e-himinde. Puo, Ea nupkait hon Allah hon daklon pukon abi dingla himinde. 9:25 Nek, imam dalokae i tan kol yuma tok maki Allah Ap Dito Dangdong Doki Kitki bali himin yapi ikelkia do puo, yapi an dungoonki mum Allah pukon aenka hemip. Puo, Yesus Ea imam dalokae tep heon do tan Ekel yapia tok diop abi dingla e-dio wande. 9:26 Kanek, Yesus Ea tok diop tan Ekel yapia abi dingla dio wande domteka, Kristus Ea do hel do mangol hil hetmookode dingme tan tok diop denenon mum nedo petamon heoknehee. Puo petamon domteka, tok maki dito pukon mum Ekel dende ben tungul dingme kapu hihi heekhe, tala mina ok dokyen dap eede. 9:27 Kauma tep kaka yum, ia do hel do, tok maki mum denoknediip. Taiphe, i hemona Allah tan lelap eoknede. 9:28 Kauma tep Kristusa Ea kaka diopkae tala min dap eon pukona tok maki mum alip dende; putaakodonekno, Ea tok laoki haluk talen, tala min dap eon pukona do puo, Ekel pukon mehe aonkae yep hep eon mina dio taloknede.

Ibrani 10

10:1 Nek, Taurat wenga yep hep eon min malon talokneheeki pukon kutua mum heekode hon weng kapua pen pukon min kakul kulon tep heekode. Kauma pukon weng kapu ben kol yum an dungadiip bali ia koton do tan duplonipnoa, hemediip min kapu ben ia dito e-hihi hep eoknede. 10:2 Kapu tan hihi hep eede domteka, hemon min kapua kotoknehiip yoko? Puo, ia hihi heekodiip domteka, nua tala e-hemonkae pinong daklo tok maki mum an dungoiphe, dito dito pukon ok dokop eoknede. 10:3 Nek, sapi imki yapi hon kambing yapi hon ben tala heon mina e-dap eoknede. 10:4 Kauma nek, kol yuma i tana tala heon min e-lukyekoton pukona an dungadiip. 10:5 Kauma pukon Kristus Ea mangol hil bali talen kali eedea, Hepa an dungoon min hon ban heon min hona ngalnedeep. Puo, Hep tana kalhil Ne pukon hihi heleekodeep; 10:6 an dunglon min hon tala heon min pukon hion min hona Hepa e-pinong yep dakadeep. 10:7 Taephe, Ne tan puonedia, Taurat buku bali tan Ne pukon bookode. Kauma pukon Ne Tuhan Hep hel pinong yep daklon min hemon pukon Nea hihi pema talendii. Kristus tan puonede. 10:8 Hipla Yesus tan kali aedea, an dungoon min hon tala heon min hion pukon hona Hepa ngalnonepno, e-pinong yep dakadeep. (Puo, Taurat buku tan kapu pukona do hel do koton do tan hemon mum, puonede.) Yesus tan kali aede. 10:9 Taen, haluk kali aedea, Hep hel pinonga min Nea hemon pukon talendiiki, puonede. Putaekhe, hin hemediipki kapua Yesus tana daenonekno, laoki mum hemon pukon dun paede. 10:10 Kauma pukon Allah Ekel pinonga tan Yesus Kristus kalhila an dungoon min tep heekode kauma ben tok maki mum dito dito pukon nup tala mina daen, ok dokop eede. 10:11 Nek, imam yum ia eten kapua dingme yum hemonipno, haluk halukno an dungoon min kapu mum heme hemip. Nek, hemon kapu tana tala min e-dap eoknede. 10:12 Puo, Imam Daloki kapu tana tala heon min pukon Ea dito dito pukon tok maki mum Ekel pinong yep tan denonekno, Allah kukmo yingila hipnede. 10:13 Taen, an dungoon min kapua tok maki mum ben E tana dito dito pukon okdokop eedeekae hihi yep hep eede. 10:14 Kauma pukon Yesus Ea hipnede dingme tan ngol moen, E apomkae yon dokye dep eon pukon dingmea mehe hemaa. 10:15 Hon ngol kapu pukon Allah Baee Roh Kudus tan hel nupkait pukona kalinka eede. E tan weng hinki puonedea, 10:16 Dingme kapu hihi heekhe, ikait pukon putaoknedii puonedii mina Nea hemoknedii. Taen, Ne tana i diplop til bali Ne wenga paep eenonikno, i pinong daklon bali paon pukon bop eoknedii. Allah Baee tan puonede. 10:17 Putaen, haluk puonedea, I tala hemo yakbakmediip min pukon Nea mahon e-pinong daka eoknedii. Allah Baee tan puonede. 10:18 Kanek, tala heon min kapu pukon hihi dap eede domteka, haluk an dungoon min hemona kotoknehiip. 10:19 Nek ningbel, nupa Yesus yapi ben ponon do tan Allah Ap Dito Dangdong Doki balia yep himinokneho. 10:20 Nek, wol okyanop dito balinonki Yesus kalhil ben men himin dokyediipki kapua bikookode dingmea wol okyanopkia hihi ngol mookode. 10:21 Taekhe, nupa Iman Dito Dalo Kitki Allah Ap pukon Abol heonkia hihi dependo. 10:22 Nek, nupa hihi Yesus yapi tan lulan ok dokop een, nup kalhila ok dito dangdong doki tan ok dokop eede. Kauma Allah bali tutum mum unokneho. 10:23 Nek, nup pukon putaoknedii puonedeeki Ea dito e-kolop eoknede. Kauma pukon ngangmel heen nup heme hemup mina e-kotokneho. 10:24 Taen, nup tana pinong daklo yep min hemon pukon hon 10:25 Putaen, nupa Allah Weng hemon pukon i dokae kote hemip tep heen do tan nupa hemokneho. Tungul Dinga hihi heokna, kauma pukon nupa kama tan kama pukon malip een, yep mum hemokneho. 10:26 Nek, nupa pen pukon mina hihi kal heekohonupno, mangop tan tala hemokneho domteka, tala heon min kapu dap eon pukon an dungoon mina mahon e-hemokneho. 10:27 Puo, tala hemon mina mangop domteka, nupa lelap eon bali tan tala min mum depokneho. Putauphe, nupa angol dito tenonki kapua Allah apomkae pukon mum paedeeki bali kolop eoknede. 10:28 Uhina buku Taurat hemediip dingme minaki tan hemon kapu pukon kotoknehee domteka, kaka lao edo wi tan e tala hemona ihop baiphea, kaka kapu pukon mangopnon do tan andiip. 10:29 Puo, kaka maki tana Yesus kitki putaoknedii puonekot eendeeki yapi tan ok dokop aedeekhe puo, ea yapi kapu pukon dangdong heen, Allah Miiki pukon yon dokye kolop aenonekno, Allah Baee tan ban eendeeki pukon hel yuma tala heoknede. Kanek, kaka kapu pukona mina hep aoknede yoko? Nek, kaka kapu tala hep aon mina buku Taurat lelamon tepa do puo, dito dalo tan tala hep aoknede. 10:30 Allah tan puonedea, Tala hemonki amol min hip aon pukona Ne hemona, puonede. Taen, mahon hel puonedea, Tuhan tan Ekel heme aonkae pukona lelap eoknede, puonede. Weng kapu puonedeeki pukon nupa kal hep aedo. 10:31 Nek, Allah dito balinonki etul baonga dakon domteka, dito podakloknediip. 10:32 Kabol hin ipa Allah pipyam min depenonipno, ipa kukun min pukon ngangmel heen, koton do tan hemediip pukona e-lukyekotni. 10:33 Nek, tok mina tep ipa kaka diop tan kopka eonipno, ip enila yakbapme eiphe, kukun min dependiip; hon do dingme i dokae hel ipkait kukun min dependiipki tep mum depiphea, ipa i hon mum tep etkodiip. 10:34 Taen, ipa ikait bui ap paep eediipkae pukon hel dit paep een, diplop yol heekodiip. Nek, balindeeka bungo dito balinonki depoknedo pukon ipa hihi kal heekodiip. Ipa ngol kapua kal heekodiip, kauma pukon ip bungoa hek dundiip pukon hela pinong yep mum dakadiip. 10:35 Nek, ipkait heme hemip min pukon balindeeka amola diop tan depoknediip. Kauma pukon ipkait heme hemip mina e-kotoknehiip. 10:36 Ipkaita Allah pinonga min hemo hihi heenonipno, Allah tan putaoknedii puonede mina ipa depoknediip. Kauma pukon ipkaita dito e-kotoknehiip. 10:37 Allah Buku tan puonedea, Yambul mum mehuphe, Ea mehon do tan tutum taloknehee. 10:38 Nek, Ne pukon tutum hemonki tana e dit paon min bena dito yep balinoknede. Puo, ea ngalnonki domteka, Ne tan kaka kapu pukon e-pinong yep daka aoknehii, puonede. 10:39 Puo, nupkaita ngalnuphe, yonkae tep hep eona do puo, nupa heme aon mum nedo balinon ditoki deponkae heokneho.

Ibrani 11

11:1 Dit paen hemon min kapua nup e-do heoknehee pinong daka hemup min yum hon e-atme hemup min yum pukon damil heekode. 11:2 Nek, dit paen hemon min kapu pukon nup umdipkia yepo eon mina dependiip. 11:3 Nek, nup kopka hemup min kapea e-atme hemup min tana heekodoa yum mina Allah Weng ben kaldek hiikode. 11:4 Dit paen hemon min ben Habel ea Allah pukon an dungoon mina Kain tepa do puo, dito yepki Allah pukon aende. mina dependeeki, puonediip. Putaakodo, ea dende puo, e dit paen hemede min kapu bena petamon hel weng depe hemaa. 11:5 Taakodeekhea, Henokh hel dit paen hemede min ben ea denon mina kal heon do tan dio ngin wande; nek, ea Allah tan dio ngin wande, kauma pukon e kalhila pimkadiip puo, e-atmendiip. 11:6 Minaki tan Allah bali talokneheekia do hel do Allah Ea dito la balinonki hon Allah tan ban min neoknede puonekot do tan domteka, Allah tana e-pinong yep daka aoknehee. 11:7 Putaakodeekhe, kaka enila Nuh pukon Allah tana atmon do bunga yep heon pukon pono, ok manon min daloki neekode. puonedeekhe, kapu ben dito pen pukon min deponki heekode. 11:8 Taakodeekhe, Abraham e dit paen hemede min ben malon hibil heoknede bakon unon pukon Allah tan weng dip aede. Hon ea bakon unonkia e-kal heekode puo, ea wenghenonekno, koton do tan wande. 11:9 Taenonekno, dit paen hemede min ben Allah tan heoknedii kali aedeeki bakona uno, kaka bupki tep heen wan balinde; putaen, e tana ap tendaki neen balinde. Putaakodeekhe, mulpelkia Ishak hon Yakub hona Allah eoknedii puonede bakona mum tep ikalo hel hibil heen, i olki tep mum ap tendaki neen balindiip. 11:10 Nek, Abraham ea Allah tan ngol moen neoknedeeki aipa ap kulol ngodonki pukon mehede. 11:11 Taen, Abraham tana putaoknedii puonedeeki Ea pen pukon e-kotonki pinong dakade. Hon Abraham ea litopno talande hon ben Abraham ea tena honki heekode. 11:12 Nek, kaka litopno dene hiikodeeki kapu ben e tan kan unonkae muma miiko abi bali min tep hon ok hit tungul bali oknimnim tep hona kaka dito diop e-deng hiini tep heekodiip. 11:13 Nek, kaka kapu yum dit paen hemediip min tan mum ia balindo dendiip. Ikaita Allah tan eoknedii kali eede mina ia e-dependiip; puo, kapu pukon ia mehonipno, kam tan mum kopkulo balindiip. Putamo i tana, nua mangol hil kape pukona kaka talonkae mum, puonediip. 11:14 Nek, ikait weng kapu tep pakadiipkaea pen pukon ikel hibil heon bakon pukon mum pimkadiip. 11:15 Kauma nek, ikel tibendiip bakon pukon mum pinong daka hemip domteka, yep ikel bali mum haluk wandiip. 11:16 Puo, ia bakon dito yepki pukon pinong daka hemip, bakon kapua abi dingla bali. Nek, Allah tan ikait balinon bali aipa mingitkode. Kauma pukon Allah Ea podaklon do tan ikait pukon Allah heekode. 11:17 Nek, Abraham dit paen hemede min ben Allah tan heetame aekhe, e tena Ishak nganan an dungoano pinong dakade. Taekhe, Allah tan kali aedea, hep miiki Ishak ben mum hep kan unonkaea tiboknediip, aede. 11:18 Puo, Allah putaoknedii puonede min kapua Abraham tan e dakade. 11:19 Nek, Abraham pinonga kaka denonkae hel Allah tan yep tipnio eonki. Pen pukon Abraham e miikia denon tep heekode puo, ea haluk tiben, olki bali talende. 11:20 Putaakodeekhe, Ishak hel e dit paen hemede min ben Yakub hon Esau hona malon balino hemip pukona hihinon pukon mahopa eende. 11:21 Taakodeekhe, Yakub hel e dit paen hemede min ben denon dinga heekhe, Yusuf tena lao kapu pukona mahop mop een, atuk tan e bon dienonekno, Allah heme aede. 11:22 Putakodeekhe, Yusuf hel dit paen hemede min bena e denon dingme heekhe, Israelkaea Mesir bakon koten, mina heen unon pukon kali eede hon e kulola kan dio unon pukon hela kukup eede. 11:23 Taakodeekhe, Musa alilki ia raja wenga pukon hel aukhe, atmendiipa ea dito tena yepki heekhe, paen ukol wiia mamdookodiip. 11:24 Putaakodiiphe, Musa hel ekel dit paen hemede min ben kalenekhe, e pukon Firaun muuku tena puonediip. Puo, e tana nea pen pukon u tenaa do, puonekot kolop uede. 11:25 Taen, Musa ea Mesir bakonkae hon tap balino tala min hemo pinong yep daklon pukona ngalnede. Puo, ea Allah tenaa Israel donkae hon mum tep kukun mina depon pukon pinong dakade. 11:26 Nek, Musa ea balindeek depoknede min pukon pinong dakade. Kauma pukon Mesir bakon kit min yum depona taop min mum ea kal heekode. Taen, Kristus enila pukon hemo, talaki hep aon pukon mangop min ea pinong dakade. 11:27 Putaen, dit paen hemede min ben ea Raja Mesirki tan kabinon min pukona ponon do tan Mesir bakon koten wande; taen, Musa ea e-atme aani tepki pukona atmende. Kauma pukon ea dito koton do tan hemede. 11:28 Taakodonekno, dit paen hemede min ben ea tena uopkae yen puklonki tan Israel bakonkae tena uopkae e-denon pukon e tana Paskah hemo, yot balia yapi min hotkode. 11:29 Taekhe, dit paen hemediip min ben Israelkaea ok hit enila Laut Merah til bali ok hakan, mangol yelnekhe, wandiip. Taiphe, Mesir bakonkaea nu hel putaoknup, nekot heetamendiip puo, ia ok diknediip. 11:30 Taakodiiphe, dit paen hemediip min ben Israelkae tan dingme petnen Yeriko aip lupatiphe, pil tumkia ekel tan dak bitkode. 11:31 Taekhe, dit paen hemedu min ben wanang wop heku enila Rahab ua Israelkae tan dun paiphe, dokan talendiip kaka lao pukon yep heen, ap bup eeduu. Kauma pukon ua kaka tala hemonkae hona e-wendiip. 11:32 Kanek, mina min mahon kaldokne yoko? Nea Gideon pukon edo Barak pukon edo Simson pukon edo Yefta pukon edo Daud hon Samuel pukon edo i nabikae yum kaldon pukon nea kakoa do. 11:33 Nek, ikait dit paen hemediip min ben bakon diopa bilo kit heekodiip. Hon pen pukon ia hemediip min tana kukup eiphe, mina min ikait pukon putap eoknedii puonede mina ia dependiip. Taen, ia singa bon depeen, 11:34 angol dito daloki hel hiboekhe, keanam pihilki tan bilediip dingme hel ia e-yenediip. Putamonipno, bamnediipa koten ngangmel heekodiip. Taen, i bilediip dingme ngangmel heen, bilo apomkae yuma yen nganwo kotiphe, wandiip. 11:35 Putamiphe, i wanang tena dendiipkae min hel nabi tan tipnio, eiphe, tiben balindiip. Taiphe, makae tana yep hep eon min dito yepki kapu pukon hemo, kukun min hep eediip dingme ia yepo nekot kotkohiip. 11:36 Haluk dokae pukon hel engan kulo nelme eediip. Taiphe, makae hel nong besi ngodonki tan nong dap eenonipno, bui ap paep eediip. 11:37 Putamiphe, makaea tum tan yen pukadiip, makaea keke tana hakan yendiip, makaea keanam tan yendiip. Taen, ia dito kako hep een, kukun min hep een, tala heme eediip. Kauma pukon ia domba hon kambing kal hon dun ngul bumo balindiip. 11:38 Ia mangol hil kape balinon yepa do. Kauma pukon ia abenong katop bali hon dum bali hon buk til bali hon mum balindiip. 11:39 Nek, ikait yuma dit paen hemediip min pukona weng yepki dependiip. Puo, ikaita putap eoknedii puonede mina e-dependiip. 11:40 Nek, Allah tan nup pukona dito yep mina mingitkode. Kauma pukon i hon nup hon dun deena, ia hihinon mina depoknediip.

Ibrani 12

12:1 Kanek, nupkait pukon kal heekodiipkae diop tana ibin buu deon tep heen, lupate hemip. Kauma pukon mina min tan nupa wol bop eoknehee min hon tala hemon min tan nong dap ee hemaa min kapu hona dun koten, hapetnek kukmii heon bali uno talon pukona koton do tan hemokneho. 12:2 Taen, nup dit paen hemon min ngol moonki enila Yesus pukon mum kopkulo heme aokneho. Yesus a bali paen hel denon pukon Ea kal heen ponde puo, yep kapua bokno putap neoknehiip puonekot, Ea Allah hipnon bali kukmo yingila wan hipnede. 12:3 Nek, tala hemonkae tan Yesus pukon diop tan wol bop aediip puo, e-kotkokode. Kauma pukon ipa Yesus pukon mum e-lukyekoten, heme aoknehiip domteka, bamno e-kotoknehiip. 12:4 Nek, ipa tala hemon min hon bile hemip puo, bile hemip kapu tana yapia kabol e-dakende. 12:5 Ipkaita tena pukon kalin makpon damo dun paede weng yepki kapua lukye kotkodiip. Nek, kapua Allah Buku tan puonedea, Woe! Ne tena hepa Tuhan tan makpon dokop heonki Taen, makpon dokop heoknehee domteka, hepa ngalno e-kotokneheep, puonede, 12:6 Hon Allah Buku tan puonedea, dokop ae hemaa. Taen, E tan minaki E tenaa hep aonki domteka, an makpon dokop aoknehee, puonede. 12:7 Nek, mina tenaa olki tan makpon e-dokop aoknehee yoko? Doe. Kauma nek, ipkaita Allah Ekel tenaa tep hep eede. Kauma pukon ipa kukun min depoknehiip domteka, kapua Allah tan makpon dap eehee, kal heoknehiip. 12:8 (Nek, kaka yuma makpon daklona depoknehiip). Puo, e-makpon dokop eonkae domteka, ipa hamanpa heen, tena pen pukon doki heoknehiip. 12:9 Pen pukon nup olki mangol hilkae tan makpon dokop tan balinokneho. 12:10 Nek, nup olki mangol hil kapekae tan nupa yep heon pukon tapa makpon dokop ee hemip. Puo, Allah tan nupa dito yep balinon pukona makpon dokop ee hemaa. Taen, nupa Allah Ekel dangdong do tan balinonki tep hep eoknehee. 12:11 Nek, makpon dokop eon min kapua yol min e-pinong yep daklokneho. Puo, makpon dokop eon min depe hemipkae tana malon ia pen pukon yep balinon min lopa dakan doknediip. 12:12 Kauma pukon ip etul hon bangup hon bam heekodeekia ngangmel heeni. 12:13 Allah Buku tan puonedea, Ip manona wol pihilki mum heleeoknehiip, puonede. Putaoknehiip domteka, yon talakia mahon e-tala hep aoknehee puo, yep hep aoknede. 12:14 Nek, dangdong min mum hemoknehiip domteka, kaka maki mum hel Tuhan pukon e-atme aoknede. Kauma pukon ipa kaka yum pukona dun maki deen balinonipno, dangdong do tan hemon min kapu pukona nganwo mani. 12:15 Nek, kaka yuma Allah tan ban eon min depon pukon betlona e-kotni. Taena, a yangol kok eonki edo dangdong hep eonki tiben, ip kukun hep eon pukona betloknehiip. 12:16 Putamonipno, kaka wop hekae tep hemo e-balinoknehiip. Nek, Allah e-hemonki enila Esau tan depkol min pukon hemo, enon mina angel maki mum hiikode. Kauma tep hemonkae pukon ip tana betloknehiip. 12:17 Nek, ipa kal Esau ea depkol min hien, depaano pimkade puo, kolop aede. Taekhe, Esau tan e olki pinonga e-balbip aani tep heekode. Puo, ea amo hiok yalum tana e olki mahop mina depon pukona heetame aede. 12:18 Nek, ipkait tana abenong kapua yep depiphe, angol tan teon pukonki balia e-talendiip. Hon ipa mimdop hon ap atul hon heen, dalo heekode balia e-talendiip. 12:19 Nek, weng kulon min daloki kapu alwem kulekhe, weng dalo tan puonedea, Kapnim min maki mum hel abenong kape pukon Allah Buku tan puonede. Nek, ipkaita kauma tep hemaa balia e-talen kal heekodiip. 12:20 Taekhe, weng dalo kapu pukon mahon e-wenghen kulni tep hep eekhe, i tan puonediipa, nu bali Hepa dito e-weng depoknep, puonediip. Nek, kapu putamde balia e-talen kal heekodiip. 12:21 Nek, abenong kapu kopkulona dito podaklon min mum hemede. Kauma pukon Musa tan, Nea dito po hep neekhe, kulol ok hang mum hep neede. Musa tan puonede. 12:22 Puo, ipkaita abenong enila Sion, Allah dito balinonki Yerusalem aip abe dinglaki bali hihi talendiip. Hon ipa malaikat dito diop pinong yep tan dun deekodiip bali hel talendiip. 12:23 Hon i gereja tena uopkae i enila abi dingla tan bookodeekae i bali hel hihi ipa talendiip. Hon ip Allah kaka yum pukon lelamonki bali hon kaka baee dito yep hep eekhe, hihi hep eedeeki bali hona talendiip. 12:24 Hon Yesus tan putaoknedii puonede weng dakandon okyanopki bali ipa hihi talendiip. Hon yapi bo dokop eonki kapua Habel yapi tepa doki puo, dito ngangmel tan kalinka ee hemaaki bali kapu hel ipa talendiip. 12:25 Nek, ipa Allah Weng kalinka eonki tan kalinka eekhea, ipa e-kotoknehiip. Kauma pukon Musa tan nup umdipki kalinka eekhe, e wenga hakpaten yon bali e-kotkodiip. Nupkait abi dingla tan malip ee hemaaki. Kaneka dii min yoknede. 12:26 Nek, dingme kapua Allah Weng paklekhe, alwem kapu ben mangol hila bim tep heen, melpakade. Puo, petamon E tan putaoknedii puonede wenga puoknedea, Tok maki hon Ne tana mangol hil muma do puo, abi hon maki bim tep heik, melpakloknede. Allah Buku tan puonede. 12:27 Weng tok maki hon kal heona kaema, mina min kaldek hiikode min yuma bim tep heen, melpakloknehee domteka, kapua dedenoknede. Puo, mina min e-melpakloknede min domteka, kapua dito pabalinoknede. 12:28 Nek, nup Allah Ea angol tenon mum tepki baline hemaa. 12:29 Allah tan hibil Raja heen balinoknede bakon bim tep heen e-melpaklonki depoknedo domteka, nupa do hel do dito yep mumo aen, Allah pukon pono heme aoknede.

Ibrani 13

13:1 Nek, ipa kama tan kama pukon ningki piki dit paep eon tep mum hemo malip een balinoknehiip. 13:2 Nek, kaka mina tep ia kaka lulomkae puo, malaikat pukon enon min mip eediip. Kauma pukon kaka lulomkae taliphe, enon min ip tan hel mip eon pukona e-lukye kotni. 13:3 Taen, ikaita bui ap paep eiphe, balinhiip domteka, ip tana i tep heen, bui ap balinonkae pukona e-lukye kolop eeni. Putaen, ikait dalo kukun min depenka hemipkae domteka, ip tan hel i tep heen, kukun min hep eiphe, balinonkae pukona e-lukye kolop eeni. 13:4 Nek, Allah tan kaka wanang wop hekaea lipyen, lelap mangopno helemni. Taen, ip kaklo ihon bali e-dangdong heoknehiip. 13:5 Allah Buku tan puonedea, Nea ip pukona dito e-kolop eoknedii, puonede. Kauma pukon ipa yep balinon pukona hiwol pukon kauma tan mum hihi nekhe, balinoknehiip. 13:6 Kauma pukon nup puone hemupa, Kaka tan mina min heen, ne pukon tala hep neoknehiip yoko? Doe, Tuhan Ea ne malip neonki; kauma nek, nea e-ponoknehii. Allah Buku nup tan puone hemupa. 13:7 Nek, ipkait pukon abol heen, Allah Weng kalinka ee hemipkae pukon e-lukye kolop eoknehiip. Taen, tungul hemo ikait balindiip pukon hona e-lukye kotoknehiip. hemni. 13:8 Nek, Yesus Kristus Ea hino edo kamdik edo dingme yuma dito pukon mum tep mum heen balinonki. 13:9 Nek, kalinka eon min okyanop lulomki pukon e-pimkuloknehiip. Kauma pukon enon min tan nup diplop til balia e-ngangmel hep eoknehee. Puo, nup diplop til balia Allah tan ban eende min kauma ben mum ngangmel hep eoknehee. 13:10 Kanek, imam Allah ap til bali hemonkae ia nupkait an dungoon balikia e-dun weoknehiip. 13:11 Nek, imam daloki tan nup tala hemon min ok dokop eon pukon an dungoon min yapia dun, dio Allah ap dangdong doki bali unoknehee. Puo, an dungoon min kapu kalhila aip dumla tan dunga hemip. 13:12 Kauma nek, Yesus hel kaka yumkae E yapi ben ok dokyen tala min dap eon pukon aip dumla tan kukun min Ea depende. 13:13 Kanek, nupa Yesus bali uno aip dumla tan tala heme aediip pukon nupkait hel dio unokneho. 13:14 Nek, nupkait aip dito balinonkia pemaa do puo, nupkaita balinek taloknede aipa pukon pimka hemup. 13:15 Kauma nek, nupa Yesus ben Allah pukon an dungoon min yepo nonki aokneho. Nek, hemon kapua nupkait belngal bali tan Yesus pukon Ea kitiki puonokneho. 13:16 Ipkait tan dokae pukon yep hep eenonipno, ipkait hel min lehongyen, dokae malip eon pukona e-lukykotni. Ipa kauma tep kukun min kapu hemoknehiip domteka, Allah Ea pinong yep dakloknehee. 13:17 Nek, ia ipkait pukon hemo Allah hemon mina apong dame ee hemip. Kauma pukon ip abolkae wenga kal heen, i taopa mum balinoknehiip. Kauma tep ipkait tan heoknehiip domteka, ikait abolkae hemona pong hep eekhe, ia e-pinong bilnoknehiip. Puo, ipkait tana kukun hep eoknehiip domteka, yep e-heoknehiip. 13:18 Ipkaita nu pukon dingme yum Allah kalinka aani. Nek, nua kal heekoho, nu diplop til bali tala mina e-balinhee. Kauma nek, nua pinong yep ngol min yum pukon yep tan balinokneho. 13:19 Nea haluk ipkait bali dun paep neon pukona ipkait hel mum pis eehii. Kauma pukon ip tana Allah kalinka aani. 13:20 Allah Ea yumkae dakyudeen yep hep eonki tan yapi putaoknedii puonede ditoki kauma ben Kit Heen Domba Malionki, enila Tuhan Yesus, Ea denon bali koten, tibeo, aede. 13:21 Nek, Allah tana yep min yuma ipkait pukon kukup eekhe, ipkait tana E pinonga min kal heen, heme aoknehiip. Taenonipno, Yesus ben Allah tan E pinong yep min nup til balia hemekhe, Yesus Kristus pukon kitoka dingme yum dito dito pukon aen kuloknehiip. Amin. 13:22 Nek ningbelo, ipkait pukon keek kapea yambul mum bop eehii. Puo, makpon wenga ipkait pukon ne tan kali eehiikia ipa pinong yep tan depoknehiip. 13:23 Nek, nea ngol maki hon kali eokne, kapa nup lakon Timotius ea petamon kolop aehiip. Puo, ea hapetnek ne bali taloknehee domteka, nea e hon mum tep ip bali aboknehii. 13:24 Nek, ip abolkae hon Allah hemonkae yum pukon hona ne tan yep mumo nehee, kali eeni. Hon Italia bakon Yesus heme aonkae tan hel ipkait pukona, yep mumo, nehiip. 13:25 Nek, Allah tan dit paen ban eonka hemaa mina ipkait yuma malip eoknehee.

Yakobus 1

1:1 Nek, Allah hon Tuhan Yesus Kristus hon nea heme ee hemeeki. Kauma pukon ip don hiongnen bakon yuk yuk wan balindiipkae pukona weng kapea ne Yakobus tan keek bop ee. 1:2 Nek, ningbel, ipkaita kukun min hep eoknehee domteka, pinong yep mum dakni. 1:3 Kauma pukon ipa kal, dit paon mina heetame eoknede domteka, kapua ipkait ngangmel hep eon pukon putaoknehee. 1:4 Taekhe, ipa ngalnon do tan balinoknehiip domteka, dit paon mina kalenoknehee. Taekhe, ipa koton do tan hihi nekhe, maki min hel kako do tan balinoknehiip. 1:5 Nek, minaki ea kal heon min doki puo, e tana Allah kali aoknehee domteka, Allah tana kal hep aoknehee. Kauma pukon Allah Ea kaka yum pukon e-pinong tala daklo, diop tan een kulonki. 1:6 Puo, minaki tana mok maedo puonon do tana pen pukon pinong maki mum daklo Allah kali aoknehee domteka, ea yep heoknehee. Taekhe, doki tana mok maedo pinong daklonekno, Allah kali aonki domteka, ea ok hit bali apluma dinekhe, oka luhan tangmal paen non tepki heekohee. 1:7 Nek, minakia ok limon tep mok maedo pinong daklo, Allah kali aoknehee domteka, Tuhan tana e-aoknehee. 1:8 Kaka kapua pinong lao heen, mina min hemoknehee domteka, ea yep tutum e-hemoknehee. 1:9 Nek, Yesus heme aonki makia kakoki domteka, ea Allah tan daloki hep aoknehee. Kauma pukon pinong yep mum dakloknehee. 1:10 Puo, Yesus heme aonki makia ihomki domteka, ea Allah tan yambul hep aoknede. Kauma nek, ekel pukon pinong yep mum dakloknehee. Bok mina kit heekoho, pukno, dedene hemaa tep heen, kaka ihomki hel kauma tep heoknehee. 1:11 Nek, atona tibon domteka, tenga diop heen, aplum dino, bok mina pukno, kalpitoknehee. Taekhe, mahon kit heen e-balinoknehee. Kauma tep kaka ihomkia ekel pukon hemede mina dedenoknede. 1:12 Nek, kaka makia kukun min hep aoknehee domteka, ea dimno yep tan balinekhea, Allah tana yep hep aoknehee. Taekhe, e tana Allah pukon haluk pinong yep dakloknehee domteka, dito yep balinon pukona abol topi kitki aoknehee. Kauma pukon minakae tan Allah pukon mangop aoknehiip domteka, topi kapu aon tepa Allah tan pen pukon eoknedii puonede min eon pukon puonede. 1:13 Allah Ea tala min e-hetame aonki hon E tan e-hetame eonki. Kauma pukon minaki tan heetame aon mina depoknehee domteka, kapua Allah tan putap neehee e-puonoknehee. 1:14 Puo, minaki tala hemaano domteka, ekel pinong daklon bali tan mok ween tala hemoknehee. Taekhe, talaki tan tangop diek, dakan tala heoknehee. 1:15 Taekhe, tala min heaano putamheeki kapua tena kumdul non tep heekoho, tala mina paoknehee. Taen, tala min kapua kalenoknehee domteka, denon mina paoknehee. 1:16 Kauma pukon ningbel ipkait mangop ee hemeekae, mok dap eon min pukona betlo malioknehiip. 1:17 Nek, abi dingla pipyam min Olki Allah tana yep min yum hon kit min yum hona dio dake eenka hemaa. Allah Ea ngimon min tep hemo e-balbitonki. 1:18 Taekhe, Allah tan nupa pen pukon weng kauma ben paep eede. Kauma pukon Allah tan hetmookode min yuma lop hinki tep heen nupa tibendo. 1:19 Nek, ningbel ipkait ne mangop ee hemeekae, kapea e-lukyekotni: kaka yum ngol mina kal heena, hapetnek wenghen puo, hapetnek e-weng depoknehiip. Taen, ip tana hapetnek e-engan kuloknehiip. 1:20 Kauma nek, kaka engan kulon tana Allah pinong yep tan yep hep eon mina e-dio taloknehee. 1:21 Kauma pukon ipkait dangdong hemiphe, tala nehemaa min yuma kotoknehiip. Taiphe, Allah Weng tana yep hep eoknehee. Taekhe, Allah tan E wenga ip balia miek tibekhe, balinon ditokia depoknehiip. 1:22 Allah Wenga wenghon muma do puo, wenghenonipnoa, hemoknehiip. Doneka, ip hel mum mokae heoknehiip. 1:23 Nek, minaki ea Allah Wenga wenghonki puo, Allah puonede mina e-hemonki domteka, kaka kapua okutu bali tan 1:24 ekel kamoa atmen, uno atmenhee min kapua lukyekotonki kauma tep heoknehee. 1:25 Puo, minaki tan Allah tala heon do tan nong bap eon wenga pukon tutum dingme yum wenghen hemo e-lukyekotonki domteka, kapu ben Allah tana yep hep aoknede. 1:26 Nek, minaki tan nea Allah Wenga hemonki pinong dakahee puo, e aplong balia nong bungwon do tan weng talaki mum paklonki domteka, ea mok damo, Allah pukon damang mum hemonki. 1:27 Kauma pukon nup Olki Allah tana nup hemona atmen, yepo nonkia tena abonkae hon wanang halipkae bali uno i kako mina malip eenonupno, mangol hil bali tala min hemon hel kotokneho.

Yakobus 2

2:1 Ningbel, nupa Tuhan Yesus Kristus kit heekoheeki pukon heme ae hemup. Kauma pukon kaka makia dalo hep aen makia yambul hep aona do. 2:2 Kauma pukon kaka ihomki maki tana kaema tep heen kaka yum dun demon balia men opkal kitki hon etul bangup nong emaski tan ngul buonki balinekhe, kaka kakoki men opkal talaki ngul buonki hel ip dun deon bali taloknehiip domteka, 2:3 kaka ihomki men opkal yepki ngul buonki pukon ip tana yep bali pema hipne, aoknehiip. Taen, kakoki pukona ip tana puma ete edo nu yon paon taop tolpu hipne, kali ae hemip. 2:4 Putaen, dangolkae hon taopkae hona pinong tala daklo kalkae tep heen, kaka pukon lehongye hemip. 2:5 Nek, Ningbel ipkaita ne tan dit paep ee hemeekae wenghoknehiip. Mangolhilkae tana ia kakokae pinong daka hemip. Puo, Allah tana kaka kauma tepki lipme eekhe, i tan eoknedii puonede. Kauma te yoko? 2:6 Kauma pukon ipa putame hemip domteka, kakokae pukon ip tana tunlo tala hep ee hemip. Puo, ihomkae tana ipkait pukona e-yep hep eenonipno, nganan kuplo lelap eon bali mum dio wa ee hemip edo do yoko? 2:7 Kanek, ip Olki Allah hibilkae E pukona ikaita weng tala paka hemip edo do yoko? 2:8 Allah Buku tan puonedea, puonede. Nek, ipkait tana Allah Taurat weng kapu tep mum hemoknehiip domteka, hihi yep hemoknehiip. 2:9 Puo, ip tana kaka makia dalo hep aen makia yambul hep aoknehiip domteka, Allah puonede weng kapu tana kukup eekhe, ipa tala hemediip. 2:10 Kauma pukon minaki tan Allah Weng yum hemoknehee puo, weng maki mum hel kotoknehee domteka, ea Allah Weng yuma hakpatoknehee. 2:11 Nek, Allah tan puonedea, wop hek damon hon kaka alon hona doo nede. Kauma pukon e-wop hek damokneheep puo, kaka alokneheep domteka, hepa Allah Weng hakpaten tala heokneheep. 2:12 Nek, Allah Weng tana lelap een nong bap eoknede. Kauma pukon nupa mina min weng depokneho edo hemokneho domteka, yep tan mum hemokneho. 2:13 Kauma pukon minaki tan doki pukon lelap aoknehee puo, heekhe, kuplo kukun hep aona dun taop buoknehee. 2:14 Nek, ningbel, kaka maki tan nea Allah dit paen heme aonki, puonoknehee puo, ea hemo kukmii heon doki domteka, ditokia depoknehee yoko? 2:15 Ngota ip lakon Allah heme aonki edo heme aonkua men opkal hon enon min hona kako balinoknehiip 2:16 domteka, ip tana hepa enon min ween men opkal hon dakan buo une kali aoknehiip puo, e kako mina e-aoknehiip domteka, yep edo do yoko? 2:17 Nek, kauma tep hemo dit paon mum heen, hemo kukmion 2:18 Nek, kaka maki tan hepa hemo dit paon mumki; puo, nea hemon mumki puonoknehee. Putaoknehee domteka, kaema tep kali aokneheep. heoknehii, kali aokneheep. 2:19 Nek, hepa kal Tuhan Allah Ea maki mumki, kapua pen pukon. Puo, baee talakae hel mum tep kal heenonipno, podakan kulol okhang hep ee hemaa. 2:20 Ip pinong dokae dit paon mina hemon do tan balinoknehiip domteka, ne tan kukmion mina kukup eoknehii yoko? 2:21 Nek, nup umdopki Abraham tan e miiki Ishak pukon tum tuntun dokyen Allah pukon aano pinong daklekhe, Allah tana yep hep aede edo do yoko? 2:22 Kauma pukon ipa kal Abraham dit paede min hon hemede min hona dun maki deekhe, kukmii heekode min ben hemo dit paede mina hihi nede. 2:23 Taekhe, Allah Buku tan puonede tepa, Abraham ea Allah Wenga kal heen hemede. Kauma nek, yep hep aede. Putaakodeekhe, Allah Weng kapu puonede tepa hihi heekode. Taen, Allah Buku tan hel puonedea, Abraham ea Allah E lakona heekode, puonede. 2:24 Kauma pukon dit paon min mum ben yep hep eona do puo, hemo kukmii heon min ben hel yep hep eoknede. 2:25 Nek, kauma tep wanang wop heku, enila Rahab, tana kaka Israel dikipnonkae lao u ap bali taliphe, deep een wol kukmutki u tana kukup eedu. Kauma pukon hemedu min kapu ben ukel yep hep uon mina dependu. 2:26 Kauma pukon kaka ea baee doki domteka, e kalhila

Yakobus 3

3:1 Nek, ningbel nukait kalinka eonkae nukel hemon tep mum tala hemokneho domteka, dalo tan kuplo nu pukon lelap eoknedee pukon ipa kal heekodiip. Kauma pukon ip yuma kalinka eonkae guru heon pukon mum pinong daklona do. 3:2 Nup yuma tok diop hahangyek yen puklon tep hemo baline hemup. Puo, minaki tan tala wenga maki mum hel e-paklonki domteka, ea tala hemon do tan Allah tep heen balinoknehee. Taen, e kalhil yum yep balinon pukon heleen balinoknehee. 3:3 Nek, nup tan kuda bon bali besi yambulki pauphe, kapu ben e kalhil yuma nup unemno pinong daklon balia kumekhe yep tan dio wa eonoknehee. 3:4 Ngot maki hel kukup eikhe, ipa koba ok bali manonki pukona kal heoknehiip. Nek, koba kapua dito daloki. Kauma pukon aplum daloki tan dino dio manoknehee puo, mina bali koba kapu dio manonki tan unaano pinong dakloknehee bali domteka, a haklon yambulki kauma tan kukup aekhe, kauma ben dio unoknehee. 3:5 Kauma tep aplonga nup kalhil bali yambul min puo, ea weng paklekhea, dalo heoknehee. Nek, ngot makia ahing ngalngil te yoko? Yambul min kapu tana bakon dalo teoknehee. 3:6 Kauma pukon aplong hela angol tep min. Ea nup kalhil bali min puo, dito talaki. Kauma pukon aplong kapu ben kalhil yuma tala hep aedeekhe, kaka kapu balinon hela tala hep aoknede. Taekhe, angol dito tenonki tana aplong kapua teoknede. 3:7 Nek, hok min diopa yon laplao tan manon min hon ok tila balinon min hon nal hon domteka, hoki hel nganan wakliphe, i pinonga heen, yep bam tan waklonkae hon yuma mum tep balinoknehiip. 3:8 Puo, kaka maki tan mum hel aplonga waklon min tep heen, e-bam hep aani tep heoknehee. Taekhe, aplong kapua tala hemon min mum atulno e-koten, yen puka hemaa. 3:9 Aplong kauma tan mum Tuhan nup Olki pukon weng yepki paklo heme ae hemup. Taen, aplong kauma tan muma Allah Ekel tep heen hetmop eedeekae kaka pukon hela weng talaki paklo enganka hemup. 3:10 Nek, belngal maki kauma tan mum weng yepki hon weng talaki hon paka hemip. Kauma pukon ningbel ipa kauma tep hemona yepa do. 3:11 Ngot makia ok yepki hon ok enim laut baliki hon mum tep tiboknehiip yoko? 3:12 Ngot maki hel ningbel ipkaita kal heoknehiip. A enila ara tana a zaitun lopa hiton min yoko? Edo nong anggur tana a enila ara lopa hiton min yoko? Doe, kauma tep mum enim oka hon ok yepki hona mum tep e-heoknehiip. 3:13 Nek, minakia pinong daklo tutum tan kal heon kitkia labalinhee domteka, kauma ben bam tan yep balino hemehe min kapua kukmii hemoknehee. 3:14 Puo, dokae hemon min pukon ip diplop til bali tan mok ween, dalo heemno pinong dakloknehiip domteka, ngul kapua kaka yum kal heona do. Taen, pen pukon min wenga e-kotoknehiip. 3:15 Nek, mok weon min kapu hon pinong dalonon min kapu hona abi dingla tan eende mina do. Puo, mangol hil bali iblis tan kal heon min talaki kapua kukup eehee. 3:16 Kauma pukon minakae ikel pukon mum mok eno kit heoknehiip domteka, yep mina yakbakyiphe, tala mina tiboknehee. 3:17 Puo, kal heon min abi dingla tan eendeeki domteka, hina dangdong do tan balinon, dun deen mum tep hemon, dokae pukon dun hin paon, dokae taopa bam tan balinon, tala hep eiphe domteka, yep hep eon, hilmon kukmut heon do tan tutum hemo balinoknehiip. 3:18 Kauma pukon kaka biliphe weng depo dun maki dep eonki tana don yepki kapua mien, lopa diop tan bumoknede.

Yakobus 4

4:1 Nek, mina bali tan wengdo bilona tibe hemaa yoko? Doo, kapua ip diplop til bali tan tala heemno mina mok weiphe, tibek tala hemediip. 4:2 Kauma pukon ip tana mok weekohiip puo, kapua e-depenhiip. Taen, ip tana bilon hon mok weon hon heekohiip puo, depemno pinong dakahiip min kapua e-depenhiip. Putaen, ipkaita weng dun daklo bile hemip. Nek, ipa Allah pukon e-kali ae hemip. Kauma pukon depemno pinong dakahiip mina e-depenhiip. 4:3 Ipa tala kal heen Allah kali aenonipno, pinong yep daklo mok enon min mum pinong daka hemip. Kauma pukon ipa Allah kali aenonipno puo, e-depenhiip. 4:4 Nek, ip tutum e-hemonkaea mangol hil min pukon mum dit paoknehiip domteka, Allah pukon angan kuloknehiip. Kauma pukon ipa lulom yoko? Minaki tan mangol hil hemon min pukon mum lipmo, lakon heoknehee domteka, ea Allah pukon apomki heoknehee. 4:5 Edo ip pinonga Allah Bukua damang, Baee ip diplop til bali paep eediiki kapua ipkait tana do min pukon hemoknehiip domteka, Ea dito ngal eoknedii puonede yoko? 4:6 Puo, Baee kapua Allah tan ban eon mina dalo eenka hemaa. Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, Allah Ea pinong dalononkae pukona kupa eoknede. Puo, pinong yambul heen bam tan balinonkae pukon Allah tan ban mina eenka hemaa, puonede. 4:7 Nek, ipa Allah taop bali pinong yep daklo balinonipno, iblis hemona dun ilmoiphe, ea koten unoknehee. 4:8 Taenonipno, Allah mep bali uniphe, Ea ipkait mep bali hel taloknehee. Taekhe ipkait tala min hemehiipkae tana etul okdokyen balinoknehiip. Taiphe, ipkait pinong lao dakahiipkae tan hel mum tep diplop til bali okdokyen balinoknehiip. 4:9 Taen, ipa diplop yol heenonipno, amoknehiip. Putaen, aban tunlona koten mangop bomo amonipno, pinong yep daklon min koten, ip yuma diplop yol heoknehiip. 4:10 Taen, ipa Allah bali pinong yambul heen baliniphe, E tan mum dalo hep eoknehee. 4:11 Nek, ningbel ipkaita kaka lakon pukona e-engan kuloknehiip. Kauma pukon minakae tan i lakon pukon engan kuloknehiip edo ia lelaen tala hep eoknehiip domteka, Musa puonede weng pukon hel mum tep heen tala heoknehiip. Weng kapu pukon ip tana lelaoknehiip domteka, weng kapua hakpatkodiip. 4:12 Nek, hukum Hetmoonki hon Lelamonki hona Maki Mum. Kauma pukon E tan mum kaka dito balinon pukon hon dito denon pukon hona lehongyonki heekode. Kanek, ipa minakae yoko? Ipkait tana ip lakon pukona lehongme hemip yoko? Dito doe. Kauma tep e-hemoknehiip. 4:13 Nek, ngot makia ipkait tana nua dopa edo witila nea bakon kauma uno, kol maki balino hemoknedii. Taen, nea hiwol diop tan depoknedii, puone hemipkae pukona kal heeni! 4:14 Dopa heoknehee min pukona ipa lulomkae balinhiip. Kanek, ipkait balinona mina tepkae yoko? Nek, ip kaka balinon domteka, ngota kaema tep: pip mina tap mum tibek atmokniphe, hapetnek dedene hemaa. Kaka mongol hilkae yuma kauma tep hemo baline hemip. 4:15 Kauma pukon ip tan yep puonoknehiip mina nua kape edo kapu hemona Allah pinong yep domteka, nua yep tan hemokneho puonoknehiip. 4:16 Puo, petamon ipkaita weng dalo tan paklo pinong dalo mum heekohiip. Nek, kapua tala hemehiip. 4:17 Kauma pukon minaki tan yep hemon mina ea hihi kal heekhee puo, e-hemehee domteka, ea hihi tala heekohee.

Yakobus 5

5:1 Kauma pukon ip ihomkaea kal heeni! Ipa kukun min hep eoknede pukona amo diplop yol mum heoknehiip. 5:2 Nek, ihom heekohiip mina bakotekhe, men opkala okheklep tan weekohiip. 5:3 Taiphe, ip hiwol yuma bakotkohe. Taen, bakoton min kapua kukup eekhe, ip kalhila angol tan teon tep heoknehiip. Kauma nek, ipkait ihom heon mina tungul dingme pukon dun deekohiip. 5:4 Nek, ip ihomkaea pinong dakloknehiip! Ip hiwol pukon hemonkae e-eendiipki tana kalin ihop baakohe. Taekhe, ip heme eonkae tan amiphe, alwem kapua Allah hiong bali himinhee. 5:5 Nek, mangol hil balinon dingme ip tana dito yep min mum hemo, yep balinonipno, an hemon dingme ipa diop tan ene hemip. 5:6 Taen, ip ihomkae tana kaka yepkae kuplo, yen puka hemip. Puo, ia ip apomkae tep e-heekohiip. 5:7 Nek, yong hibilki tana don min mangopki mien, amok ben dokyek tibon pukon mehe hemaa. Kauma tep Tuhan talon pukona ningbel ipa mehoknehiip. 5:8 Tuhan talona hihi hibil diikohe. Kauma pukon ipkaita pen pukon mum ngangmel heen tutum hemo mehoknehiip. 5:9 Taenonipno, ningbel ip tana ip lakon pukona e-engan kuloknehiip. Puo, ipa engan kuloknehiip domteka, kupa eon mina depoknediip. Kauma pukon Kupa Eonkia hihi yot bali tale etkohee. 5:10 Nek, ngota kaka nabikae tana balindeek heon min Allah enila ben kalinka eonkae ia kukun min dependiip. Puo, ia bam tan balino, mehediip. Kauma tep ipkait hel bam tan balino mehoknehiip. 5:11 Kaka enila Ayub ea kukun min depenonekno puo, bam tan balino mehede. Taekhe, Allah tana yep min aen, mangopno dit paep aede. Nek, ngot kapu pukona ipa kal heekodiip. Kauma pukon minakae ia kukun min depoknehiip domteka, ipa kal ia bam tan meho, balinonkae yep hep eoknede. Kauma nek, nup kapua yambul hep eoknehee. 5:12 Nek, ningbel dito hin mina abi dingla enila ben edo mangol hil enila ben edo do min enila ben nea putamoknedii mum puonona do. Taen, ipa neko noknehiip domteka, pen pukon mum putaoknehiip. Edo ip tana doo noknehiip domteka, pen pukon mum putaoknehiip. Nek, ipa pen pukon mum e-hemoknehiip domteka, kuplo, tala hep eoknede. 5:13 Nek, ipkaita kaka makia kukun min depenhee yoko? Kauma pukon ea kukun min depenhee domteka, Allah mum kali aoknehee. Hon ipkaita kaka makia pinong yep dakahe yoko? Ea pinong yep dakahe domteka, Allah pukon mum pinong yep daklo baa pakloknehee. 5:14 Hon ipkaita kaka maki yol depenhee yoko? Ea yol depenhe domteka, gereja ngol heonkae weng dip eoknehee. Taekhe, i tana e bali talen Allah kali aenonipno, Tuhan enila ben minyaka abol bali paep aoknehiip. 5:15 Ipkait dit paehiip min ben Allah kali aiphe, Allah kali aomip kapu bena yolkia yep hep aoknehee. Taiphe, Tuhan Ekel pinonga tan yep hep aoknehee. Puo, kaka yolki kapua tala min heekode domteka, tala min kapua okdokop aoknehee. 5:16 Nek, pen pukon Yesus heme aonki tan Allah kali aon mina ngangmel dalo heekhe, Allah Ea wenghoknede. Kauma pukon ipa tala hemehiip mina ihop bamonipno, kama tan kama pukon Allah kalinka aoknehiip. Putamoknehiip domteka, yep hep eoknehee. 5:17 Ngota Elia ea kaaki mum nup tepki puo, e tana aede. Taekhe, amoka tahun wii ukol bangupnena e-bede. 5:18 Taen, haluk Elia tan Allah kali aekhe, abia bien amoka bede. Taekhe, mangol bali don min yuma tiben yep hitkode. 5:19 Nek, ningbel ipa kaka makia pen pukon Allah heme ae hemaa puo, kotoknehe domteka, yep hemonki maki tana haluk kaka kapua dio taloknehee domteka, 5:20 ipa kal heeni: minaki tana tala hemonki pukon weng dip aen dio taloknehee domteka, tala bali koten yep bali dio tale aoknehee. Taen, tala hemede min diopa hikit deoknede.

1 Petrus 1

1:1 Ne Petrusa, Yesus Kristus heme aediiki hon nea rasulki tan Allah heme aonkae puo, lulom tan mangol hil balinonkae hon Pontus bakonkae hon Galatia bakonkae hon Kapadokia bakonkae hon Asia bakonkae hon Bitinia bakon balinonkae hon ip yum pukona keek bop eehi. 1:2 Nek, ipkaita balinon do tan Allah ip Olki tana kal hep eede. Taen, E tan lipyen, Allah Baee ben Ekel tena heon pukon ok dokop eekhe, Yesus Kristus weng mum kal heen, hemon pukon E yapi tana ok dokop eede. Kauma pukon Allah tana ban min hon E kit dakan balinon min hona diop tan eoknede. 1:3 Nek, Allah, nup Tuhan Yesus Kristus Olki pukona, kit hep aen, hemoknehiip. Nupa tala hemeduuphe, Ea mangopno e-yende. Kauma pukon Allah tan okyanop heen balinon pukona Yesus Kristus deno tibende ben nupa eende. 1:4 Kauma nek, abi dingla tan Ekel tena heonkae pukon ban mina e-dedenonki hon e-bakotonki hona dun kukmut bali paede. 1:5 Ipkait dit pae hemip min kauma ben Allah E ngangmel min tan ipa e-tala hep eon pukona malip eedomaa mum tungul dingme dito balinon mina kukup een, ihop baoknede. 1:6 Kauma pukon ipa pinong yep mum dakloknehiip. Puo, petamona tap mum kukun min depen diplop yol hep eoknehee. 1:7 Kukun min kapu depoknehiip domteka, ip dit paon mina pen pukon edo mok edo kal heon pukon depoknehiip. Kauma pukon Yesus Kristus talekhe, ipa kit dalo min depoknediip. tepa do puo, dito kit heoknede. 1:8 Ipkaita Yesus kalhila e-atmendiip puo, pen pukon e-atmenhiip puo, heme aena, pinong yep dakahiip min kapu tana nup diplop tila yep mina ngong paep ee hemaa. 1:9 Dit pae hemip min amola kapu tan ip baea yep hep eekhea, dito yep balinoknehiip. 1:10 Yep balinoknediip min kapua kaka nabikae tana kalinka eediip puo, i hela pimkadiip. 1:11 Putaen, Allah Baee i diplop til balindeeki bena Kristus talen deno kit heoknede min pukon ia kal heemno putamdiip. 1:12 Taiphe, Allah Baee abi dingla tan dun paedeeki ben Allah Weng kalinka eonkae ipa kukup eediip. Kukup eediip min kapua i nabikae tan hel kauma tep mum kukup eediip. Kauma pukon i nabikae kalinka eediip mina ikel yep depon min pukona do puo, ipkait pukon Allah tan ia kukup eede. Malaikat hel ia dito pinong yep ipkait kukup eediip min kapua kal heemno pinong dakadiip. 1:13 Kauma pukon ip pinong daklon balia hemon pukon mum ngol mooknehiip. Taen, oleton tepnon do tan tutum mum hemoknehiip. Putaen, Yesus Kristus Ekel ihop talen ban min 1:14 Taen, ipkaita tena olki oku wenga kal heen, yep tan balinonkae tep heen balinoknehiip. Putaen, kal heon do tan uhin lulom balino tala hemediip tepa haluk e-tala hemoknehiip. 1:15 Nek, weng dip eedeeki Ea dangdong doki. Kauma nek, ipkait hemoknehiip min yuma Yesus tep dangdong dokae heoknehiip. 1:16 Allah Buku tan puonedea, Nea ip Allah dangdong doki. Kanek, ipkait hel dangdong do tan balinoknehiip, puonede. 1:17 Nek, Allah Ea kaka yum ikel hemon min tep mum lelap ee hemaaki pukon heme ae hemip domteka, ipa kaka bupkae tep heen, pono balinoknehiip. 1:18 Kauma pukon ipa kal, ip umdipki tan ipkait kukup eiphe, hemediip mina emas hon perak hon ben e-yep hep eede. 1:19 Puo, Yesus Kristus, domba kabee kitki tep heen, E yapi mangopki ben yep hep eede. 1:20 Mangol hila kaldek hiini do tan Allah tan Yesus Ea lipip aedonekno, petamon tungul heon dingme heekhea, ip pukona ihop baakode. 1:21 Allah tan Yesus denekhe, tibeo, aen, kitki hep aede. Taekhe, Yesus ben ipa Allah pukon lipmediip. Kauma Allah pukon mum heme aoknehiip. 1:22 Nek, ip pen pukon heme hemip min hon ip ningbelki dokop eehe. Kauma pukon ip hel yuk yuk diplop til tana dit paep eoknehiip. 1:23 Kauma nek, Allah Weng dito balinonki ben nupa kaka okyanopkae hep eede. Don min kapua dedenoknedeekia do puo, dito balinoknedeeki paep eede. 1:24 Allah Buku tan puonedea, Kaka yuma enong tep mum baline hemip. Hon ikait kit min yuma bok min hiton tep balinhiip. Kauma pukon enonga puknekhe, bok min hel dakloknehee. 1:25 Puo, Tuhan E wenga dito pukona pabalinoknede, puonede. Allah Weng kapea ipkait kal heon pukon kali eede.

1 Petrus 2

2:1 Kauma nek, ipkaita pinong tala daklon min hon tala min pukon deemon hon tala hemonki puo, yepki tep heen balinon hon kaka doki hemon min mok enon hon kaka doki pukon weng tala paklon hona kotoknehiip. 2:2 Taen, ipa tena yambulkae muk enonki tep heen, Allah Weng kit min pukona muk enon tep hemo pimkuloknehiip. 2:3 Putaen, Allah Weng yepki dun ween kal heoknehiip domteka, ip yep balinona dalo tan kalenoknehee. 2:4 Nek, Tum dito balinonki kapu pukon kaka tan ngalno kotkodiip. Puo, Allah tan Tum kapua lipyen mangop heekode. Kauma nek, ipkaita tum kapu bali talen heme aenonipno, 2:5 tum dito balinonki tan ap neekodiipki kauma tep ipkait hel Allah Weng ap kapu tep heoknediip. Taen, ipa kaka alutkae puo, woski tep hemo Yesus ben Allah pukon an heme hemip min tep heen heme aoknehiip. 2:6 Allah Buku tan puonedea, Kopkulni! Zion bakona tum makia ne tan hihi dun paedi. Tum kapua mangopki ap kulol dito kitki tep heekode. domteka, ponon mina kaka kapua e-kal heoknede, puonede. 2:7 Nek, ipkait heme aediipkae pukon hemo Tum kapua dito mangopki heekode. Puo, e-heme aonkae pukona Allah Buku tan puonedea, Ap nenediipkae tana tum kapua kotkodiip. Puo, tum kapu tana doki yum pukona Ea dito kitki heekode. Allah Buku tan puonede. 2:8 Allah Buku tan hel puonedea, Tum kapu tana kaka pukon hahangyek yende, puonede. Allah tana ia hahangyek yon pukona putaakode. Kauma pukon ia Allah Wenga wenghenonipno puo, ngalnediip. 2:9 Puo, ipkaita Allah tan hihi lipip eedeekae hon ipa kaka woski kalki tepkae hon ok dokop eedeeki dona tep heen, Allah pukon hibilkae heekodiip. Allah tan ipkaita weng dip eekhe, mimdop bali koten, Ekel pipyam heekode bali talendiip. Kauma nek, Allah Ekel pukon kit heon wenga kalinka eoknediip. 2:10 Allah Buku tan puonedea, Uhin ipa Allah tena tep e-heekodiip puo, petamon ipa Allah tan hihi lipip eede. Uhin ipkaita e-mangop eede puo, petamon ipkait puonede. 2:11 Nek, ne lakon ipkaita pis eikhe, ip balinona kaka talonkae tep mum heen, tala hememno mina e-hemoknehiip. Taen, tala hememno min kapua diplop til bali tana biloknehiip. 2:12 Putaenonipno, ipa Yesus e-heme aonkae hon baliniphe, ikait pinonga ia tala hemonkae puonoknehiip. Puo, ipa yep tan mum balinoknehiip domteka, Yesus e-heme aonkae tana ipkait yep hemon min kopkulonipno, Yesus talon dingme ia Allah pukon kit hep aoknediip. 2:13 Nek, Allah pukon hemo ipkaita kaka tan abol hep eediipkae taopa balinoknehiip. Kauma pukon raja dangolki 2:14 edo gubernur e taopki tana tala hemonkae pukona kupa eoknehee. Taen, ikait yep hemonkae pukona yep hep eoknehee. Kauma nek, ikait taop balia yep hemo balinoknehiip. 2:15 Allah pinong yep mina ipkaita yep hemoknehiip min kauma tana kaka lulomkae weng depon mina bon mipyoknehiip. 2:16 Taenonipno, ip balinona ikait mum pukon heme eonkae tep heen e-balinoknehiip. Puo, kauma tep mum hemo balinoknehiip domteka, kapu hemo tala hemon min pukon e-balinoknehiip. Taen, ipa Allah pukon yep heme aonkae tep heen balinoknehiip. 2:17 Putamonipno, kaka yum pukon yepo een, ip ningbelki Allah pukon mum pono, raja pukon hel yep hemo balinoknehiip. 2:18 Nek, ipkait hamba heen ban hemonkae tan, ip pukon abol heen yep malip eonkae pukon muma do puo, tala hemo malip eonkae pukon hel i taopa balinoknehiip. 2:19 Dito yep mina kaka tala hemon doki Allah pukon hemo pen pukon min kal heon do tan tala hep aoknediip domteka, kapua yep. 2:20 Puo, kaka tana tala heme heekhe, aliphe, e tan nea e-tala hemonki puonoknehee domteka, ip tana ea kaka yepki puonoknehiip yoko? Edo kaka makia yep balinheek aliphe, ea weng do tan balinoknehee domteka, kapua ea Allah pukon hemo kukun min depoknehee. 2:21 Nek, Kristusa ipkait pukon hemo, kukun min hep aen andiip. Kauma pukon ipkait hel Kristus putaakode tep heon pukon weng dip eede. 2:22 Allah Buku tan puonedea, Ea tala min e-hemedeeki hon E belngal balia mok wenga dito e-paklonki, puonede. 2:23 Kauma pukon weng talaki paklonkaea Yesus bali kali aiphe, E tana haluk e-kali eede. Nek, Yesusa kukun min hep aiphe, E tana, Ne tan hel kukun min hep eoknedii, e-puonede. Puo, Ea ne tan hemona do Allah pen pukon lelamonki etula tan mum balinoknehii, puonede. 2:24 Yesus tan nup tala hemon min yuma E bali paen, dun atalmon bali dio wande. Kauma pukon nupa tala min hemedo tana denoknedo puo, yep min hemedo pukon balinoknedo. Yesus an beeng hep aediip kauma ben nupkait tala hemedo mina beeng dongnonki tep hep eede. 2:25 Uhin ipkaita domba hibilki doki tepkae mum heen balindiip. Puo, petamona domba Hibilki i baee Yep Hep Een malip eonki bali hihi talenhiip.

1 Petrus 3

3:1 Nek, ip imki hokae tana mum tep hemo ip imyelki taop balinoknehiip. Putamiphe, ip imki makia Allah Weng kal heon doki domteka, ipkait yep balinona ea kal heenonekno, hemoknede. 3:2 Taen, e abokua yep balinukhe, imki tan kanek ua mina heen yep tan mum baline hemoo hon tutum hemo baline hemoo pukon hona ea kal heoknede. 3:3 Kauma pukon ip wanang tana kalhil bali hekyon mina kamil himitnon hon hiong batol anting-anting baloon hon etul bangup nong dak buon hon men opkal kitki ngul buen kit hee hemip kapu yuma ipkait kit heen yep balinon pukona kapu tana do. 3:4 Puo, Allah Ekel pinong yep mina ip wanang hekmon min yepkia ip baeea diplop til bali bam tan kit heen balinon pukon hemoknehiip. 3:5 Nek, uhin yep balino Allah heme aediipkae wananga tep heen, hekmo kit hemon mina imki taop bali tan hemo, 3:6 Sara tep u imki Abraham pukon ea ne abolki puonekot, e taop balia yep tan balindu. Ipkait hela kauma tep balino u tep mum hemo yep tan balinoknehiip domteka, Sara kan talonkae heoknehiip. 3:7 Nek, ip koohokae tana ip aboku pukona mum tep balino yep hep uoknehiip. Kauma pukon i wananga bamkae nek, malip eoknehiip. Taiphe, ikaita ip hon yep mum tep balinona dependiip. Kauma tep ip imyelki tana hemo balinoknediip domteka, ip Allah kali aon min yuma e-kolop eoknede. 3:8 Nek, ipkaita kama tan kama pukon mum tep yep hemo eenonipno, kaka makia kukun min depoknehe domteka, diplop yolno malip aenonipno, pinong dalo heon do tan balinoknehiip. 3:9 Putaen, kaka tana tala hep heoknehee domteka, haluk hep tan tala hep aona do. Hon kaka maki tana weng talaki kali heoknehee domteka, hep tan hel haluk weng talaki mum kali aona do. Puo, hepa yep heon pukon mum hemo balinokneheep. Kauma tep hemo balinon pukon hepa weng dip heedeekhe, ban mina depokneheep. 3:10 Allah Buku tan puonedea, Minaki tan dingme yum yep balinaano domteka, ekel aplong balia weng talaki paklon hon e belngal bali mok weng paklon hona do tan balinoknehee, puonede. 3:11 Taen, ea tala hemon mina koten, yep min hemonekno, dakyudeen mum tep balinon pukona pimkuloknehee. 3:12 Allah hia kaka yep hemo balinonkae bali kopkulonki. Taen, Allah hionga nop aonkae wenga wenghoknehee. Puo, tala hemonkae balia Allah Ea himtu mamdooknehee. Allah Buku tan puonede. 3:13 Kauma pukon ipa kaka pukon yep heme eoknehiip domteka, minakae tan ipkait pukona tala hep eoknehiip yoko? 3:14 Ipkaita yep mum hemiphe puo, dokae tan tala hep eoknehiip domteka, Allah tana ipa yep hep eoknehee. Allah Buku tan puonedea, Ipkait tana ikait ponhiip min kapu pukona e-ponoknehiip. Kauma pukon ipa ponon do tan balinoknehiip, puonede. 3:15 Nek, ip diplop til bali Kristusa ip Tuhan heen dangolki hep aen, dingme yum ngol moen hemoknehiip. Taiphe, kaka minaki tan ip pukona mina heon pukon dito balinon min pukon heme hemip yoko? eoknehee domteka, ip tana hihi ngol mookohiip mina kali aoknehiip. 3:16 Puo, weng kapua bam tan kali eoknehiip. Taiphe, minaki tana Yesus hemo ipa yep balinon pukona weng talaki pakloknehee domteka, ip yep hemo balinhiip min tana po hep aoknehee. 3:17 Nek, ipa tala hemiphea, dokae tan hel ipa tala hep eoknehiip domteka, kapua yep. Puo, Allah pinong yepa ipa yep hemiphe, i dokae tanaa tala hep eoknehiip domteka, kapua dito yep hep eoknehee. 3:18 Dito tala hemon min doki, enila Kristus, tan tala hemonkae yum pukon tok maki mum i tala hemon min pukona dende. Taen, E kalhila alip dende puo, Allah Baee tana kaplep aekhe, tibende. 3:19 Taen, Allah Baee ben Yesus Ea kaka dendiipkae i baee nong dap eekhe, balindiip bali tan wan Ekel wenga kalinka eede. 3:20 Baee dendiipkae kapua pumon kaka enila Nuh balinde dingme Allah tan Ekel heme aon pukon mehede puo, ia ngalnediip. Taiphe, kaka pahiknen muma ok hit daloki hitno dio ngin yep hep eede. 3:21 Ok kapu tana ok bup eon tep heen, petamona yep hep ee hemaa. Kapua dangdong min kalhil bali ok dokyon pukona do puo, nea Allah pukon mum hemoknehii, puonoknehiip kauma tan mum kuk mioknehee. Nek, heme aon min kapua Yesus Kristus tibeo aede kauma ben mum yep hep eoknehee. 3:22 Nek, Yesus Kristus Ea abi dingla ngin unonekno, Allah E etul kukmo yingila balinde. Taekhe, malaikat yum hon dalo heon min hon dalokae yum hona E taop bali mum heekodiip.

1 Petrus 4

4:1 Nek, Kristus kalhila tala heen andiip. Kauma pukon ipkait tana Kristus pinong daklon min tep mum pinong dakloknehiip. Nek, minaki kalhil andiipki domteka, ea tala hemon mina kotkode. 4:2 Taen, ea mangol hil balinon dingme yuma tala hemon min pukona e-balinoknede. Puo, ea Allah pinong yep daklon min pukon mum balinoknehee. 4:3 Uhin ipkaita Allah e-heme aonkae pinong yep hemediip mina ipkait hel mum tep hemediip: kapua kaka pukon mok enon hon ok atul enon hon wop hek damon hon kutu min pukon hon muma hemediip. 4:4 Taiphe, ikait Allah e-heme aonkae pinong dakahiipa, kanek, mina pukon nu hon mum tep tala hemon mina ok puklon tepno e-heme hemip yoko? nekot weng talakia diop tan ip pukon kali eoknediip. 4:5 Puo, ikait e-hemonkae tana tala hemon min hon yep hemon min hona Allah pukon kali aiphe, E tan muma kapnimkae hon denonkae hon yuma lelap eoknede. 4:6 Kauma pukon hemo Yesus Ekel wenga dendiipkae baline hemip bali wan kalinka eede. Taekhe, wenghenonipno, ikait tana i kalhil hemon min pukon lelap eoknede. Puo, i baee pukona Allah pinonga tan kal heen lelap eoknede. 4:7 Nek, tungul dingmea hihi mep diikohee. Kauma pukon tutum mum pinong daklo yep mum balinoknehiip. Putamoknehiip domteka, ipa yep tan mum Allah kalinka aoknehiip. 4:8 Dit paep eoknehiip min tana tala hemon min diopa dee hikitoknehee. Kauma pukon dito hin hemoknehiip mina kama 4:9 Minakae ip lakon ap tekmon taloknehiip domteka, pinong tala daklon do tana malip eoknehiip. 4:10 Taen, ip hel kukmut kukmut tan ban min dependiipki ben dokae pukon malip eoknehiip. Putaena, Allah tan ban eende min kapua ipa kukmut kukmut koton do tan hemoknehiip. 4:11 Taiphe, minaki tan weng depaano domteka, Allah Weng kalinka eon tep heen weng depoknehee. Hon minaki tan kaka dokae pukon yep malip eoknehee domteka, ea Allah ngangmel ben malip eoknehee. Taekhe, yum min pukona Yesus Kristus ben Allah pukon i yum tan kitki puonoknehiip. Kauma pukon Allah muma hibilki hon kitki hon ngangmelki hon dito dito pukona balinoknedeeki. Amin! 4:12 Nek, dito ne lakon ipkaita kukun min daloki depenhiipki pukona dupdupnona do. Kukun min kapua ipkait podaklon min puo, Yesus heme aonkae domteka, putamoknehiip. 4:13 Kristus kukun min depende kauma tep ipkait hel pinong yep tan kukun min kapua petamona depenhiip. Kauma pukon Yesus kit heen ihop baoknede dingme ipa dito pinong yep mum dakloknediip. 4:14 Ipkaita Yesus enila pukon hemo weng talaki kalinka eoknehiip domteka, Allah Baee kitki hon Allah hon ikaloa ipkait hon hihi baline hemip. Kauma pukon ipa dito yep hep eonkae heekodiip. 4:15 Ipkaita kukun min depoknehiip domteka, kaka alon pukon edo hek min don pukon edo putepatepa hemon min pukon hemo yen tala hep eona do. 4:16 Puo, Yesus heme aonkae heme hemip tep mum heen, kukun min hep eoknehiip domteka, podaklon do tan balinoknehiip. Taen, ipa Yesus heme aonkae heiphe, Allah pukon kitki hep aoknehiip. 4:17 Nek, petamon yep hemon min pukon hon tala hemon min pukon hona Yesus heme aonkae lelap eon pukon Allah tana dun mep diikohee. Kaneka, nup Yesus heme aonkae pukon hemo, hina dun mep dioknehee domteka, Allah Weng e-hemonkae ia mina heoknehiip yoko? 4:18 Allah Buku tan puonedea, Kaka yep hemonkaea ia balinon ditoki depona kukun domteka, tala hemo Allah e-heme aonkae pukona mina heon yoko? Allah Buku tan puonede. 4:19 Kauma pukon minakae Allah pinong yep ia kukun min aen, yep mum hemo balinoknehiip.

1 Petrus 5

5:1 Nek, gereja bali ip ngolkae pukon ne hel ipkait tep ngolki tana Yesus kukun min depende hihi atmendii. Kauma nek, Yesus kitoka ihop baoknedeeki pukona ne hel depoknedii. 5:2 Kauma pukon Allah domba ip taopkae pukon malip eoknehiip. Allah pinong yep daklon tep heen, pisnon do tan pinong yep daklo malip eeni. Ipa hiwol depon pukon muma do puo, pinong yep tan heme eoknehiip. 5:3 Taen, ip taopkae pukona ne mum daloki nek, ne wenga mum kal heeni puonon do tan ikait pukon ip hel yep balinona kukup eoknehiip. 5:4 Putamiphe, Domba Hibilki Ea talenonekno, ipkaita dito kit e-dedenoknede mina eoknede. 5:5 Kauma nek, ip kaka kabee tana i taumkae taop balia bam tan balinoknehiip. Taen, ip kabeekae yuma kama tan kama pukon Allah Buku tan puonedea, Allah tan pinong dalononkae pukon kupa eoknede. Puo, yep hemo bam tan balinonkae pukona ban mina eenka hemaa, puonede. 5:6 Kauma pukon tabel ngangmelki Allah taop bali mum pinong dalo heon do tan balinoknehiip. Putamoknehiip domteka, Allah tan pinong yep daklonekno, ipkait pukona dalo hep eoknede. 5:7 Allah tan ipkait pukona dit paep eenonekno, malip ee hemaa. Kauma nek, ipkait pinong bilnon min yuma Allah mum aoknehiip. 5:8 Nek, ip apomki, enila iblis, kaka yen weon pukon singa tep hemo pimka hemaaki e tan yon pukon ipa bam tan balino betloknehiip. 5:9 Yesus heme aonkae mangol hil yuma kukun min ipkait depenka hemip tep i hel mum tep depenka hemip. Kauma pukon aoknehiip. 5:10 Taen, ipa kukun mina yambul mum depiphe, ban een kulon min yum damilki Kristus ben balinon ditoki eaano weng dip eedeeki Allah tana ngangmel hep een, tutum balinon pukon eoknede. 5:11 Kauma pukon Allah muma dito dito pukon ngangmelki baline hemaa. Amin! 5:12 Nek, kaka enila Silwanus ea ne piki tep heen, e-kolop neonki, e hon nukalo tana keek kapea yambul mum bop eeho. Nek, ipkait kal heon pukona keek bookoho min kapea Allah tan ban eende min pen pukonki. Kauma nek, weng kapea dito e-kotoknehiip. 5:13 Nek, Babil bakon aip wanangku, ipkait hon mum tep lipip eediipku hon ne tena Markus hon ikalo tana, yep mumo, nehiip. 5:14 Yesus heme aonkae ipa kama tan kama pukon dit paep een bup kulo, yep mumo eoknehiip. Ip Kristus heme ae hemipkae ip yum pukona yep mum.

2 Petrus 1

1:1 Nek, ne Simon Petrus, Yesus Kristus mando rasulki heen, petamon hel E pukon mum heme ae hemeeki, ne tana ipkait dit pae hemip min nuki tepkae pukon Allah hon Tuhan Yesus Kristus tan hona nupa Yep Hep Eediip. Kauma nek, nea ipkait pukon keek bop eehii. 1:2 Ipkaita Allah hon nup Tuhan Yesus hona hemo kal heiphe, ban eon min hon yep tan dakan, balinon min hona dito diop eekhe, balinoknediip. 1:3 Nek, Allah pukon nupa kal heuphe, Ekel balinon kitki ben weng dip eede. Kauma pukon Ekel ngangmel min depen, yep balinon hon Allah tep heen balinon hona eende. 1:4 Kauma nek, Ekel yep balinon kit min bena mangopno kit dalo mina eoknedii mum puonedeekia hihi eende. Kauma ben Allah tep balinona tangmala depenonipno, ipkaita mangolhil bali pinong yep daklo, tala hememno mina baa kolop eoknehee. 1:5 Kauma pukon ipkait hemo, dit paehiip mina kauma tep mum mahon yep mina hemoknehiip. Taen, balinon kapu ben yep kal heon mina depoknehiip. 1:6 Putaen, kal heon min kapua depenonipno, yep balinon pukona betlo, ip yep hemon mina koton do tan hemoknehiip. Taenonipno, Allah tep heon min yuma yep hemoknehiip. 1:7 Allah tep heon min kapu yum hemonipnoa, kaka yum 1:8 Kapu yum hemoknehiip domteka, nup Tuhan Yesus Kristus pukona diop tan mahon kal heen, putepatepa do tan yep balinoknehiip. 1:9 Puo, minaki tan weng kape yuma ngalno e-hemokneheeki domteka, ea hiopki tep heen, ekel tala min okdokop aen, yep hep aede pukon lukyekotkohe. 1:10 Nek, ningbel ipa Allah tan lipyen, weng dip eede. Kauma pukon mahon ngangmel heen, hemoknehiip domteka, e-tala heoknehiip. 1:11 Taen, nup Tuhan, Yep Hep Eonki, enila Yesus Kristus Raja Dito Balinon Bali uniphe, dito yep mumo eekhe, balinoknehiip. 1:12 Nek, kapu yum ipa kal heenonipno, pen pukon mina depen dito ngangmel heen yep balindiip. Puo, nea mahon ipa e-lukye koton pukon dingme yum kalinka eoknedii. 1:13 Petamona Tuhan Yesus Kristus tan ne pukon hep kalhila hapetnek kotokneheep nekot, kukup neehe. 1:14 Kauma pukon ne balinon yuma tenda tep hemo baline heme. Nek, ipa e-lukye koton pukon nea mahon kalinka eoknedii. 1:15 Nek, nea denik hela ne pinong yep tan pis eedi min yuma pinong daklo e-lukye kotenoknediip. 1:16 Nukait tana Tuhan Yesus Kristus ngangmel hon E talon pukon hona ngot mokia e-kalinka ee hemup. Puo, Yesus kitok kapua nukel hia tan hihi atmendo. 1:17 Nek, nua atmuphe, weng dalo tan, kaka kapea Ne Miiki bena hihi depende. 1:18 Abi dingla weng kapua Allah tana abenong alutki ding bali balinuphe, kali eek, wenghendo. 1:19 Nek, nua nabikae keek bookodiip wenga hihi depen petamon kal heekoho. Kauma pukon tungul dingme heekhe, damek yingila miiko enila piimu ip diplop til bali tibon kabol tana nabikae keek bookodiip weng kapua kal heen, mimdop bali aluk tan pipyam hee hemaa tep heoknehiip. 1:20 Puo, ipkaita hin kal heoknehiip mina kaka nabiki tan keek bookode mina ekel pinonga min ihop baen, e-kukup eede. 1:21 Kauma nek, kaka tan Baee Roh Kudus ben Allah Ekel pinonga min mum ia keek bookodiip. Kauma pukon kaka ben balindeek heon mina keek boiphe, e-tibende.

2 Petrus 2

2:1 Nek, i balia nabi moki hel balindiip. Hon balindeek hela mokae kapu tep muma ipkait bali tiboknediip. Taenonipno, i tana kalinka eon min yepkia deen, tala moki mum, pen pukonki tep heen Tuhan Yesus, i kalhil hip eedeeki pukona E tan e-hip eedeekae puonoknehiip. Taen, weng kauma tan ikel abol bali yon mina paoknehiip. 2:2 Taiphe, kaka diopa i mokae kapu balinon tep heenonipno, pen pukon balinona tangba damo kotoknehiip. 2:3 Putaiphe, mokae tana ip min pukon mok weoknediip. Taen, i tana ngot diop kalinka eonipno, tala hep eoknediip. Puo, i tala hemehiip min kapua Allah kabinon min ikel abol bali tangop tep heen, hapetnek daklekhe yon pukona e-kotoknede. 2:4 Nek, malaikat diopa tala heiphe, Allah tana dun angol dito tenon bali tungul dingme tan mum yon pukon paep eede. 2:5 Hon Allah tan uhina kaka yum tala hemiphe, mangol hil yuma ok tan hitno yende. Puo, Allah Weng kalinka eon yepki hon kaka petnen hon muma e-yende. 2:6 Hon Allah e-heme aonkae pukon E tana Sodom aip hon Gomora aip hon angol tan pien kukmii heekode. 2:7 Taen, Allah tan kaka yepki enila Lot pukon, dito tala hemonkae ikait til bali balinonki, yep hep aen e-ande. 2:8 (Nek, kaka yepki kapua tala hemonkae hon balino, i talahemon min hon i weng talaki hon pukon diplop yol hep aede.) 2:9 Kauma yum Allah tana kukmii heen, kaka yepkae pukon yep hep een, talakae pukon tala hep eede domteka, Allah tan yepkae i kukun min depiphe, kal heen yep hep eoknede. Taen, tala hemonkae pukon hel nganan tungul dingme yon pukona dun angol dito tenon bali paoknede. 2:10 Nek, kukmii heekode min kapu yuma pinong yep tan tala min hemonkae pukon hon i abolkae ngal eon pukon hona kukmii heekode. Puo, ia ponon do tan pinong dalono, abi dingla balinonkae pukona weng talaki paka hemip. 2:11 Malaikata dito ngangmel dalokae puo, ia kauma tep Allah bali mum abi dingla balinonkae pukona weng talaki e-paka hemip. 2:12 Puo, ikaita kal heon do min pukona weng paklo, tala heme hemip. Kauma pukon hok min tibekhe, ahemip tep i hel kaum tep heen yekhe, dito denoknediip. 2:13 Kauma pukon i tan dokae tala hep eediip tep ikait hel tala hep eoknede. Ikait pinong yep tan aton tila kit hemo baline hemip puo, tala min mum heme hemip. Taen, ipkaita yep min tep hemiphe, ip hon ene hemip puo, ikaita dangdong min tep mum hemonkae. 2:14 Putaen, ikait hiikopa wop hek hiia mum baano tala min kapu pukona e-kote hemip. Taen, bamkae pukona, nu hemona tep mum hemni, puonekot mok dap ee hemip. Puo, ia mok eno hemona e-kotonkae. Kauma pukon ia yon pukon mum baline hemip. 2:15 Ia wol tutumkia koten, kaka enila Bileam, Beor miikia, ea pinong yep tan hemo, amola depon pukon tala hemede. Nek, ia kauma tep heme hemip. 2:16 Kauma nek, Bileam tala hemede min pukon keledai tana kaka wenga tep heen kupa aekhe, e pinong uap hep aede mina kotkode. 2:17 Nek, mok dap eonkae kapua ok abol hapetnek tupnonki tepkae. Hon ia aplum tan amok pulpulki dio dupa hemaa tepkae. Kauma pukon dito labun mimtiknon mina ikait pukon mehe hemaa. 2:18 Ia weng dalo tan paka hemipkae puo, weng kapua kako mum heekohee. Taen, ia okyanop tala min kotkohiipkae pukona ipkait hel hapetnek haluk tala hemni puonekot, nanme ee hemip. 2:19 Putaen, ikait tana okyanop tala min kotkohiipkae pukona nu tan ipkait nong dap eede mina bap eokneho puone hemip puo, ia nong daa dep eonkae hee hemip. Kauma pukon ipa mina min dangol heekhe e-kotoknehiip domteka, kapu tana ipa nong dap eoknehee. 2:20 Minakae tana nup Tuhan Yesus Kristus yep hep eonki ben tala min hemona kal heen, kotkodiip puo, haluk tala hemip kapu tan nong dap eoknehee domteka, dito kukun mina uhin tepa do dalo hep eoknehee. 2:21 Kauma pukon ia pen pukon wola e-kal heekohiip domteka, kapua ikait pukona yep. Puo, pen pukon wol kal heekodonipno, weng yepki kapu koten, Allah pukona ipkon pakyu dioknehiip domteka, ia dito kukun min hep eoknede. 2:22 Kauma pukon uhin puonediip ngota kaam ia wadon putkoten, haluk ene hemip hon kang ia hibilki tana ok dokop aekhe puo, haluk wan ok leklek bali okpapoen dangdong hee hemaa kauma tep mum ikaita heme hemip.

2 Petrus 3

3:1 Nek, ne lakon ipkait pukon keek laoki kapea bookohii. Puo, surat lao kapea yep tan balino kal heon mina ipa e-lukyekoten pinong daklon pukon ne tana keek bop eehii. 3:2 Kauma pukon nea pinong yep tan kaka nabikae uhin kalinka eediip min hon nup Tuhan Yesus wenga rasulkae ben kalinka eede min hona ipa e-lukyekotoknehiip. 3:3 Nek, weng hinkia tungul heeni dingme heekhea, Allah Weng pukon hemon do tan balino aban tuna eonkae tibenonipno, ikel pinong yep daklo tala hemon min mum hemoknediip. 3:4 Taen, ia Yesus taloknedii puonede weng pukona kopma yoko? Puonekot, nup umdipki dendiipkae hon petamon labalinonkae hona mum tep kukmuta do, puonoknediip. 3:5 Putamonipno, ia luloma do hihi kal heon min puo, ngalno Allah tan Ekel weng ben abi hon mangol hona ok ben hetmokode pukona kotoknediip. 3:6 Uhina nup umdipki balindiip balia ok tan hitno mangol yuma hikitekhe, dedende. 3:7 Weng kauma ben mangol kape hon abi hona angol tan piekhe, teon pukon paek, baline hemaa. Kauma pukon, dingme kapua Allah Ekel pukon e-heme aonkaea angol tan piekhe, ateoknediip. 3:8 Kauma nek, ne lakon ipkaita e-lukyekotoknehiip mina Allah pinonga dingme makia seribu tahun tep hon seribu tahuna dingme maki tep mum heonki. 3:9 Tuhan tan nea putaoknedii puonede mina kaka makae pinonga Ea hapetnek heon do tan bam tan nonki pinong daka hemip. Puo, pen pukon E tana hapetnek heoknede. Kauma pukon, Tuhan Ea kaka maki mum hel denon pukona ngalne hemaaki. Puo, kaka yum tala min diplop yol tan ihop baenonipno, koton pukon mum pinong daka hemaa. 3:10 Nek, Tuhan dingme heekhea, Yesus talona kaka hek min donkae tale hemip tep heen taloknede. Taekhe, abia himon dito daloki pakan dedenekhe, mangol hil balinon min yuma angol tan koknekhe, dedenoknede. 3:11 Nek, yum mina dedenoknede domteka, petamon ipkaita mina tep hemo balinoknehiip yoko? Doo, dingme kapua hapetnek heoknede. 3:12 Kauma pukon ipkaita yep mum hemo mehoknehiip. Dingme kapua abi bali balinon min yuma angol tana tenekhe, mangol hil min yuma teng tan dito kokno dedenoknediip. 3:13 Puo, Tuhan tan puonede wenga nupa hihi kal heekoho. Abi hon mangol hon okyanopki heekhe, kaka pen pukon min yep hemedomipkaea puma mum balinoknediip. 3:14 Nek, ne lakon ipkaita okyanop min kapu pukon hemo mehoknehiip. Taen, tala hemo dangdong do tan yep tan mum tep hemo, Allah hon balinoknehiip. 3:15 Putaen, ipa e-lukyekotoknehiip. Tuhan Ea mehe hemaaki. Kauma pukon ipa balinon ditoki depoknediip. Paulus ea Allah tan kal heon min kitikia aende. Taekhe, kal heon min kitki kapu ben Paulus tan ipkait pukon hel keek bop eede. 3:16 Nek, Paulus bookode surat yuma mum tep kapu yuma bookode. Paulus bookode min diopa kukun, kapua yuma e-kal heeni tep heekode. Kauma nek, Allah pukon kal heonkae puo, E wenga lulomkae tana Allah Buku tala heen, Paulus tan bookode min hel yakbakyediip. Kauma pukon ia yek denoknediip. 3:17 Nek, ne lakon ipkaita hihi kal heekohiip tala hemonkae wenga ipkaita e-wenghoknehiip. Puo, ipkaita wenghoknehiip domteka, ip hel yep balinon min pukona tala heoknehiip. Kauma pukon dingme yuma yep hemo malien, balinoknehiip. 3:18 Taen, nup Tuhan Yesus Kristus pukon hemon mina dalo tan kit hemiphe, kalenoknehee. Nek, Yesus pukon mum petamon hel balindeek pukon hela kit hemo dalo hep aoknediip. Amin.

1 Yohanes 1

1:1 Nek, kabol hin heekode mina nua wenghendo. Taen, nukel hia tan atmendo. Taenonupno, nu etul tan dependo min kapua Allah Weng kapnimki kalinka ee hemup. 1:2 Kauma pukon kapnim min kapua hihi ihop heekode. Taekhe, nua atmenonupno, kapu pukon kukme ee hemup. Putauphe, dito balinon mina uhina Olki bali mum balinde puo, petamon nup pukona ihop baakode. Kauma nek, nua kalinka ee hemup. 1:3 Hon nukaita kopkulo wenghendo mina kalinka euphe, ipkait hel nu hon dun deiphe, mum tep heme hemup. Taen, nup yuma Allah hon E Miiki Yesus Kristus pukon hon dun deen heme ee hemup. 1:4 Nu pinong yep mina hihi heekohee. Kauma pukon surat kapea ipkait pukon bookoho. 1:5 Yesus tan kalinka eedeekhe, nu tan hel kauma tep mum kalinka ee hemup min kapua Allah Ea pipyamki. Kauma pukon Allah balia mimdop min dito yambulki hel e-balinonki. 1:6 Nupa Allah hon mum tep dun deen hemonkae puonokneho puo, mimdop bali manokneho domteka, nupa pen pukon min ben balinona koten, mok damokneho. 1:7 Puo, nupa Allah tep mum pipyam heen balinonupno, kama tan kama hon dun deen, mum tep hemuphea, E Miiki Yesus yapi tan nup tala min yuma ok dokop eoknehee. 1:8 Kauma pukon nup tana, nua tala hemon dokae puonokneho domteka, nup hel pukona mok damuphe, nup til balia pen pukon mina e-balinoknehee. 1:9 Kauma nek, nup tala hemeho mina ihop bauphe, Allah Ea koton do tan pen pukon mum nup tala mina ok dokyen, yep hep eoknehee. 1:10 Puo, nup tana nua tala min e-hemonkae puonokneho domteka, Allah pukon Ea mok damonki hep aokneho. Putauphe, Allah Wenga nup balia e-balini tep heoknehee.

1 Yohanes 2

2:1 Kauma pukon ne tena ipkait pukon dit paep ee hemekae, e-tala hemon pukon keek kapea bop ee. Puo, minaki tan tala min hemoknehee domteka, nup Olki Allah hon nup hon dakan donki Yesus Kristus Yep Hep Eonki tana nup tala hemon pukona Allah hon weng depoknehee. 2:2 Yesus Ea nup tala hemon min pukon dende. Kauma tan nup tala mina hiikode. Nek, nupkait tala hemon min kapu pukon muma do puo, kaka mangol hilkae yum tala hemon min pukon hemo Ea dende. 2:3 Kauma pukon Allah Weng dingme yum hemeho domteka, pen pukon nupa Allah pukon kal heekoho. 2:4 Nek, minaki tan, nea Allah pukon kal hekodiiki puonoknehee puo, ea Allah Wenga tutum e-hemonki domteka, ea moki, e til balia pen pukon mina e-balinhee. 2:5 Puo, minaki tan Allah Wenga kal heen hemoknehee balinoknehee. Kauma pukon hihi nupa kal heekoho Allah til bali balinonkae heokneho. 2:6 Kaneka, minaki tan nea Yesus hon balinonki puonoknehe domteka, ea Yesus tep mum heen balinoknehee. 2:7 Kauma pukon ne lakon ipkait dit paep ee hemeekae pukon weng okyanopkia e-bookohii. Puo, uhin ipa hihi dependiipki kauma mum haluk kalinka eehii. Nek, uhinki kapua Allah Weng mum ipa kal heekodiip. 2:8 Kauma nek, okyanop wenga ipa kal heon pukona kukup eokne. Pen pukon okyanop weng kapua E bali hon ipkait bali hon balinekhe, atmenho. Kauma pukon mimdop mina daek, pipyam min petamon tibekhe, pipyam heekohe. 2:9 Nek, minaki tan nea pipyam min heme hemeeki puonoknehe puo, e mabin pukon ngalno engan kulonki domteka, ea mimdop bali mum balinonki. 2:10 Puo, minaki tan e mabin pukon dit paep ee hemaaki domteka, ea pipyam bali mum balinekhe, maki min tan hel e-dun mop aekhe, dikinoknehee. 2:11 Minaki tan e mabin pukona ngalno engan kulonki domteka, ea mimdop bali mum balinonekno, mimdop wola manoknehee. Taekhe, mimdop min kapu tana hii pukop aekhe, yep unon balia lulom hep aoknehe. 2:12 Ne tenaa ipkait pukon Yesus enila ben ip tala hemediip min yuma dap eehee. Kauma pukon keek kapea bop eehii. 2:13 Ip olki uhin Tibendeeki pukona kal heekodiip. Kauma pukon keek kapea bookohii. Nek, ip kaka kabeekae tana heamki pukon dun taop bup aehiip. Kauma pukon hel keek bookohii. Ne tan tenaong ipa Olki pukon kal heekodiip. Kauma pukon keek bookohii. 2:14 Ip alilki uhin Tibendeeki pukon hihi kal heekodiip. Kauma pukon hel keek bookohii. Nek, kaka kabeekae ipa ngangmel heiphe, Allah Wenga diplop til balinekhe, heamkia dun taop bup aediip. Kauma pukon hel keek bookohii. 2:15 Nek, mangol hil pukon hon balinon min yum pukon hona kapu bali e-balinoknehee. 2:16 Kauma pukon mangol hil balinon min yuma--kalhil pukon mok weon min hon hii tan kopkulo mok weon min pukon hon kaka ekel tan pinong dalo heon min hon--kapu yuma Allah Olki bali tan e-tibenhee. Puo, yum min kapua mangol hil bali tan tibe hemaa. 2:17 Nek, mangol hil hon pinong yep daklo mok weon min yum hona dedenoknede. Puo, Allah pinong yep daklon min mum hemoknedeeki domteka, kaka kapua dito dito balinoknede. 2:18 Ne tena ipkaita petamon tungul dinga heoknehee. Kauma pukon ipa hihi kal heekohiip (antikristus) ea Yesus tep heen, mok dap eonki taloknehee. Nek, Yesus tep heen mok damonkae diopa hihi tibenhiip. Kauma pukon nupa kal tungul dinga heoknehee. 2:19 Nek, ia nup bali tan tiben wandiipkae puo, ia nupkait hemon tepa dokae. Kauma pukon nupkait hemon tepkae domteka, ia nup hon balinoknediip puo, ia wandiip. Kauma nek, kukmii mina nup hona mum tep e-hemonkae. 2:20 Puo, Allah Baee tana ip yum pukon ngangmel mina boo paep eekhe, ipa pen pukon mina hihi kal heekodiip. 2:21 Pen pukon mina ipa e-kal heekodiip domteka, e-keek bop eediikhe. Puo, hihi ipa kal heekodiip, kauma pukon keek bop eehii. Nek, pen pukon min bali tana mok mina e-tiboknehee. 2:22 Kauma pukon minakia moki yoko? Doo, Yesus Ea Kristusa do puononki kapua moki. Nek, kaka kapu tana, Allah Olki hon Miiki Yesus hona ngalnonekno ea (antikristus) Yesus tep heen mok dame eonki heekohee. 2:23 Minaki tan Yesus pukona ngalnoknehee domteka, Olki pukon hel ngal aoknehee. Hon minaki tana Miiki pukon kal hep aoknehee domteka, Olki pukon hel kal heen heme aoknehee. 2:24 Kauma pukon kabol hin wenghendiip mina hemiphe, e-dedenekhe, pabalino ipa hemoknehiip. Putaoknede domteka, ipa Miiki hon Olki hon mum tep balinoknediip. 2:25 Dito balinon min kapua Allah tana e-kolop eoknede. 2:26 Mok dap eenonipno, wol talaki kukup eediipkae pukona nea surat kapea bop ee. 2:27 Kauma nek, Allah Baee ngangmel min boo paep eedeekia ip til bali pabalinhee. Kauma pukon ipkaita kaka dokae tan kukup eona yepa do. Puo, Allah Baee tan ngangmel min boo paep eede kapua yum min pukon kukup eede. Kapua mok mina do dito pen pukon, E tan kukup eehe tep muma ipa E hon balinoknehiip. 2:28 Petamon tenaong ipa Kristus muma heme aoknehiip. Putamokneho domteka, E talon dingme nupa E hon dakanonupno, pinong yep daklo e-po hep eoknede. 2:29 Yesus Ea tala hemon doki ipa kal heekohiip domteka, E tep mum tala e-hemonkae heiphe, Yesus tan paep eonkae tep hep eede.

1 Yohanes 3

3:1 Allah Olki tan dit paep ee hemaa min kapua dito dalo tan nup pukona eende. Kauma nek, nupkait pukona Allah tenaa puone hemip. Kauma pukon nupa pen pukon hihi Allah tenaa heekodo! Mangol hilkae Allah pukon ia e-kal heekodiip. Kauma nek, nup pukon hela i tana lulom nehemip. 3:2 Kauma pukon ne lakon ipkait dit paep ee hemekae, petamon nupa Allah tenaa heekoho. Puo, balindeek nup tan heoknedo mina kabol kal heoknedo. Nupa kal Yesus Ea ihopnekhe, atme aenonupno, nupkait hel E tep mum heoknedo. Taen, E kalhil kapua pen pukon baline hemaa tep mum nupa atme aoknedo. 3:3 Nek, minaki tan Yesus tep heon pukon pinong yep daka hemaaki domteka, E tep mum tala min hemon do tan yep mum balinoknehee. 3:4 Kauma pukon minakae tan tala min hemoknehiip domteka, Allah tan doo nede wenga ia hak patoknehiip. Taenonipno, tala min hemon kapua pen pukon Allah tan doo nede wenga hak patoknehiip. 3:5 Kauma pukon ipa kal nup tala min dun bihaon pukon Yesusa talende. Puo, tala mina Yesus bali dito e-balinonki. 3:6 Kanek, minakae tan Yesus pukon heme ae hemipkae domteka, ia haluk tala hemona e-hemoknehiip. Hon minakae tan haluk tala heme hemip domteka, ia Yesus pukon e-atmen, e-kal hep aediip. 3:7 Ne tena ipkait pukon dit paep ee hemeekae, mok damo wol talaki kukup eon pukon tamonki wenga kolop aoknehiip. Nek, Kristus Ea dito yep mum balinonki. Kauma pukon minaki tan yep min mum hemokneheeki domteka, ea Kristus tep heen, yep mum balinonki heoknehee. 3:8 Heamki ea kabol hin tala hemede. Kauma pukon minaki tan tala min mum hemonki domteka, ea heamki tenaa heoknehee. Kauma nek, Allah Miiki Ea heamki tan tala hemede min kapu dun bihaon pukon ihopnede. 3:9 Minaki Allah tan tena heen, paep aedeeki domteka, ea mahon haluk tala min e-hemoknehee. Kauma nek, Allah dona e bali pabaline hemaa. Ea Allah tan paep aedeeki. Kauma pukon ea tala min mahona e-hemoknehee. 3:10 Kauma pukon kukmii min kapu tana minakae Allah tena heen balinhiip hon minakae heamki tena heen balinhiip hona yep kal heon. Minaki tan yep min e-hemonekno, e mabin 3:11 Kauma pukon nupa kama tan kama pukon dit paep eokneho. Nek, kukup ee weng kapua kabol hin tan hel ipa hihi kal heekodiip. 3:12 Uhina kaka enila Kain ea heamki tenaa heenonekno, e ningki ande. Kauma pukon e tep hemona do. Mina min pukon e ningkia ande yoko? Doo, ekel hemede mina yepa do heekode. Puo, e ningki hemede mina pen pukon yep min heekode. Kauma pukon hemo ande. 3:13 Nek, ningbelo, kaka mangol hilkae tan ngal eoknehiip domteka, ipa dupdupno pinong bilnona do. 3:14 Nup mabin pukona dit paep ee hemup. Kauma pukon nupa denon mina koten, balinon ditokia hihi depenho. Puo, bali mum balinoknehee. 3:15 Hon minaki tan e ningki edo e piki pukon ngal eoknehee domteka, ea kaka yen puklonki heoknehee. Ipa kal kaka yen puklonki domteka, e til balia balinon ditoki e-balinoknehee. 3:16 Kauma pukon Yesus Kristusa Ekel pukon balinona koten, nupkait pukon hemo dende. Kanek, nupkait tan hel nup mabin pukona mum tep heokneho. Nupa kal kauma tep hemokneho 3:17 Puo, minaki tan bungo ihom heen e lakon kako hep aek, kukun min deponki pukon diplop yol heen, e-malip e-balinhee. 3:18 Kauma pukon ne tena dit paep eehiikae, nupa weng tan 3:19 Nek, kauma tep hemon pukona nupa hihi kal heekoho. Taen, nupa pen pukon min hemonkae heokneho. Hon nupa Allah bali unona tala heekoho min pukon kukun hep eon do tan pinong yep mum daklo balinokneho. 3:20 Allah Ea nup pinong daklon tep hemonkia do. Puo, Ea dito daloki yum mina kalki. 3:21 Dit paep ee hemekae, nup diplop til bali tala min e-balinoknehee domteka, ponon do tan Allah bali unokneho. 3:22 Nek, Allah tan Ekel pinong yep daklon mina kukup eekhe, nupa wenghen heme hemup domteka, mina min nupa Allah pukon nop aena, depokneho. 3:23 Kauma pukon Allah tan puonede mina E Miiki Yesus Kristus pukon mum heme aenonipno, kama tan kama pukona dit paep eeni. 3:24 Nek, minakae tan Allah puonede wenga kal heen hemehiipkae domteka, Allah hon ia balinhiip. Taiphe, Allah Ea ikait hon balinhee. Kauma pukon Allah tan E Baeea nup pukon eende. Nupa kal Allah Ea nup diplop til bali Ekel Baee ben la baline hemaaki.

1 Yohanes 4

4:1 Kauma pukon ne tan dit paep ee hemekae, baee yuma yepkae muma do. Puo baee yuma Allah bali tan talenhiipkae edo dokae edo lipmo heetamoknehiip. Kauma pukon mangol hil yuma Allah Wenga mok damo kukup eonkaea tiben wandiip. 4:2 Nek, Allah Baee edo doki baee edo kukmii heon mina kaema: Baee minaki tan Yesus Kristus Ea kaaki tep kalhil heen talenheeki puonoknehee domteka, baee kapua Allah bali tan talenheeki kal heokneho. 4:3 Puo, baee minaki tan Yesus Ea Allah bali tan e-talendeeki puonoknehee domteka, baee kapua Allah bali tan e-talenheeki kal heokneho. Puo, baee kapua ea (antikristus uma) Yesus tep heen mok dap eonki heekohee. Kauma pukon uhin ipkaita hihi wenghendiipa baee kapua taloknede puonediip. Putaakodiiphe, petamona hihi mangol hil bali talenhee. 4:4 Ne tena dit paep ee hemeekae, ipa Allah bali tan talenhiip. Nek, heamki ea mangol hil balinonki e baea yambulki. Puo, Allah ip hon balinonki Ea dito Baee daloki. Kauma pukon heamki baeea ip tana dun taop buukohiip. 4:5 Baee kapua mangol hil bali tan ia talenhiipkae. Kauma pukon ia mangol hil bali pinong daklon min mum kukup eiphe, i mangol hilkae kapu tana yep mum kal heekohiip. 4:6 Puo, Allah bali tan nupa talenhokae. Kauma nek, minakae tan Allah pukon kal heoknehiip domteka, nup wenga hel kal heoknehiip. Hon minakae ia Allah bali tana e-talenhiip domteka, ia nup wenga e-kal heoknehiip. Nek, kukmii heon min kapua baee pen pukonki edo moki pukon kal heokneho. 4:7 Nek, ne tan dit paep ee hemekae, dit paep eon mina Allah tan nupa eenka hemaa. Kauma nek, nupa kama tan kama paep eoknehiip domteka, ia Allah pukon kal heiphe, Allah tena hep eede. 4:8 Allah Ea dit paep eonki. Kauma pukon minakae ia 4:9 Allah tan mangol hil bali E Miiki yon mumki E ben nupa dito yep balinon pukona dun paep eede. Kauma nek, bali ihop baakode. 4:10 Kauma pukon dit paep eon min kapua nup tana Allah nup tala mina hip eede. 4:11 Nek, ne tan dit paep ee hemekae, Allah Ea nup pukon 4:12 Kaka maki mum tan hel Allah pukona e-atme aediip. dep eekhe, hihi noknehe. 4:13 Allah tan E Baeea nup pukon eende. Kauma pukon nupa Allah til bali balinho. Kauma tep Allah Ea nup til bali la baline hemaa, kapua nupa kal heekodo. 4:14 Allah tan E Miikia mangol hilkae yum yep hep eon pukona dun paede. Taekhe, nua Yesus pukon atmenonupno, kalinka ee hemup. 4:15 Kauma nek, minaki tan Yesus pukon Ea Allah miiki, puonoknehee domteka, Allah Ea kaka kapu diplop til pabalinoknehee. Hon kaka kapu hel Allah til pabalinoknehee. 4:16 Kauma pukon nupa Allah tan dit paep eede mina hihi kal eonki domteka, ea Allah bali balinekhe, Allah tan hel kaka kapu diplop til balinoknehee. 4:17 Taekhe, nupa mangol hil balia Allah tep heen balinho. balindo, Allah tan tungul lelamon dingme nupa ponon do tan pinong yep daklo balinoknedo. 4:18 Nek, dit paep eon min balia ponon mina e-balinhee. Kauma pukon yon pukon ponon mina tibekhe domteka, pen pukon 4:19 Nek, uhina Allah tan nupa dit paep eede. Kauma pukon 4:20 Minaki tan nea Allah pukon dit paep ae hemeeki puonoknehee puo, e lakon pukon engan kulo, ngalnoknehee domteka, ea mok damonki mum heoknehee. Kauma pukon minaki 4:21 Nek Allah tan puonede mina: minaki tan Allah pukon dit puonede.

1 Yohanes 5

5:1 Nek, minakae tan Yesus Ea Kristus puonekot pen pukon kal heekodiip domteka, Allah tan ia E tenaa hep eede. Hon 5:2 Hon Allah pukon dit paep aen, kukup eede wenga hemokneho domteka, kapua kukmii heen, Allah tenaa pukon 5:3 Taen, kukup eede wenga tutum hemokneho domteka, hihi tenaa heekodiip domteka, i tana mangol hila dun taop buukohiip. 5:4 Kauma pukon Allah tan kukup eede min kapua E tenaa min kapu tana mangol hil mina hihi dun taop buukohe. 5:5 Kauma pukon minaki tana mangol hila dun taop buoknehee yoko? Doo, Yesus Ea Allah Miiki puononki kauma tan mum putaoknehee. 5:6 Nek, Yesus Kristus Ea ok hon yapi hon ben talende. Kauma pukon Ea ok tan mum ben talendea do puo, ok hon yapi hon laono ben talende. Allah Baee Ea pen pukonki, kauma pukon E tan mum pen pukon min kapea kukup ee hemaa. 5:7 I wii kaema tan mum kukup ee hemip: 5:8 kapua Allah Baee hon ok hon yapi hon tan putae hemip puo, i wii kapua maki mum. 5:9 Nupa kaka tan kukup eon mina wenghen kal heekodo puo, Allah tan kukup eede mina dito ngangmel min Miiki pukon kukup eede. Kauma pukon E tan kukup eon mina dito daloki puo, kaka tan kukup ee hemipkia yambul heekode. 5:10 Kauma nek, minaki tan Yesus pukon Ea Allah Miiki puone hemaaki domteka, ea Allah tan kukup eon mina kaka kapu diplop tila pabalinhee. Puo, minaki tan Allah Weng ngalnonki domteka, ea Allah pukona mok damonki hep ae hemaa. Kauma pukon kaka kapua Allah tan E Miiki pukon kukup eede wenga ngalno ea kotkode. 5:11 Taen, kukup eon min kapua Allah tana balinon ditokia nup pukon hihi eende. Kauma pukon E Miiki ben mum nupa balinon ditoki kapua dependo. 5:12 Nek, minaki tana Miiki pukon heme aonki domteka, ea dito balinon min depenhee. Puo, minaki tana Allah Miiki pukon e-heme aonki domteka, ea dito balinon mina e-depenhee. 5:13 Nek, ipkaita balinon ditoki depen kal heon pukon weng kape yuma Allah Miiki heme aonkae yum keek bop ee. 5:14 Nupa Allah pukon diitame auphe, E pinonga tan putaano domteka wenghoknehee. Kauma pukon nupa ponon do tan Allah mum kalinka aokneho. 5:15 Taenonupno, mina min nup tan kali aon domteka, Allah Ea wenghonki. Hon mina min nupa depemno kali aokneho domteka, Allah tana eoknehee. 5:16 Minaki tan e lakon tala min puo, denon doki hemekhe, atmenonekno e pukon Allah kali aoknehee domteka, Allah tan yep balinona aoknehee. Hon nea tala hemon min denonki ipkait pukona e-kali ee. Kauma nek, tala min denon pukonki mum pabalinhee puo, kapu Allah kali aon pukona e-kali ee. 5:17 Tala hemon min yum kapua tala puo, tala hemon min e-denonki hel la baline hemaa. 5:18 Kauma pukon minaki Allah tenaa hep aede domteka, ea tala min hemona haluk halukno e-hemoknehee. Puo, Allah tan Paep Aedeeki ben kaka kapua malip aoknehee. Taekhe, heamki tan kaka kapua e-depe aoknehee. 5:19 Nup yuma kal nupa Allah tenaa hihi heekodo. Puo, mangol hil yuma heamki hemon min taopa mum baline hemip. 5:20 Nupa kal Allah Miikia talen, kal heon min pen pukonkia hihi kukup eede. Kauma pukon nupa Pen Pukonki kapua hihi kal heekodo. Taen, nupa Pen Pukonki Allah Miiki Yesus Kristus ben dito yep baline hemup. Nek, E muma Allah dito pen pukonki hon E ben dito balinon mina depokneho. 5:21 Kauma pukon ne tena dit paep ee hemekae, ipkait tana kutu heen tala hemon min yuma e-hemoknehiip.

2 Yohanes 1

1:1 Ne ngolki tan wanang lipyedeeku hon u tenakait yum pukon hon ne hon kaka yum pen pukon min kal heekohiipkae hon bop ee. 1:2 Pen pukon min kapua nupkait diplop til bali labalinhee. Taen, kapua dito dito pukon balinoknede. Kauma 1:3 Nek, Allah Olki hon Yesus Kristus Olki Taki hon ikalo yep balinon min hon dun demo balinon min hona eenka hemip. hon balinoknehee. 1:4 Nek, kup tenaa makae tana Olki kukup eede tep ia pen pukon wola mum mane hemip. Kauma pukon nea dito pinong yep dakahii. 1:5 Ne tan dit paep hee hemeeku kup pukona okyanop min e-keek bop heokne. Puo, uhin kukup heikhe, kal heekodeep min eokneho. 1:6 Kauma pukon dit paon mina kaema: nupa Allah tan kukup eon mina wenghen kauma ben manokneho. Ipkaita uhin tan ben mum manoknediip. 1:7 Nek, kaka mok damonkae diop tana Yesus Kristus Ea mangol hil bali kaaki tep heen e-talende puonekot, bakon yum wan kalinka ee hemip. Kauma pukon kaka kape tep heen weng paklonki domteka, ea dito mok damonki antikristus heekode. 1:8 Kauma nek, yum min ipa depon pukon hemediipki e-dedenon pukona bam tan malien betloknehiip. Putaoknehiip domteka, hemediip min kapu yum amola depoknediip. 1:9 Minakia Kristus tan kukup eede mina e-hemoknehee domteka, ea wol doki unonekno, Allah hon hibil heon do tan balinoknehee. Hon minaki tana kukup eede min kapua hemoknehee domteka, ea Olki hon Miiki hon mum hibil heen, yep tan balinoknehee. 1:10 Kanek, minaki tana Yesus kukup eede wenga tep mum e-dio talokneheeki domteka, yep mumo aona do. Taen, dun ipkait apa dio unon hela kotoknehiip. 1:11 Puo, minaki tana kaka kapu pukona yep mumo aena, e tala hemon min kapua mum tep kaka kapu hel heoknehee. 1:12 Kup pukon nea weng mahon diop tan keek bop heaano puo, kertas hon tinta tan hon keek bop heon pukona ngal hep neehee. Kauma pukon pinong yep tan kup bali nekel mum abikhe, weng deponupno, nupkalo pinong yep mina hihi heokneho. 1:13 Nek, kup nengku lipip uedeeku u mulpelki tan hel kup pukona yep mumo nehiip.

3 Yohanes 1

1:1 Ne ngolki tan ne lakon Gayus hepa pen pukon min ben dit paep hee hemeeki pukon keek bop hee. 1:2 Kauma nek, ne lakon dit paep hee hemeeki pukon nea kal hep baeea dito yep mum baline hemaa. Kauma tep mum ne pinong yepa hep kalhil hel yep balinon pukon nea Allah kalinka ae hemee. 1:3 Hon lakon dokae tan ne bali talen kali neehiipa ea pen pukon mina koton do tan pen pukon min wol kauma mum mane hemaaki puonehiip. Kauma pukon nea dito pinong yep daka hemee. 1:4 Kauma nek, ne tenaa ia wol pen pukonki mum maniphe, kal heenonikno, dito pinong yep mum daka hemee. Taen, nea do min yum pukona taop bali min mum pinong dakahii. 1:5 Ne lakon dit paep hee hemeeki hep tana Yesus heme aonkae puo, hep lulomkae taloknehiip domteka, hepa koton do tan yep hemo malip eokneheep. 1:6 Kauma nek, hep tan dit paen malip ee hemep min pukon i tana gereja bali hep hemona kalinka eediip. Kauma pukon Allah tan malip ee hemaa tep hep tan hel mum tep malip een dun paep eokneheep. 1:7 Ia Yesus enila pukon hemo uniphea, Yesus pukon lulomkae tana e-malip eediip. 1:8 Kauma nek, nupkaita pen pukon min kapua mum tep hemo kal heenonupno, Allah Weng kalinka eonkaea nup bali taliphea, malip eokneho. 1:9 Kauma pukon ne tan gerejakae keek bop eedii. Puo, kaka enila Diotrefes, ekel dalo heaanoki tan nukait pukona wol bop een e-yepo nede. 1:10 Taen, nu pukona weng mok dito talaki e tan kalinka eede. Putaen, kauma muma do puo, Allah Wenga kaka dokae tan talen kukup eon pukon hela ea ngalnonekno, dokae tan Allah Weng kalinka eonkae pukon yeponon hel doonede. Taen, e tana gereja bali i wenga kal heemnokae pukon hel hilip eede. Kauma pukon nea aboknehii domteka, tala min kapu pukona kukup eoknedii. 1:11 Ne lakon dit paep heehemeeki, hepa tala hemon min kapu tepa e-hemokneheep puo, yep min mum hemokneheep. Hon minaki tan ea yep min mum hemonki domteka, Allah tepki heoknehee. Puo, minaki tana tala min mum hemoknehee domteka, ea Allah pukon e-kal heekodeeki heoknehee. 1:12 Kauma nek, kaka yum tana Demetrius pukon ea yep mum hemonki puone hemip. Taiphe, pen pukon min tan hel ea pen pukonki puone hemaa. Taekhe, nukait tan hel e pukona yepki puone hemup. Nek, hepa kal nu tan puone hemup mina pen pukon puoneho. 1:13 Diop min ne tan keek bop heaano puo, pena hon tinta tan hona ne ngal, e-bop heokne. 1:14 Kauma pukon ne pinong yepa hapetnek hep bali abikhe, dakan ebilkal bali kopkulo weng depokneho. 1:15 Nek, hepa dito yep tan mum balinokneheep. Hon hep lakon pemakae tan hela yep mumo nehiip. Hep tana ne lakon pabalinhiipkae pukona ikel kukmut kukmut bali uno, yep mumo nehee kali eokneheep.

Yudas 1

1:1 Ne Yudas Yesus Kristus heme aonki Yakobus ningki tana ikait weng dip eedeekae pukon hon Allah nup Olki tan dit paep eedeekae hon Yesus Kristus tan tala heiphe yon do tan malip ee hemaakae hon 1:2 yep balinon min diop pukon hona dit paen eenhee min kapua diop tan ipa depoknehiip. 1:3 Kauma pukon ne lakon dit paep ee hemeekae nupkait yum mum tep yep hep eede min kapu pukon ne tan hapetnek keek bop eende pukona nea kukup eehii. Kauma nek, kaka dokae tan heen hemoknehiip. 1:4 Nek, nup lipmon min mum tep e-hemiphe, kolop eedokae pukon keek bop eedii tep mum petamon ia deenonipno, ip bali abenhiip. Nek, pen pukon ia Tuhan Allah e-heme aenonipno, ban eende min pukona balbiten, Allah heme aon pukon mina tala min heme hemip. Taen, i tana nup Tuhan Abolki Yesus Kristus pukona nua e-heme aoknup puonehiip. 1:5 Nek, ipkaita ngol kapua hihi kal heekodiip. Puo, nea haluk e-lukyekoton pukon kukup eokne. Nek, Tuhan tan uhina E tenaa yep tan Mesir bakon koten, dio wa eede. Puo, e-heme aediipkae yek dendiip. 1:6 Taen, ngot maki hon kukup eokne: malaikat Allah hon balinonkae i ngangmel heen, hemon yepkia koten, yep balinon bali hel ia kotkodiip. Taiphe, Allah tan malaikat kapua tungul dingme pukon lelap een, nong besi dito e-haklonki tan nong dap eenonenkno, mimdop bali paen mehe hemaa. 1:7 Nek, kauma tep mum Sodom aip hon Gomora aip hon bakon kapu aip yuma ia yep hemon mina koten, kaka tan kaka mum wanang tan wanang ikel mum wop hek damediip. Kauma pukon, Allah tana kaka diopa i tep hemonkaea angol tan tungul dingmea dungop eoknede. 1:8 Nek, enipki kulon tepno, mok damonkae tan ikel kalhila tala hemo, i abolkae wenga hel hakpaten, abi dingla balinonkae pukon hela weng talaki paka hemip. 1:9 Puo, malaikat abolki enila Mikhael hon heamki hona Musa tuka pukon weng donipno, Mikhael tana heamki hapetnek weng talaki kali aon pukona e-putamde. Puo, Allah tan mum hepa kupa heokna, kali aede. 1:10 Nek, mok damonkae kapu tana i lulom min yum pukona weng talaki mum paka hemip. Hon i pinong bali kal heon mina hok min pinong doki tep heekohiip. Kauma tep hemediiphea, ikel hemediip min kauma tana yoknede. 1:11 Nek, ikaita kaka enila Kain tep heekodiip hon kaka enila Bileam ekel dalo hep aon pukon hemede tep ia heekodiip. Hon kaka enila Korah tan e abolki pukon weng hakpatenonekno, ekel kukmut heaano putamde tep heekodiip. 1:12 Kauma pukon ipa mum tep hemo eniphe, ia ipkait hon pinong daklon do tan eno tala hemediip. Nek, ia domba pukon wakop eonkae puo, ikel mum enonipno, ibin amok donek aplum tan dio manonki tep heme hemip. Nek, ia alop doki hiing tuplip puknonki tep heen, tok lao denonki tep heme hemip. 1:13 Nek, ia ok luhan daklon tep hemiphe, podaklon mina diop tibenhee. Taekhe, ia miiko tep heen, maki bali muma e-baline hemip. Puo, wol mum maniphe, mimdop min dito dalokia ikait pukon dun kukmut paede. 1:14 Nek, kaka enila Henokh ea Adam kan unona tok petki tan mokae pukon kukup eedea, Tuhan taloknede dingmea yepkae E hon heen, taloknediipkaea dito dito e-deng hiini tep talenonipno, 1:15 kaka yum pukona lelap eoknediip. Taen, Allah e-heme aonkae tala hemediip min pukona kuplo yoknede. Hon minakae tan Allah pukon tala weng pakadiip domteka, kauma pukon hela kuplo yoknede, Henokh tan puonede. 1:16 Nek, kaka tala hemonkae kapua bapii dien, yum mina tala min mum pinong daklo, dokae ia mina min hemon domteka, kapu tala min puone hemip. Taen, ikel tala hememno min muma pinong daklo balinonipno, ikel dalo hep eon pukon wenga mum paklonipno, ihom hep eon pukon i dokae balia weng yepki mum paka hemip. 1:17 Puo, ne lakon dit paep ee hemeekae nup Tuhan Yesus Kristus pukon rasulkae tan kalinka eediip wenga e-lukyekotni. 1:18 Nek, i tan kali eediipa tungul dingme heekhea, halop damo aban tuna eonkae tiben, ikel tala hemon min muma hemoknediip, kali eediip. 1:19 Nek, ikait kapu tana ipkait balinona lehongyip, Allah Baee e-himinekhe, ikel pinonga min mum hemo balinoknediip. 1:20 Kauma pukon ne lakon dit paep ee hemeekae ip ngangmel hep eon min ben dalo tan ngangmel heenonipno, Allah Baee ngangmel ben Allah kalinka aoknehiip. 1:21 Taen, Allah tan dit paep ee hemaa min til bali mum ipa balinonipno, nup Tuhan Yesus Kristus tan tala heekoduuphe, yep min eendeeki ben dito balinon min pukona mehoknehiip. 1:22 Putaen, kaka tutum kal heeni dokae pukona bam tan malip eoknehiip. 1:23 Taen, angol dito tenon bali unonkae pukon hapetnek nganan yep hep eeni. Putaen, kaka dokae pukona bam tan malip een, ipa podakanonipno, i menopkal tala hemediipkia ngul kolop eoknehiip. 1:24 Nek, hahangyek yon pukon malip eonki tana Allah kitki bali tala hemon do tan dito pinong yep daklo, Allah pukon aoknehiip. 1:25 Taen, nup Tuhan Yesus Kristus ben uhin hel balindeek pukon hel Allah maki mum nup Yep Hep Eedeeki pukon kitki, daloki, ngangmelki hep aen, yum min pukona abolki heen, E pukon mum heme aani. Amin.

Wahyu 1

1:1 Nek, Buku kapea Yesus Kristus tan balindeek heoknede mina Yohanes pukon ihop baen kukup aede. Allah tana hapetnek balindeek hemoknede mina Yesus Kristus pukon aekhe, Ekel heme aonkaea kukup eede. Taen, Kristus tana malaikat dun paekhe, E hemonki Yohanes pukon balindeek heoknede mina ihop baen, kukup aede. 1:2 Taekhe, Yohanes ea atmen, kal heekode min yuma Allah Weng hon Yesus Kristus tan kukup aede min hona kal heekode. 1:3 Kauma pukon weng kape yuma hapetnek mehon do tan hihi heoknede. Nek, buku kape bali tan keek bookode mina kamakae tan wenghen kopkulonipno, e-kotoknediipkae domteka, ia dito kit heoknediip. 1:4 Kauma pukon ne Yohanes tan gereja petnen Asia bakonkae pukon weng kaema keek bop eokne: nup Allah Ea balinonki hel uhin tan balindeeki hel dito balinoknedeeki hon Allah hipnon bali baee petnen baline hemipkae tan hon 1:5 Yesus Kristus pukon kukup eona e-kotonki Ea hin denho tiben, raja mangol hilkae yum pukon abol heekodeeki hon ikait yum tana ipkait pukon ban eende min hon dito yep heen dakan balinon mina eenka hemip. 1:6 Taen, Yesus tana nup pukon hibil hep een, imamkae hep eede. Putaen, nupa Ekel tenaa hep eekhe, Allah Ekel pukon mum heme aoknedo. Kauma nek, Allah pukon dito kit min hon dito ngangmel min hona dito pukon aoknedo! Amin. 1:7 Allah Buku tan puonedea, Kop kulni! Ea ibin bali taloknehee, puonede. Hon mahon puonedea, Hiikop yum tan kopkuliphe, bitim hiten andiipkae tan hel atme aoknediip, puonede. Hon mahona, E pukon mangol hilkae yum tan amonipnoa, podakloknehiip. Nek, dito pen pukon hihi! Amin, puonede. 1:8 Kauma pukon Tuhan Allah tan puonedea, Ne muma (Alfa) hinki hon (Omega) tungulki hon dito balinonki hon pumon tan balindiiki hon balinoknediiki hon Nea dito Ngangmelki. Allah tan puonede. 1:9 Ne Yohanes, nup yum kukun min mum tep dependoki hon Allah raja hibil heon bakon depon pukonki hon Yesus talon pukon bam tan balino mehonki hon tana Allah Weng hon Yesus tan kukup eede weng pukon hona kalinka eedii. Kauma pukon hemo nea pulau Patmos bali paiphe, balinhii. 1:10 Putaakodiiphe, Allah Weng dingme, hari Minggu, nea Allah Baee ben heme aikhe, ne mak bali tan weng kulon min daloki tep heekhe, wenghen kulik puonedea, 1:11 hep tan atmoknep mina keek boenonepno, gereja petnen pukon dun paep eokneheep. Nek, gereja petnen kapu enila Epesus hon Smirna hon Pergamus hon Tiatira hon Sardis hon Filadelfia hon Laodikia hona eokneheep. Weng dalo kapu tana puonede. 1:12 Taekhe, weng depaaki kapu atmaano balbitenonikno, lampu emaski petnen atmendii. 1:13 Taikhe, lampu kapu til balia kaka Miiki tepki makia eten, menopkal himitki hon ban emaski hon dilooenonekno, balinde. 1:14 Kaka kapu abol hon kamil hona domba bep kamil woki abihim kolki tep heenonekno, hiikopa akiki tep heekode. 1:15 Yona besi tembaga angol tenonki tep heenonekno, E wenga ok yalul bali tep heekode. 1:16 Etul kukmoki bali tan miikoa petnen depende. Kaka kapu bon balia tomnok himitki atula tangmal tangmalki tibekhe, kamoa aton moon tep heekode. 1:17 Taekhe atmenonikno, nea kaka kapu yon bali hii wakpipi hep neekhe, dikin dake bendi. Taikhe, etul kukmoki tan depen, kali needea, Nea Hinki hon Tungulki. Kauma pukon hepa e-ponokneheep. 1:18 Nea dito Balinonki, dendiiki puo, petamon Nea dito baline hemeeki. Kauma nek, kunci denonki hon angol dito tenon bali unonki hona Ne mum dependiiki. 1:19 Kauma pukon hep atmenheep min hon petamon atmep min hon balinek atmokneheep min hona keek bookneheep. 1:20 Nek, miiko petnen Ne etul kukmoki bali atmepki hon lampu emaski petnen atmepki kapu pukon ngola ihop tan kali heoknea, miiko petnen kapua Malaikat gereja petnen pukon hon lampu emaski petnen kapua gereja petnen pukon putaakohee. Kaka Miiki tepki kapu tana Yohanes pukon kali aede.

Wahyu 2

2:1 Kaka Miiki tepki kapu tan mahon kali needea, malaikata gereja Epesus pukonki weng kapea keek bop aoknep: Miiko petnen etul kukmoki bali depenheeki hon lampu emas til bali baline hemaaki kapu pukon E wenga kaema: 2:2 Ipkaita dalo tan yep hemo bam tan mehe hemip kauma pukon nea kal heekohii. Ipkait tana kaka talakae pukon e-yepo nehemip hon makae tan nua rasulkae puoniphe, ipkait tana heetame eip, do heekhe, kolop eediip kauma pukon hel nea kal heekodii. 2:3 Taen, Ne enila pukon hemo tala hep eiphe puo, ipa bam tan mehonipno, ngangmel heen e-kotkodiip. 2:4 Puo, nea ipkait pukon pinong tala daklo e-yepo nokne 2:5 Ipa dalo tan daka wandiip pukona haluk pinong dakloknehiip. Taen, ipa balbite kotenonipno, kabol hin hemediip tep mum hemni. Puo, balbiten ipa e-kotoknehiip domteka, Nea ip bali taloknedii dingmea lampu emas ipkaitkia Nekel mum doknedii. 2:6 Puo, nea ipkait pukon pinong yep daklo yepo nokne mina kaema: ipa Nikolaus tenaa heme hemip mina Ne kotkodii tep ipkait hel ngalno kotkodiip. 2:7 Kauma pukon minaki ea hiong hoki domteka, Allah Baee tan gerejakae yum pukon kukup eedeekia wenghoknehee. Nek, minaki tana pinong yep daklo, tutum koton do tan hemonki domteka, Ne tan Allah Ekel bakon a dito balinonki lopa dakan kaka kapua aoknedii. 2:8 Nek, hep tana malaikat gereja Smirnaki pukon weng kaema keek bop aoknep: Weng kapea Hinki hon Tungulki hon Ea deno tiben, labaline hemaaki tan puonehee. 2:9 Kauma nek, Nea ip kukun min hon kako min hona kal heekohii puo, ipa ihomkae! Ip tana nua Yahudi donkae puonekota mok damo ip pukona weng tala paka hemip kapua nea kal heekodii puo, pen pukon ia gereja ibliskae heekodiip. 2:10 Kauma pukon kukun min depokneheepki pukon e-ponokneheep. Pen pukon Ne tan kali heokne, iblis tan ip makaea bui ap til bali tan heetame eon pukon paep eoknehee. Taekhe, ipkaita dingme dangolnen kukun min diop tan depoknediip. Puo, yep hemona e-kotoknedeep tan mum denoknedeep domteka, dito yep balinonkia heoknedii. 2:11 Kauma pukon minakia hiong hoki domteka, Allah Baee tan gereja yum pukon kukup eedee wenga kal heoknehee. Taen, minaki tan pinong yep daklo, koton do tan tutum hemonki domteka, denon laoki tan kukun hep aon mina e-depoknede. 2:12 Nek, hep tana malaikat gereja Pergamuski pukon keek bop aoknepkia kaema: Weng kapea tomnok atulki tangmal tangmal pihilki deponki tan puonehee. 2:13 Kauma nek, hep balinon balia hihi nea kal, iblis hel puma mum balinhee. Puo, hepa ne enila pukon koton do tan heme hemep. Kauma pukon, kaka enila Antipas ea ne pukon kit hemekhe, iblis hela pabalinde, kauma pukon dokae tana andiip. Puo, hepa Ne pukon e-kolop needeep. 2:14 Puo, nea hep pukon pinong tala daklee mina kaema: ip makaea kaka enila Bileam kalinka eede mina hemehiip. E tan kaka enila Balak pukon kukup aedea, Israelkaea kutu min pukon hemo alut heonkia yep enoknehiip hon wop hek damona putaamni, Bileam tan puonede. 2:15 Kauma tep mum ip makaea kaka enila Nikolaus tan kukup eon mina heme hemip. 2:16 Kauma pukon hepa ihop baen kotokneheep! Doneka nea hapetnek taloknehii dingmea ne bon bali tomnok himitki tan ikaita yoknehii. 2:17 Nek, minakia hiong hoki domteka, Allah Baee tan gereja yum pukon kukup eedeekia kal heoknehe. Taen, koton do tan tutum hemonkia roti Allah min deekodeeki tangmala aoknedii. Putaen, kaka kapu pukona enila okyanopki tum woki bali boen aikhe, ekel deponki mum enila kapua kal heoknede. 2:18 Nek, hep tana malaikat gereja Tiatira pukon weng kaema keek bop aoknep: Weng kapea Allah Miiki, E hiikopa angol kikinon tepki hon yona besi tembaga angol tenon tepki heena puonehee. 2:19 Nek, hep hemon tan hon pinong daklon tan eon min hon kal heekohii. Pen pukon kabol hin hepa til tep mum hemedeep puo, petamon hemeheep mina dito yep mum hemeheep. 2:20 Puo, nea hep pukona pinong tala dakahii mina kaema: hepa wanangku enila Izebel u tana, nea nabiku, puonukhe, hep tana yepo neheep. Taephe, u tana Ne heme neonkae pukona wop hek damonipno, kutu min pukon alut hemo enonki hel yepo nekot kukup eukhe, hemeheep. 2:21 Kauma pukon Ne tana tala min ihop baen koton pukon dinga uenhii puo, ua ngalno kotkohu. 2:22 Kauma nek, Ne tana kukun min dalo hep uenonikno, u hon wop hek damonkae ihop baen e-kotoknehiip domteka, ikaita u tep mum kukun min dalo hep eoknehii. 2:23 Taen, Ne tana u tena yum yoknehii. Taikhe, gereja yuma kal heoknehiipa, Ea kaka diplop til hon pinong daklon bali hon yuma kalki puonoknehiip. Taiphe, ip hel hemon tep mum yepkae pukona yep hep eoknehii hon talakae pukona tala hep eoknehii. 2:24 Nek, ip gereja Tiatira tala min e-hemonkae pukon kali eoknea, ipkaita wanangku kapu wenga e-hemehiipkae hon iblis tan deep eon min e-hemonkae pukon Ne tana kukun mina mahon e-eoknehii. 2:25 Puo, ipkait hihi dependiip mina kauma muma hemediiphe, Nea taloknedii. 2:26 Nek, minakia koton do tan tutum Ne pinong yep mina hemoknehee domteka, ngangmel hep aikhe, bakon yum pukona abolki heoknede. 2:27 Allah Buku tan puonedea, Ea ngangmel tan abolki heenonekno, E tan i pukona ok huuk kaapoton tep hep eoknede, puonede. Kauma tep Ne Olki tan ngangmel neendeeki tep muma e hela putaoknede. 2:28 Taekhe, kaka kapua miiko enila piimu aoknedii. 2:29 Nek, minakia hiong hoki domteka, Allah Baee tan gereja yum pukon kukup eedee weng kapea kal heoknehee.

Wahyu 3

3:1 Hep tana malaikat gereja Sardis pukon weng kaema keek bop aoknep: Weng kapea Allah Ekel baee petnen hon miiko petnen depenheeki tan kali eokne. Nek, dokae tan hep pukona, e hemona kapnimki puonehiip. Puo, nea hep hemon min kal heekohia, hepa denonki mum heekoheep. 3:2 Kauma pukon hepa tibokneheep. Nea kal hepa Allah bali hemona e-hihi heekodeep. Nek, hepa tungul daklekhe, dedenon do tan ngangmel heokneheep. 3:3 Kanek, hepa wenghen dependeep mina e-lukyekotokneheep. Taen, wenghendeep min kapua dingme yum hemo tala hemon min pukon diplop yol tan balbiten kotokneheep. Puo, hepa tiben e-hemokneheep domteka, Nea heki tep heen, lulum tan hep bali Nea taloknedii. 3:4 Puo, gereja Sardiskae kaka mina tepa tala min e-hemediip. Kauma pukon ia hibil heekodo, men opkal kolki ngul buen Ne hon manoknediip. 3:5 Minaki tan koton do tan tutum hemonki domteka, ea ikait tep heen, men opkal kolki ngul buoknede. Taekhe, kaka kapu enila buku dito balinonki balia e-daoknedii. Putaen, Ne tana Ne Olki hon E malaikat bali hona kaka kapu enila wan kali eoknedii. 3:6 Kauma nek, minaki hiong hoki domteka, Allah Baee tan gereja yum pukon kukup eedeekia kal heoknehe. 3:7 Hep tana malaikat gereja Filadelfia pukon weng kaema keek bop aoknep: Weng kapea kitki dito pen pukon Daud kunci dependeeki tan kali eede. Nek, Ea yot bioknehee domteka, doki tana e-ngooknehe edo ea yot ngooknehe domteka, doki tana e-bioknehee. 3:8 Nea ipkait hemediip mina kal heekohii. Kauma pukon Ne tan yota ip pukon biikodiikhe, kaka tana e-ngoonki eenhii. Nea kal ipa ngangmel dokae puo, Ne wenga hon ne enila hona e-kotkodiip. 3:9 Kauma pukon iblis heme aonkae tana doo, nua Yahudi donkae puonehiip. Puo, ia mok daakohiip. Taiphe, ikait pukon Ne tan ip yon bali dik bite heme eoknehiip kali eikhe, ia puonoknehiip. Putaen, ikait tana ipkait pukona heme eoknediip. 3:10 Nek, hepa Ne wenga koton do tan hemo mehe hemepki. Kauma pukon Ne tan kaka mangol hilkae yum heetame eoknedii dingme kukun min kapua hep pukon malip heika, e-depoknedeep. 3:11 Nea hapetnek taloknehii. Kauma pukon kit min ipkaitkia ngangmel heen depoknehiip. Doneka, kaka dokae tan kit min kapua hekdoknehiip. 3:12 Nek, minaki koton do tan tutum hemonkia Ne Tuhan Allah ap bali kaka kapua ap kulol hep aoknedii. Taikhea, ea puma koten do bali e-unoknede. Taekhe, Ne Allah enila hon Allah aip enila Yerusalem okyanopki abi dingla tan daoknedeeki hon Ne enila okyanopki hona kaka kapu bali bop aoknedii. 3:13 Kauma pukon minaki ea hiong hoki domteka, Allah Baee tan gereja yum pukon kukup eehee weng kape yuma kal heoknehee. 3:14 Hep tana malaikat gereja Laodikia pukon weng kaema keek bop aoknep: Weng kape enila Amin, e-kotonki pen pukon min kukup eonki, Allah hetmookode min yum abolki tana kali eokne. 3:15 Nea kal, hep hemon min yuma nil heon hel teng heon hela do. Kauma pukon Ne pinong yep hep hemona nil heon edo teng heon pukon mum pinong dakahii. 3:16 Nek, hepa bamki, nil hel do teng hel doki. Kauma pukon weenonikno puo, wit kolop heoknehii. 3:17 Hep tan puone hemepa doo, nea ihomki ne tan ihom hep eikhe, kako e-heonki, puone hemep. Puo, hepa dito talaki, kakoki, hiopki hon ngul buon min hel doki dito lulom mum e-kal heekoheepki. 3:18 Kauma pukon Ne tan kukup heokne, hepa emas angol tan teekodeeki Ne bali tan hienonepno, ihomki heokneheep. Taen, men opkal kolki Ne bali tan hienonepno, hep kalhil kako balindeepkia ngul buokneheep. Putaen, hii obat hel Ne bali tan mum hien, obat paephe, ngip heede min kapua yep heekhe, atmokneheep. 3:19 Nek, minaki dit paep aoknehiikia Ne tan kuplo makpon dokop aoknehii. Kauma pukon diplop yolno ihop baen, tala hemon mina kotoknehiip. 3:20 Kop kulni, Nea labaline hemeeki! Nea yot bali etenonikno, dimen dakahii. Taikhe, kaka tan Ne wenga kal heenonekno, yot bioknehee. Taekhe, Nea ap himin, kaka kapu hon eno balinikhe, ea ne hon mum tep hemo balinoknehee. 3:21 Minaki tan koton do tan tutum hemonki domteka, Ne hel koton do tan tutum hemediikhe, Ne Olki tan Ekel balinon bali neekhe, baline heme tep Ne tan hel kaka kapua mum tep aoknedii. Taikhe, ea ne hon mum balinoknehee. 3:22 Kauma pukon minaki hiong hoki domteka, Allah Baee tan gereja yum pukon kukup eehee weng yum kape kal heoknehee. Weng kapu yuma Kaka Miiki tepki tan Yohanes pukon kukup aekhe, keek bookode.

Wahyu 4

4:1 Taen, nea haluk atmendi mina kaema: abi dingla yot bii kotekhe, hin wenghendiikia weng dalo tan, hepa pema nginokneheep! Taephe, balindeek e-do heoknede mina kukup heokne. Weng kapu tana kali neede. 4:2 Taekhe, hapetnek nea Allah Baee ben abi dingla unikhe, ne hin balia hipnon min kitki bali kaka makia puma hipneheek, atmendii. 4:3 Nek, puma hipneheeki Ea tum dapem ok tilaki tep hon E hipnon min balia bis wola abihim biiki tep heen lupatek hipnede. 4:4 Taekhe, hipnon min kapu balia hipnon min laplaaokinen ngaama tan pae lupatekhe, kaka ngolkae hel puma hipnediip. Ia men dito kol himitki ngul buen, i abol balia emas lupatkodiip. 4:5 Taiphe, hipnon min til baliki kapu tana mimak baekhe, himon dito daloki pakande. Taekhe, hipnon min kapu hinki tana lampu petnen pii paiphe, tenede. Nek, lampu kapua Allah baee petnen pukon putaakode. 4:6 Hipnon min kapu hin balia ok hit gelas tum apom belel tepki hitnede. Taen, hipnon min kapu til bali hon tungul bali hon yuma kapnim balinon min laplao hiikopa bepla hon makla hon diop heonkae tan lupatkodiip. 4:7 Kapnim balinon min laplao kapu hinkia singa tepki, laokia sapi daloki tepki, wiiki kapu e kamoa kaka tepki hon laplaokia nal bukol tepki hona balindiip. 4:8 Nek, kapnim min kapu yuma ikel kukmut kukmut belula bangupnen i kalhil yuma hiikop mum belul taopla hel hiikop mum heekode. Dingme yum aton til hon labun til hon ia koton do tan weng kaema tep pakadiip: Allah Ngangmelki E muma dito kit heonki. Ea pumon tan dito balindeeki hon Ea dito baline hemaaki. Nek, Ea dito dito balinoknedeeki. Laplao min kapu tana putamdiip. 4:9 I til bali hipnedeeki dito dito balinoknedeeki pukon kapnim min laplao kapu tana kit min hon pinong yep daklon min hon yep mumo non min hona aenkadiip. 4:10 Taiphe, ngolkae laplaaokinen ngaama kapu tan hel til bali dito balinoknedeeki pukona dik biten heme aediip. Taen, emas i abol lupatkodiipki ngulan E yon bali paen kali aediipa: 4:11 Hep tan yum mina kaldep hiekhe, Hep pinonga mum ben yum mina labalindiip. Nu Tuhan Allah Hepa hibil heonki. Kauma pukon Hepa kit min hon pinong yep daklon min hon ngangmel min hona hibil heekodeep. Ngolkae kapu yum tan hipnedeeki pukon kali aediip.

Wahyu 5

5:1 Taiphe, nea til bali hipnedeeki E etul kukmoki balia buku tangmal tangmal keek boonki kukmii heon min petnen depekhe, nea atmendi. 5:2 Taen, nea malaikat dito ngangmelki atmikhe, ea weng dalo tan puonedea, minaki tan hibil heen kukmii heon min kape hon buku kape hona baoknehee yoko? nede. 5:3 Puo, kaka abi dinglaki tan edo kaka mangol hilki tan edo kaka mangol taoplaki tan edo i yuma buku kapu pukona e-baen, til bali hel e-atmani tep heekodiip. 5:4 Nek, kaka maki mum tan hel e-hibil heen buku kapu pukon baen, til bali e-atmoknede. Kauma pukon nea diop tan pinong bil hep neekhe, amedii. 5:5 Taikhe, ngolkae kapu maki tan kali needea, doo, amona kotokneheep! Taen, hepa kopkule, Singa Yahudi donki, Daud a makol kapua koton do tan tutum mum hemede. Kauma pukon E tan mum buku kapu hon kukmii min kapu hona baoknehee. Ngolki kapu tana kali neede. 5:6 Taekhe, hipnon min til baliki kapu dimona Domba Meo alonki tep heen etekhe, hiikop diop min laplao kapu hon ngolkae yum tan hona lupap aediip. Nek, Ea abol yakut petnen hon hiikop petnen hon kapua Allah Baee mangol hil yum pukon dun paedeeki tep heekode. 5:7 Taen, Domba Meoki Ea hipnon min til hipneheeki bali talen, bukua etul kukmooki tan depenheeki kapua dunde. 5:8 Taekhe, hiikop diop min laplao kapu hon ngolkae laplaokinen ngaama kapu hon yum tana Domba Meoki pukon himtu dun mangol dien heme aediip. Taen, ia ngaubip tep puo, nong diopki hon ok mil yambul emaski til bali okhil bom kitki paip tenonki hona dependiip. Nek, tabung kapua Yesus heme aediipkae yum Allah kali aediip wenga putaakode. 5:9 Taen, ia baa okyanopki paklo puonediipa: Hepa denephe, Hep yapi tana Allah pukon bakon kukmut kukmutkae hon weng kukmut kukmutkae hon don kukmut kukmutkae hon yuma hiikodeep. 5:10 Putaen, Allah tan raja hibil heek balinon bakona pukon hibil heen, ngolkae hep eedeep. Putap eedeephe, ia mangol hil bali abol heen, rajakae heoknediip. Puonekot baa pakadiip. 5:11 Taiphe, nea kopkulo malaikat diop wenga wenghendii. Malaikat kapua dito dito diop deng hion domteka, sepuluh ribu kali sepuluh ribu tep heekodiip. Taen, malaikat dito diop kapu hon hiikop diop min laplaaokae hon ngolkae hon yum tan hipnon min til baliki pukon lupatkodiip. 5:12 Taen i yuma weng dalo tan baa paklo puonediipa: Domba Meoki Ea ngangmel min hon ihom heon min hon kal heon min hon kit min hon yep mum puonon min hon yuma hibil heen, depoknede. Baa paklo i tan puonediip. 5:13 Taiphe, abi dingla balinon min hon mangol hil balinon min hon mangol taopla balinon min hon ok hit tila balinon min hon yuma baa pakliphe, nea wenghendii. Nek, ia: Til bali hipnedeeki pukon hon Domba Meoki pukon hona dito kitkae hon yep mumkae hon ngangmelkae pukon hona dito dito balinoknediip. Baa paklo i tan puonediip. 5:14 Putaiphe, hiikop diop min laplao tana, Amin, puoniphe ngolkae yuma himtu dun mangol dien Ikalo pukon heme eediip.

Wahyu 6

6:1 Taiphe, Domba Meoki tan kukmii heon min petnen kapu hinkia baekhe, atmendii. Taikhe, hiikop diop laplao min maki tan wenga himon daloki tep heen, pema tale, puonede. 6:2 Taekhe, kop kulikhe, kuda makia woki ne hin bali talende. Kuda kapu ding balia kaka ebon hoki maki abol topi kitki dak buen hipnonekno, ea ngangmel heen bilen unonki tep heekode. 6:3 Putaekhe, Domba Meoki tan kukmii heon min laoki dun baekhe, hiikop diop min laoki tana, pema tale, puonede. 6:4 Taekhe, kuda merah a kiki tepki talende. Kuda kapu ding bali hipnnedeekia mangol hil bilon pukon ngangmela hon kama tan kama alon pukon min hona dio talende. Putaen, tomnok himit dito daloki hel aende. 6:5 Putaekhe, Domba Meoki tana kukmii heon min wiiki dun baekhe, hiikop diop min wiiki tana, pema tale, puonede. Taekhe, kopkulik, kuda biikia ne hin bali talen, kuda kapu ding bali hipnedeeki etul balia timbangan depende. 6:6 Putaekhe, hiikop diop min laplao kapu i til baliki tan kaka wenga tep heekhe, wenghendii. Weng kapu tana, gandum satu liter dingme maki hemon pukon eon edo tiga liter sedinar dingme maki hemon pukon eoknehiip. Puo, minyak hon ok anggur hona boo kotona do, puonede. 6:7 Taekhe, Domba Meoki tana kukmii heon min laplaaoki dun baekhe, hiikop diop min laplaaoki tan, pema tale, puonede. 6:8 Putaekhe kopkulik, kuda a kon papi hon pipok hon heekodeekia ne hin bali talende! Kuda kapu ding bali hipnedeeki enila Denon Min Depende. Taekhe, Angol Dito Tenonki kapua malon tan e bali talende. Nek, ikalo kapua ngangmel min kaema eende: tomnok yen pukonki hon enon min dedenon pukonki hon yol dalo hep eonki hon hok atul min kapu tan hona kaka diop mangolhilkae (seper empat kaka) yoknediip. 6:9 Taiphe, Domba Meoki tan kukmii heon min elki depen baekhe, atmendia Allah Weng pukon hemo yep mum baliniphe yendiipkae baeea Allah pukon an hemon min taop baliniphe, atmendii. 6:10 Taikhe, baee kapu yum tan weng diikodiipa, nu Tuhan yum min pukon abolki hon pen pukon yepki hon nua dingme mina tep mehuphe, Hep tana mangol hil balinonkae nu yapi pukon kuplo, yokneheep yoko? aediip. 6:11 Taiphe, ikait yuma men opkal dito kol himitki een puonedea, ip lakon Ne heme neonkae hon ip ningki piki Ne heme neonkae pukon hona ip tep mum heen, i hel yip denon pukona kabol. Kauma nek, ipa tap pukon mehoknehiip, kali eede. 6:12 Taekhe, Domba Meoki tan kukmii heon min bangupki depen baekhe, nea atmendii. Putaikhe, bim dito daloki heekode. Taekhe, atona kambing biiki kamil tep heekhe, ukol kamoa hel yapi tep mum heekode. 6:13 Putaekhe, alop aplum dino kiiten yum dakon tep heen, miiko abi bali tan kalpiten, mangol bali dakendiip. 6:14 Taiphe, abia hapuk angeton tep heekhe, abenong yum hon pulau yum hona dun dio do bali wande. 6:15 Taekhe, mangol hila kaka raja heonkae yum hon ebonki abolkae yum hon ihomkae yum hon kaka ban hemonkae yum hon kaka baline hemup tepkae yum hona abenong bali pono wan tum yot bali mamdondiip. 6:16 Taenonipno, i tana amo, Domba Meoki tan kabinon min hon hipnon kitki bali hipnedeeki kamoa pukon hona nua e-kopkuloknup. Kauma pukon abenong hon tum hon lulan nua dee hiklip eoknehiip. 6:17 Petamon Ikalo kabinon min dalo dinga heekohee. Kauma pukon minaki tana yep tibe etoknehee yoko? Amonipno, ia puonediip.

Wahyu 7

7:1 Taen, malaikat laplao mangol hil tungul tungul bali eten, aplum ok hit bali dinon pukon hon mangol bali dinon pukon hon a bali dinon pukon hona mipyediip. 7:2 Taiphe, malaikat maki hela aton tibon yingila tan Allah dito balinonki kukmii heon min depen dio talekhe, atmendii. Taekhe, i malaikat laplau ok hit hon mangol bali hon natonkae pukon weng dalo tan kali eedea, 7:3 Allah heme aonkae i ebilkal bali Allah Ekel kukmii heon mina bop eon kabola, ok hit hon mangol hon a yum hona e-natoknehiip, puonede. 7:4 Taekhe, kukmii hep eonkae deng hion pukon wenghendia, i yuma seratus empat puluh empat ribu (144,000) Israel don hiongnenkae yum kukmii hep eede. 7:5 Kukmii hep eedekae Yehuda donkae muma (12,000) dua belas ribu kaka, Ruben donkae kaka (12,000) dua belas ribu, Gad donkae kaka (12,000) dua belas ribu, 7:6 Asyer donkae kaka (12,000) dua belas ribu, Naftali donkae kaka (12,000) dua belas ribu, Manasye donkae kaka (12,000) dua belas ribu, 7:7 Simeon donkae kaka (12,000) dua belas ribu, Lewi donkae kaka (12,000) dua belas ribu, Isakhar donkae kaka (12,000) dua belas ribu, 7:8 Zebulon donkae kaka (12,000) dua belas ribu, Yusuf donkae kaka (12,000) dua belas ribu, Benyamin donkae hela kaka (12,000) dua belas ribu kauma tepkae kukmii hep eede. 7:9 Taekhe, nea atmendia hipnon min kitki mep bali hon Domba Meoki dimona hon kaka bakon yum tan hon kaka don yum tan hon kaka weng yum hon i yuma dito e-deng hiini tep dun deen etkodiip. Nek, etkodiipkae yuma men opkal dito kolki ngul buen, a kona tim himitki dependiip. 7:10 Taen, ia weng dalo tan puonediipa, Nup Allah hipnon min kitki bali hipnonki hon Domba Meoki hon dito yep balinon min kapua Ikalo hel mum hibil heekohiip, puonediip. 7:11 Taiphe, malaikat yuma hipnon min kitki bali hon ngolkae hon hiikop diop laplao min bali hona lupatkodiip. Taen, malaikat yum hipnon min kitki dimona Allah pukon himtu mangol dien hemo, 7:12 puonediipa, Amin! Nup Allah dito ditoki pukona yep mum kitki, Ea kalki, pinong yep daklo dalo hep aonki, ngangmelki kapu yuma puonokneho. I tana puonediip. 7:13 Taiphe, ngolki maki tan kalin tame needea, doo, men opkal kol himitki ngul buukohiipkae ia minakae hon ia kopma tan talenhiipkae yoko? nede. 7:14 Taekhe, ne tana, Tuan, hepa hihi kalki, kali aedii. Taikhe, e tana, Neko, ia dito kukun dalo bali balindo talenhiipkae hon i men opkal kapua Domba Meoki yapi tana okdokop eekhe, kauma ben kolnede. 7:15 Kauma pukon: ia Allah hipnon min kitki mep bali balinonipno, labun hon aton til hon yum heme aiphe, Ea tenda men kitki tan apkon dokyekhe, balinoknediip. 7:16 Taekhe, ia enon mina e-denoknediip hon aton i abol balia e-moek, teng mahon e-hep eekhe, ok e-alol eoknede. 7:17 Taiphe, Domba Meoki hipnon min kitki til bali tan malip eena, ok dito balinonki bali dio wa eoknede. Taekhe, Allah tana i amediip pukona hioka dap eoknede. Ngolki maki tan nea kali neede.

Wahyu 8

8:1 Taekhe, Domba Meoki tan kukmii heon min petki dun baekhe, abi dingla setengah jam weng paklon min do tan dito dimno balindiip. 8:2 Taiphe, Allah bali malaikat petnen etkohiipkae pukon weng dalo tan paklon min eende. 8:3 Putaiphe, malaikat makia okmil emaski dio talen Allah pukon an hemon min meja bali etkode. Taekhe, angol tenon min kokbom heon pukon hon Yesus hemonkae Allah kali ae hemip min hon depenonekno, Allah hipnon min bali an heme aon pukon meja emaski ding bali okmil kapua paede. 8:4 Putaekhe, malaikat etul bali tan tabung kokbomki hon Yesus hemonkae Allah kali ae hemip min hona Allah bali ngin wande. 8:5 Taekhe, malaikat kapua okmil emaski depen, Allah pukon an hemon angola kan okmil emaski bali paenonekno, mangol hil bali bihaa dokyede. Putaekhe, mimak baen, himon dito daloki paklekhe, bim hel heekode. 8:6 Taekhe, malaikat petnen kapu tan weng paklon min depen 8:7 Taen, malaikat hinki tan weng paklon min kapu dit dokyen pungyekhe, mangol hil balia amok es tum tepki hon angola yapi yalum buonki hon dun dokyede. Taekhe, mangol hil balinon min yuma sepertiga angol kapu tana teekode. Hon a hel yuma sepertiga tenekhe, enong yum hela teekode. 8:8 Putaekhe, malaikat laoki tan weng paklon min dit dokyen pungyekhe, abenong daloki tep min angola kikinekhe mum bihaa, ok hit bali dokyede. Taekhe, ok hit bali tangmal maki sepertiga yapi mum heekode. 8:9 Putaekhe, ok hit balinon min yuma sepertiga dendiip hon kapal laut yuma sepertiga dedendiip. 8:10 Taekhe, malaikat wiiki tan weng paklon min wiiki dun heen, tenekhe mum dake ok wolki bali hon ok abolki bali hona sepertiga tala heekode. 8:11 Nek, miiko kapu enila Apsintus Atulki. Kauma pukon ok yuma sepertiga atul heekhe, kaka diopa ok atul kapu ween, dendiip. 8:12 Taiphe, malaikat laplaoki tan weng paklon min dun dit dokyen pungyekhe, aton hon ukol hon miiko hon yuma sepertiga ngiekhe, mimdop heekode. Putaekhe, labun hon aton til hona sepertiga daekhe, mimdop nede. 8:13 Taiphe nea kopkulik, malaikat wii kapu tan weng paklon pukon nal hilpit tep puo, daloki tan abi bali manonekno, e tana mangol hilkae yum pukona Yoe! Yoe! Yoe! Dito mangopo! puonede.

Wahyu 9

9:1 Taekhe, malaikat elki tan weng paklon min dun dit dokyen pungyekhe, miiko maki abi bali tan mangol hil bali daekhe, atmendii. Nek, miiko kapua angol dito tenon buk himitki bali yot bion pukon kunci aende. 9:2 Putaekhe depenonkno, angol dito tenon bali buk himitki yota biekhe, angol dito daloki tabunga ngin wande. Taekhe, aton hon abi hon tabung kapu tana ngiikode. 9:3 Ngiekhe, tabung kapu bali tan toka dito diop mangol hil bali dakenonipno, oltekem atul tep heekodiip. 9:4 Taiphe, ikait pukona kali eedea, ipa mangol hil enong edo tibon min edo a edo e-weoknehiip. Puo, kaka Allah pukon kukmii e-heonkae ebilakal bali mum wep eoknehiip, puonede. 9:5 Nek, tok diop kapua kaka alon pukon ngangmela e-dependiip. Puo, ukol elnen kaka mum enoknediip. Kauma pukon yol min kapu depoknediipkia oltekem tan wep eekhe, pihemaa tep hep eoknede. 9:6 Taekhe, dingme kapua kaka yum denon pukon pimkuloknediip puo, e-atmoknediip. Taen, ia denon pukon mum mahon pinong yep dakloknediip puo, denon mina i hon e-balinoknede. 9:7 Nek, tok kapua kuda ebon bilonki tep heekodiip. Taen, i abol bali topi emas kitki tep min dakbuen, i kamoa kaka tep heekodiip. 9:8 Taenonipno, i kamila wanang min tep hon ningila singa min tep heekodiip. 9:9 Putaen, ikait dip balia baju besi tep heen, belul alwema kuda bilonki wol manekhe, dakdak nenon tep heekodiip. 9:10 Nek, ia ebil honkae hon i tan tamop eon domteka, oltekem tan wep eon tep heonkae. Hon i ebil bali tana ngangmel min ukol elnen pukon kaka diplop yol hep eediip. 9:11 Malaikat angol dito tenon buk baliki tan ikait pukon raja heen malip eede. Malaikat kapu enila Ibrani wenga Abadon hon Yunani weng tana Apolion puonediip. (Enil kapua kaka yum yonki). 9:12 Yoe! mangopo non min hinki kapua dedenhe. Nek, petamona Yoe! mangopo non min laoki hon wiiki hon taloknehee. 9:13 Taekhe, malaikat bangupki tan weng paklon min dun dit dokyen pungyekhe, Allah an hemon pukon angol kulon min emaski bali abol yakut paediipki tan weng paklekhe, wenghendii. 9:14 Taikhe, abol yakut kapu tana malaikat bangupki weng paklon min depenheeki pukon kali aedea, ok kitki enila Efrat bali malaikat laplao nong daen paonkae baa, kolop eokneheep, puonede. 9:15 Taekhe, malaikat laplao kapua jam kape pukon hon dingme kape pukon hon ukol kape pukon hon tahun kape pukon hona dun paediipki kaka yuma (sepertiga) denon pukon nong baen, kolop eede. 9:16 Putaekhe, kuda ding bali tan ebon bilonkae muma kaka dua ratus juta heoknediip puonekhe, nea wenghendii. 9:17 Nek, kuda hon kaka kuda ding bali hipnonkae yum hon atmendiikia kaema: teng ngul buukodiipki kamoa yapiki hon biiki hon utongki hon ngul buukodiip. Kuda kapu yuma abola singa tep hon bon balia angol hon tabung hon kokbom atul min hon tibende. 9:18 Wii min kapu atula bon bali tan tibendeekia angol hon tabung hon kokbom atulki hon tana kaka yuma (sepertiga) yende. 9:19 Kuda kapu yum ebila awot atulki tep hon abola kaka tamop eekhe, denonki tep heekodiip. Kauma pukon i ngangmel mina bon bali hon ebil bali hon balinde. 9:20 Puo, dingme kapu atul min wii kapu tana kaka e-yek dendiipkae i etul bali tala hemediip min pukon e-ihop baen, balbitkodiip; nek, ia baee talakae hon kutu min emas tan hetmoonki hon perak tanki hon tembaga tanki hon tum tanki hon a tan hetmoonki hon kutu min kapua pen pukon kaka wenga e-wenghonkae e-manonkae e-atmonkae pukon ia koton do tan heme eediip. 9:21 Taenonipno, ia kaka yen puklon hon bis bilon hon wop hek damon hon hek min dundunon hona e-kotkodiip.

Wahyu 10

10:1 Taiphe, nea malaikat dito ngangmelki abi dingla tan dakekhe, atmendii. Malaikat kapu e men opkala ibin hon e abol ding balia bis wala hon balinde. Hon e kamoa aton tepki hon yon tabela ap kulol angol tenon tepki hona dakende. 10:2 Taen, e etul tana buku yambul baen depen kotenonekno, yon kukmokia ok hit ding bali hon yon waklakia mangol bali hon etenonekno, 10:3 singa tep dito dalo tan weng diikode. Taekhe, himon petnen e wenga wenghenonipno, kali eediip. 10:4 Taiphe, nea himon petnen wenga keek bomaano pinong daklikhe puo, abi dingla bali weng tan kali needea, doo, himon petnen weng kapua hihi koton mum, keek bomona do, nede. 10:5 Taekhe, malaikat okhit ding bali hon mangol ding bali hona etekhe atmendiiki tan abi dingla pukon etul kukmoki tana kukukode. 10:6 Taen, malaikat kapu tana Dito Balinoknedeeki abi dingla hon abi bali balinon min yum Kaldek Hiikodeeki hon mangol hil hon mangol hil balinon min yum Kaldek Hiikodeeki hon ok hit hon ok hit balinon min yum Kaldek Hiikodeeki ben kali eedea, petamon mahona e-mehoknehe. 10:7 Puo, malaikat petki tan weng paklon min depen dit dokyen pungyoknehe dingmea Allah tan E heme aediipkae kaka nabi pukon kali eenonekno, mamdookode min kapua heoknede. Malaikat kapu tan puonede. 10:8 Taekhe, abi dingla weng tan haluk kali needea, doo, malaikat etul bali buku baakote depen, ok hit hon mangol hon ding bali etkoheeki hep tana buku kapu wan dokneheep. Weng kapua abi dingla tan kali neede. 10:9 Putaekhe, nea malaikat kapu bali unonikno, bukua nee, kali aedii. Taikhe, e tan kali needea, doo, dun weoknep! Taephe, hep kumdula yol tep hep heoknehee. Puo, hep belngal balia mong webi ok weon tep hep heoknehee, puonede. 10:10 Taekhe, buku kapua malaikat etul bali tan dunonikno, weekodii. Taikhe, ne belngal balia mong webi ok weon tep heekode. Puo, wee buikhe, ne kumdul balia yol hep neede. 10:11 Putaikhe, malaikat tan kali needea, hepa haluk kaka pukon hon bakon diop pukon hon weng diop pukon hon raja diop pukon hona balindeek heoknede mina kukme eokneheep. Malaikat kapu tan kali neede.

Wahyu 11

11:1 Taekhe, nimin hakan, himok hion pukon neenonekno, kukup needea, Allah ap hon Allah pukon angol paen an hemon bali hon wan nimin kapu tana himok hiokneheep. 11:2 Puo, Allah ap dumla pukona e-himok hiokneheep; Allah tan Yahudi don dokae pukon puma eende bali kauma pukon e-himok hiokneheep. Nek, Yahudi don dokae tana ukol deng maki topa hiinen ngaama (empat puluh dua bulan) Allah tan ok dokyede aip (Yerusalem pukon) yakbakyoknediip. 11:3 Taiphe, ne hemon min kalinka eonkae laoa ngangmel hep eikhe, ia seribu dua ratus enam puluh dingme (1260 hari) pukon men opkal karong tep talaki ngul buen, balindeek heoknede min pukon kalinka eoknediip. 11:4 Nek, ikaloa a lao lop hitonki enila a zaitun lampu lao Allah yum min hibilki dimona etkodiip tep heekodiip. 11:5 Kauma pukon minakae tan ikaloa yemno tamoknehiip domteka, ikalo bon bali angola tibekhe, apomkae pukona yoknediip. Kauma tep mum kaka dokae tan hel yemno putamoknehiip domteka, denoknediip. 11:6 Taen, kaka lao kapua ngangmel hep eekhe, balindeek heoknede min pukon kukme eomip dingme ikalo tana amok e-bon pukon abia yot ngooknediip. Nek, ikalo ngangmel min depen pinong yep dakyon dingmea ok yuma balbitiphe, yapi mum heoknede hon mangol hil bali hel yol min diopa tiboknede. 11:7 Kukme eediip hihi heeni dingme heekhe, angol dito tenon bali tan binatang dito talakia tibe nginoknede. Taekhe, ikalo hon bilo ea ngangmel heen yekhe, denoknediip. 11:8 Taen, aip dalo kitki enila Sodom hon Mesir (Yerusalem) aip kapu ikalo Tuhan andiip bali iakaloa yen ihop puma kotoknediip. 11:9 Taiphe, kaka bakon yum hon kaka don yum hon weng yum hon tan ikalo kalhila buk paona, doo, nekot dingme wii hon aton hiongnen pukona paon do tan kopkuloknediip. 11:10 Nek, kaka nabi lao kapua kaka mangol hilkae yum tan kukun hep eoknediip. Kauma pukon mangol hilkae yuma ikalo denon pukon halop damonipno, ban mina kama tan kama pukon aenkuloknediip. 11:11 Puo, dingme wii kapu hihi heekhea, Allah tan ikalo pukon hepu paep eek, tiben baliniphe, kaka yuma atme eenonipno, dito podakloknediip. 11:12 Taiphe, ikaloa abi dingla weng dalo tan weng dien kali eedea, doo, pema tale ngini, puonede. Taekhe, ikaloa ibin tan ngiekhea, abi dingla wandiip. 11:13 Taiphe, bima dito daloki melpklonekno, aip kapua sepersepuluh dakloknede. Putaekhe, kaka tujuh ribukae bim kapu tana yek denoknediip. Taekhe, kaka pabalinoknediipkae ia dito podakan, Allah abi dinglaki pukon heme aoknediip. Kapu yuma weng tan kali neede. 11:14 Yoe! Mangopo non min laoki hihi heekohee, petamon wiikia talokna. 11:15 Taen, malaikat petki tan weng paklon min dun dit dokyen pungyekhe, abi dingla bali weng dalokia diop tan puonediipa, Mangol hil hibil heon mina Allah hon Ekel Kristus tan hona dun Ikel bakon raja hibil heenonipno, dito dito pukona abol heoknediip, puonediip. 11:16 Taiphe, Allah hipnon bali ngol heen balinonkae kaka dua puluh empat tana himtu mangol dien, Allah pukon heme aediip. 11:17 Taen, puonediipa, Tuhan Allah Ngangmelki Ea labalinonki hon pumon tan hel balindeeki pukona yep mum! Nek, Hepa Hep hel ngangmel min ben abolki heekoheep. 11:18 Nek, bakon yuma pinong tala dakadiip. Kauma pukon Hep kabinon mina tibende. Kauma nek, dendiipkae lelap eon pukon hon Hep heme heon nabikae ban min eon pukon hon kaka yambulkae hon kaka dalokae hon Hep enila kal heen hemediipkae pukon hon mangol hil tala heekodiipkae yon pukon dingmea hihi heekohee. Ngolkae kapu tana puonediip. 11:19 Taiphe, Allah ap abi dingla yot biekhe, Israelkae pukon ap yambul Allah tan kali eedeeki mum balinekhe, atmendiip. Putaiphe, mimak baen himon pakande. Taen, bim heen amoka es tum tepki bedee.

Wahyu 12

12:1 Taekhe, kukmii min dito daloki abi dingla bali tibende. Nek, kukmii min kapua wanangku menopkala aton heekodee. Putaekhe, ukola wanangku kapu yon taop bali balinekhe, abol balia miiko hiongnen balinde. 12:2 Nek, wanangku kapua tena kumdul nedu. Putaakoho, tena paano dingme yola dito dalo hep uekhe, ngak damo biledu. 12:3 Taukhe, kukmii min maki hel abi bali tibende. Kukmii min kapua awot naga dito daloki kalhila merahki tibende. Awot kapu abola petnen hon abol yakut dangolnen hon topi kitkia petnen paen balinde. 12:4 Taen, awot naga kapu ebil tana miiko yum sepertiga mangol bali dakan bihaekhe, dakendiip. Taiphe, awot naga kapua talen, wanang tena paanoku u hin bali eten, paukhe, tena nganan weaano mehede. 12:5 Taekhe, wanangku kapua tena kaaki, ea mangol hilkae yum pukon abolki a tuk besiki tep heen pukon paedu. Puo, tena kapu paukhe, ea hapetnek nganan Allah hipnon bali dio wandiip. 12:6 Taiphe, wanangku kapu Allah tan mamdonon bali dun paekhe, ua kaka do bali kapu melpakan uno, 1260 dingme Allah tan malip uon pukon mamdondu. 12:7 Taukhe, abi dingla balia Malaikat Mikhael tenaa tan awot naga tenakait pukon nganwo mano betliphe, ia bilediip. 12:8 Taen ia bilonipno, awot naga ea bam heekhe, abi dingla tan hilien, bihap aediip. 12:9 Nek, awot naga kapua ea awot pumonki enila iblis edo setan ea mangol hilkae yum pukon tala bali dio wa eonki. Kauma nek, abi dingla kolop aediip. 12:10 Taiphe, nea abi dingla bali weng daloki wenghendia, Petamona hihi hea, nup Allah Ea yep hep eon min hon Ngangmel min hon Ekel hibil heon bakona hon Kristus Ekelki ngangmel hona hihi hea. Kauma pukon nup ningki piki mum pukon labunhon aton til hon Allah bali ikait hemon min pukon mok damonki ea hihi kolop aediip. 12:11 Nek, ia balinon pukona e-dit paehiip. Taen, ia denon pukon hel e-pondiip. Kauma pukon Domba Meoki yapi hon ikel kalinka eon min hon ben kit heen, mok damonki kolop aediip. 12:12 Kolop aediip, kauma pukon abi dingla yum hon abi bali balinon min yum hona pinong yep dakni! Nek, iblis ea abi dingla koten, ipkait bali dakenhee. Kauma pukon mangol hil hon ok hit hona yoe, pinong daklo ponoknediip! Nek, iblis ea kal e balinona yambul mum. Kauma nek, ea kabino pinong tala dakade. Weng abi dingla tan puonede. 12:13 Awot naga kapua mangol hil bali dakenonekno, wanang tena kaaki paeduuku pukon betlo nganwo mande. 12:14 Taekhe, kol maki hon kol lao hon kol til tep hona wanangku kapua awot tan e-nganon pukon Allah tan mingitkode bali mamdonon pukon kukyup tan unukhe, malip uoknede. Kauma pukon nal bukol kitki tep belul lao hep uede. 12:15 Taukhe, awot naga kapu tana wanangku kapua ok tan won pukona wadon putekhe, ok wola dito daloki tep heekode. 12:16 Puo, wanangku kapua mangol tan talen malip uede. Nek, mangol tana awot naga wadon putekhe, ok daloki heekohe kapua hikit deekode. 12:17 Taekhe, awot naga kapua wanangku pukon kabinonekno, u tenaa hon bilon pukon wande. Nek, u tenaa pukon domteka, Allah Weng kal heen hemo Yesus kalinka eede min pukon e-kotonkae.

Wahyu 13

13:1 Taen, awot naga kapua uno, ok hit dimona etkode. Taekhe, nea binatang dito talaki ok hit bali tan tibekhe, atmendii. Nek, binatang kapu e abola petnenki hon abol yakuta dangolnenki hon abol yakut balia topi kitki dangolnen hon balinde. Hon e abol kukumut kukmut balia enil talaki yuk yuk bookode. 13:2 Binatang talaki atmendii kapu singa tepki puo, atul dito daloki hon yona beruang yon tepki hon bona singa bon tepki balinde. Taekhe, awot naga tan binatang talaki kapu pukon ngangmel min hon hipnon bali hon ekel hibil heon min hona aende. 13:3 Putaekhe, binatang talaki kapu abol kulol maki balia beeng dalo deni tepki heekhe puo, ea yep mum balinde. Kauma pukon mangol hil yuma podakan e pukon heme aediip. 13:4 Taiphe, awot naga ea hibil heekode min kapua binatang talaki pukon aende. Kauma pukon kaka yuma awot naga heme aediip. Taen, binatang talaki hel heme aenonipno, i tana, doo, minaki ea binatang talaki tep heen balinhee hon minaki e hona biloknehee yoko? puonediip. 13:5 Taiphe, binatang talaki ea ukol deng maki topa hiinen ngaama (empat puluh dua bulan) Allah pukon weng talaki paklon pukon hon hibil heen nemenon pukon hona belngala aende. 13:6 Taekhe, ea Allah pukon hon Allah enila pukon hon Allah balinon bali pukon hon abi dingla balinonkae yum pukon hona weng dito talaki pakade. 13:7 Putamekhe, ngangmel hep aekhea, ea Yesus heme aonkae hon bilonekno, dalo heekode. Taekhe, kaka yum hon weng yum hon bakon bakon yum pukon hona ea abolki heen, hibil heon pukon ngangmela aende. 13:8 Kauma pukon mangol hilkae yuma binatang talaki kapu pukon heme aoknediip. Nek, ikaita Domba Meo andiipki Ea uhin abi hon mangol hon kaldek hiikode dingme tan ngol mookodo petamon hel buku dito balinonki bali i enila e-bookodeekae domteka, ia binatang kapu pukon heme aoknediip. 13:9 Kauma nek, minakaea hiong hokae domteka, wenghen kuloknehiip. 13:10 Allah Buku tan puonedea, Minaki nganan dio unoknehiip domteka, kauma tep mum heoknediip. Hon minaki tomnok himitki tan aloknehiip domteka, kauma tep mum heoknediip. Allah Buku tan puonede. Kauma pukon Yesus heme mehoknediip. 13:11 Hon mangol bali tan binatang dito talaki tibekhe, nea atmendii. Nek, ea abol yakut lao domba kabeeki tep heenonekno, wenga awot naga tep heekode. 13:12 Taenonkno, binatang dito talaki ok hit bali tan tibendeeki hibil heekode mina mangol bali tan tibendeeki pukon aende. Taekhe, ea mangol hilkae yum pukona ok hit bali tan binatang dito talaki tibende kapu e mum heme aon pukona pis eede. 13:13 Taen, e tan kukmii min dito dalo kitki diop hemede. Nek, kukmii min kapu makia angola abi bali tan mangol bali kaka yum atmon pukon dakende. 13:14 Taekhe, e tana binatang hinki pukon kukmii hemon min ngangmela depende. Kauma nek, mangol hilkae yuma dikipno mok dame eede. Taen, ea kaka yum binatang hinki tomnok himitki tan beeng heonki puo, yep balinonki kutu pukona dip eekhe, hemediip. 13:15 Taiphe, binatang laoki kapua ngangmel min depenonekno, binatang hinki kutu pukon hepu paep aekhe, kutu min kapua weng paklo, minakae ia e-heme aonkae domteka, yip denim puonoknede. 13:16 Taen, kaka yambulkae hon dalokae hon ihomkae hon kakokae hon ikel mum etonkae hon i taopa balinonkae pukon hona kukmii mina etul kukmooki edo i ebilkal hinim bali pis eekhe, kukmii heekodiip. 13:17 Nek, kukmii heon min kapu edo nomor kapu domteka, binatang laoki enila kal heon pukon putaakodiip. Kauma pukon minaki tan kukmii min kapua etul kukmoki bali edo ebilkal hinim bali e-balinonki domteka, ea depon min hel himon min hel yuma e-hiikode. 13:18 Nek, ngol kape yum pukona pinong daklo kal heoknehiip. Minaki ea kukun min kapu kal heeni tep domteka, binatang talaki kapu pukon nomora deng hioknehee hon pen pukon nomor kapua kaaki pukon putaakode. Nek, binatang kapu nomora 666. (Enam ratus enam puluh enam).

Wahyu 14

14:1 Hon nea kopkulikhe, Domba Meoki abenong Sion bali etekhe, E enila hon E Olki enila hona 144,000 kae ebilkal hinim bali bop eekhe, balinip atmendii. 14:2 Taiphe, abi dingla bali wenga ok alwem tep hon himon pakandon tep heiphe, wenghendii. Nek, wenghendii min kapua ngaobip weng tep hemede. Puo, wenga dalo nong diop min tan wenghande. 14:3 Putamekhe, ia baa okyanopki Allah hipnon bali hon hikop diop min laplao hon ngolkae hon i bali tan baa kapua pakadiip. Kaka dokae baa kapua e-kal heen pakni tepki puo, 144,000 kae Allah tan yep hep eedeekae kauma mum kal heekodiip. 14:4 Ia tala hemo dangdong min dokae. Kauma pukon ikaita wanang hon e-balindiip. Taen, Domba Meoki unon bali ia malip aen mane hemip. Kaka yum balinidiip puo, ikait mum hien, alop hinki tep hep eedeekhe, ia Allah hon Domba Meoki hona eekhe, hemonipno balindiip. 14:5 Ikait bon balia mok min e-balinekhe, ia dito dangdong do tan yep mum hemo balindiip. 14:6 Taiphe, malaikat makia abi bali nal mano tep heekhe, atmendii. Ea mangol hil balinonkae kalinka eon pukon yep dito balinon wenga depende. Nek, weng yepki kapua bakon yum hon kaka don yum hon weng kukmut kukmutkae yum hona kal heon pukon dio mande. 14:7 Taen, ea weng dalo tan puonedea, Allah tana lelap eon dinga heekohee. Kauma nek, Allah pukon mum pono heme aoknehiip. Taen ipa abi hon mangol hon ok hit hon ok abol bali yum hona Hetmookodeeki pukon heme aoknehiip. Malaikat kapu tan puonede. 14:8 Taekhe, malaikat laoki hel hinki hon talen e tan hel puonedea, Hihi dakande! Babel bakon tan bakon yuma wop hek damon pukon ok atul eno, pinong uap heon mina kukup eediip. Kauma pukon Babel bakon hihi dakande! 14:9 Putaekhe, malaikat wiiki hel puma mum talen, weng dalo tan puonedea, Minaki tan binatang talaki edo e kutua pukon heme aenonekno, edo ebilkal bali edo etul kukmoki bali binatang talaki pukon kukmii min depoknehee domteka, 14:10 ea Allah kabinon mina ok atulki weoknehee. Nek, ok kapua Allah oka mum ok doki yalum buon do tan Ekel ok mila tan mum boo paoknede. Taen, malaikat kitkae hon Domba Meoki bali tan kaka kapua angol dito daloki bali dungop aekhe, a teoknede. 14:11 Taen, ikait a teoknediip tabung kapua dito pukon ngin unoknede. Hon minakae tan binatang talaki hon e kutu hona heme aon edo minakaea e enila boen, kukmii heon min depoknede domteka, dingme yum aton til hon labun til hon ihon do tan angol mum tene aoknede. 14:12 Kauma pukon Yesus heme aonkaea koton do tan dingme yum yep balino, Allah puonede min mum hemo mehoknediip. 14:13 Nek, abi dingla tan weng kaldekhe, wenghendia, doo, hep tana weng kaema keek boe! Petamon minakae Tuhan pukon denoknediip domteka, yep hep eoknede. Weng kapu tana puonede. Taekhe, Allah Baee tan puonedea, Neko, i hemediip min tana malip eekhe, unoknediip. Kauma pukon petamon i hemona hihi heekohee. Puonede. 14:14 Taekhe, ne hin bali ibin dito kolki talende. Taen, ibin kapu ding balia Kaka Miiki tepki abol bali topi emas kitki dakbuen, etul balia parang atulki pil meepa sabit tepki depen hipnekhe, nea atmendii. 14:15 Taekhe, malaikat yuki hel Allah ap bali tan talen, ibin bali hipneheeki pukon weng dalo tana, mangol hil bali mina hihi woknehee. Nek, petamona hihi bumon dingme heekohee. Kauma pukon hep hel paranga tan bumen une! kali aede. 14:16 Taekhe, ibin ding bali hipneheeki tan parang depen, mangol ding bali yum hakando, mangol hil yuma bumede. 14:17 Putaekhe, malaikat maki Allah ap abi dinglaki tan hela parang atulki depen talende. 14:18 Taekhe, haluk malaikat maki ea Allah pukon an dunglon angol bali betlonki tan parang atulki depenheeki pukon kali aedea, alop anggur yuma hihi woknehee. Kauma pukon hep hel paranga tan dun bumokneheep. Malaikat kali aede. 14:19 Taekhe, malaikat kapu tana mangol bali tan alop anggur hakando, Allah kabinon ok mil daloki bali anggur naten ok heon pukon hakan dundemede. 14:20 Putaekhe, alop anggur kapua aip dumla tan dio wan ok mil daloki bali paen, yon tan natkodiip. Taiphe, ok mil kapu bali yapi mum kam wandea tiga ratus kilometer heekode. Taekhe, yapi mum himita ok hit kulki tep heekhe, kuda dip bali nginde.

Wahyu 15

15:1 Hon nea abi dingla bali kukmii min dalo dito kitki maki hel atmendii. Nek, kukumii mina kaema: malaikat petnen tan yol min petnen tungulki dependiip. Yol min kapu ben Allah kabinon mina hihi heon pukona tungul heekodiip. 15:2 Taiphe, nea gelas hon angol hon yalum buek, ok hit daloki tep heekhe, atmendii. Taekhe, ok hit dimon kapua ikait binatang talaki e kutua hon nomor hon e enila pukon hon e-heme aediipkae mum etiphe, atmendii. Ia Allah tan ngaobip tep puo, nong diop tan weng paklon min eekhe, depenonipno, 15:3 Musa, Allah heme aonki, baa hon Domba Meoki baa hona kaema tep pakadiip: Tuhan Allah Ngangmelki Hep hemona dito dalo kitki. Raja ditoki Hep balinona pen pukon tutumki. 15:4 Hep tan mum ok dokop eonki. Bakon bakon yuma Hep bali talen, heme heoknediip. Hep hel yep hemon min yuma ihop baakodeep. Kauma pukon Tuhano, minakae tan Hep pukon podakan Ea kitki e-puonoknehiip yoko? Kauma tep hemo ia baa pakadiip. 15:5 Taiphe, abi dingla Allah ap kukup eon bali biekhe, nea atmendii. 15:6 Taikhe, Allah ap bali malaikat petnen kapua yol min petnen dun talendiip. Nek, ikaita menopkal kolki dangdong doki ngul buen, emasa ban tep heekodiip. 15:7 Taiphe, balinon min hiikop diopki maki tan malaikat petnen kapu pukona ok mil emaski Allah, dito balinonki, kabinon min ngong paenonekno, eende. 15:8 Taekhe, Allah kitok hon ngangmel hona E ap bali tabung tep heen, lupatkode. Putaekhe, malaikat petnen tan yol min petnen kapua hihi heon kabol domteka, kaka ia Allah ap bali e-himindiip.

Wahyu 16

16:1 Taiphe, Allah ap bali tan weng daloki malaikat petnen kapu pukon kali eede. Taekhe, wenghenkulik, E tana, unonipno Allah kabinon min ok mil petnen kapua boo dun mangol bali dokni, kali eede. 16:2 Putaekhe, malaikat hinki tan uno, ok mil ekelki dun mangol bali boo dokyek, kaka binatang talaki heme aiphe, kukmii min bop eediipkae lii dito dalo yol diopki paep eede. 16:3 Taekhe, malaikat laoki e tan hel ok mil ekelki dun ok hit bali boo dokyek, ok hit yuma kaka denekhe, yapi heon tep heekode. Putaekhe, ok hit balinon min yuma dendiip. 16:4 Taekhe, malaikat wiiki tan hel ok mil ekelki dun ok wolki bali hon ok abol tibon bali hon boo dokyekhe, ok kapu yuma yapi mum heekode. 16:5 Putaekhe, malaikat ok bali yum pukon abol heekodeeki tan nea wenghenkulikhe, e tana, lelap eeheep min kapua dito pen pukon mum putaakoheep. Hepa labalinon mumki hel uhin tan hela pabalindeepki hel Hepa dito kitki yep mum dangdong hel doki. Kauma pukon Hep tana lelap eeheep. 16:6 Nek, ia Hep tenaa hon Hep nabikae hona yiphe, yapia dakende. Tala hemediip min kauma pukon oka yapi mum hep eeheep. Malaikat ok yum pukon abol heekodeeki tan puonede. 16:7 Taekhe, Allah pukon an hemon min meja bali tana, Neko, Tuhan Allah Ngangmelki, Hep tan lelap eenonepno, ok mil tan boo dokyeheep min yuma dito pen pukon mum putaakoheep. Allah pukon an hemon min meja bali tana puonede. 16:8 Taekhe, malaikat laplaaoki tan ok mil ekelki dun aton bali boo dokyede. Putaekhe, ngangmel min kapu tana atona ngangmel heen, tenga diop heekhe, kaka mangol hilkae a teekodiip. 16:9 Nek, aton teng dito dalo kapu hep eekhe, tala hep eehee min kapu pukon hemo kupa eonki E enila i tana, Allah Ea dito talaki puonediip. Taen, ia tala heekodiip mina balbiten, kotenonipno, Allah pukona kitki e-puonediip. 16:10 Taiphe, malaikat elki tan hel ok mil ekelki dun binatang talaki hipnon min bali boo dokyekhe, e tan depende bali yuma mimdopnede. Taekhe, kaka yum yol hep eon min pukona ningil tan aplong hakan enediip. 16:11 Taen, yol daloki kapu pukon hon ikait beeng pukon hon hemoa Allah abi dinglaki pukon talakio, nediip. Puo, i tala hemediip min kapu pukona e-ihop baenonipno, balbitkodiip. 16:12 Taiphe, malaikat bangupki tana ok mil ekelki dun ok wol dito kitki enila Efrata bali boo dokyede. Taekhe, kaka raja aton tibon yingilakae ia yep tan talon pukon ok kapua tupnekhe, yelnede. 16:13 Putaekhe, baee talakae wii kol tep heiphe, atmendii. Nek, makia awot naga bon bali tan tibende hon makia binatang talaki bon bali tan tibende hon makia nabi moki bon bali tan tibende. 16:14 Baee wii kapua baee tala yum dun deekodiipki. Ia kukmii min dito kitki hemo, mangol hil bali yum unonipno, rajakae yum dun deen, Allah Ngangmelki dalo dingme tan bilon pukon ngol mookodiip. 16:15 Nek, ipkaita wenghen kulni! Nea kaka hek min donki tep heen daoknehii. Dingme yum Ne pukon meho ihon do tan ekel menopkal pukon malien balinonkia dito yep hep aoknehii. Kauma nek, kaka kapua menopkal do tan balino e-podakloknehee. 16:16 Putaenonipno, baee tala wii kapu tana raja yum dun dio enila Harmagedon bali paep eediip. Nek, Ibrani wenga dun demon bali kapu enila Harmagedon puonediip. 16:17 Taiphe, malaikat petki tan ok mil ekelki dun dam bali boo dokyede. Taekhe, Allah ap Ekel hipnon bali Allah Ekel weng dalo tan puonedea, hihi tungul heekohee, puonede. 16:18 Putaekhea, mimak bamona haluk haluknekhe, himon dito daloki pakando bim hel dito daloki melpakade. Nek, bim dito daloki melpakade kapua mangolhil kaldek hiikode dingme tan petamona bim kapu tepkia e-putamekhe, kal heekodiip. 16:19 Taen, aip dito daloki kapua bikleen wii heekhe, bakon yum hon aip yum hona dakan natkode. Taekhe, Allah Ea Babel aip dito dalo kitki pukona e-lukyekotkode. Putaen, Ea Ekel kabinon min dun anggura ok mila uende. 16:20 Putap uekhe, pulau yuma dedende. Taekhe, abenong yum hel pimkotip i hel yum dedendiip. 16:21 Taiphe, abi bali tan amok puo, ok nil tum tepki kukuna lima puluh kilogram kukmut kukmut tan kaka bali daken yende. Nek, yol min kapua dito talaki. Kauma pukon amok tum tepki kapu pukon kaka ia pinong tala daklonipno, Allah pukon Hepa talaki, kali aediip.

Wahyu 17

17:1 Taiphe, malaikat ok mil petnen dependiipkae kapua maki tan ne bali talen kali needea, hepa pema tale. Wanang wop hek diopku ok abol diop bali hipnehemooku lelap uon min nea kukup heokne. 17:2 Nek, bakon yum rajakae u hon wop hek damediip. Taiphe, mangolhilkae i yuma u pukon pinong yep daklo, ok atulki enonkae tep heekodiip. Malaikat maki tan kali neede. 17:3 Taekhe, Allah Baee tan nea ngangmel hep neekhe, malaikat kapu tana kaka do bali dio wa neede. Putaekhe, nea wanangku kapua binatang merahki ding bali hipnukhe, atmendii. Nek, binatang kapua e kalhil yum enila talaki diop boen, lupatkode. Ea abol petnenki hon abol yakut hela dangolnenki heekode. 17:4 Wanangku kapu menopkal ngul buukoduukia merah hakbulki hon merah tuaki hon balia emas hon tum dito kitki hon bunglee dokyedu. Nek, kaka atmon domteka, hii bikip eon pukon ua putaakoduu. U etul balia ok mil mangkok emaski wop hek damo heme hemo min hon dito dangdong min diop hona ok mil kapu balia ngong pande. 17:5 Wanangku kapu ebilkal bali bookoduu min atmendia kaema: DEEMONKU BABEL BAKONA KITKI WOP HEKAE YUM PUKON HON MANGOL HIL BALI TALA HEMON MIN YUM PUKON HONA INAA 17:6 Taen, nea atmendia, wanangku kapu tan Yesus heme aediipkae yapi hon Yesus pukon dito e-kotkodiipkae yapi hona eneho ua pinong uap hep uede. Taekhe, atme uenonikno, nea dito pono pinong bil hep needee. 17:7 Putaekhe, malaikat kapu tan kali needea, hepa mina min pukon pono pinong bil hep hea yoko? Ne tan wanangku kapu pukon hon binatang abol petnenki hon abol yakut dangolnenki min kapu pukon ngola kukup heokne. 17:8 Nek, binatang kapua hinpa balinde puo, petamona e-balinhee. Balinekhe, ea buk bali tan tibenonekno hel puo, denon bali mum unoknede. Ea uhinpa tan balinde taakodo petamon hel e-balinhee puo, haluk tibe taloknede. Kauma pukon mangolhilkae yuma Allah hetmookode dingme tan petamon hel enila buku dito balinonki bali e-bookodeekae tana binatang kapu atmenonipno, pono pinong bil hep eoknede. 17:9 Kauma kal heon pukona kaka tana bam tan pinong daklonekno, tutum min mum kal heoknehee. Nek, abol petnen kapua abenong petnen hon wanangkua abenong kapu ding bali hipneduu. 17:10 Hon abol petnen kapua raja petnen pukon putaakode. Raja petnen kapua elnen makia tiben hihi heekodiip. Puo, makia labaline hemaa hon makia kabol taloknede. Kabol taloknedeeki kapua talenonekno, do hel do tap mum balinoknede. 17:11 Hon binatang kapua hina balindeeki puo, petamona e-balinonki, kapua raja pahiki pukon puo, ea raja petnenkae mum makia petamon ea denon pukon bali mum unoknehee. 17:12 Abol yakut dangolnen hep atmenheepki kapua raja dangolnen pukon putaakode. Ia kabol tiben hemoknediipkae puo, ia tap mum jam maki pukon ngangmel hep eekhe, binatang kapu hona raja heoknediip. 17:13 Taen, raja dangolnen kapua ikait pinong daklo hemon mina mum tep hemoknediip. Ikait ngangmel heon min hon hemon min yum hona binatang kauma mum aoknediip. 17:14 Putaen, ia Domba Meoki hon biloknediip. Puo, Domba Meoki Ea tuan yumkae pukon Tuhan heekode. Hon Ea raja yumkae pukon Raja heekode. Kauma pukon bilonekno yen raja dangolnen kapu pukona dun taop bup eekhe, bam heoknediip. Domba Meoki hon heen biloknediipkaea Yesus heme aon pukon lipyen weng dip eekhe, e-kotenonipno tutum heme aediipkae hon heoknediip. Malaikat kapu tana kali neede. 17:15 Taen, malaikat kapu tan mahon kali needea, ok bali, wanang wop heeku hipnuk atmenheepki pukona kaema; ok atmenheepki kapua kaka mangol hilkae don yum hon bakon yum hon weng yum hon pukon atmenheep. 17:16 Binatang kapu hon abol yakut dangolnen atmenheep hona wanang wop heku kapu pukon ungan kuloknediip. I tana ngal uonipno, u min yuma dun ap hilien kako hep uoknediip. Taena u kalhila wenonipno angol dungoen weoknediip. 17:17 Nek, Allah Ea ikait diplop til bali Ekel pinong daklon mina hihi heon pukon kukup eede. Taen, E tan ikait ngangmel heon min binatang kapu pukon aende. Taekhe binatang kapu ea i abolki heekodeek Allah pinong dakade mina kauma tan hihi heoknede. Kauma nek, Allah Ea yepo nede. 17:18 Wanang hep atmenheepku ua kota dito dalo kitki mangol hilkae raja yum pukon i abolki heekoduu. Malaikat tan kukup neede.

Wahyu 18

18:1 Taekhe, malaikat doki maki hel abi dingla tan daekhe, atmendii. Nek, ea ngangmel min dito daloki dio daekhe, e kalhila dito kitki heekhe, kauma tan mum mangol hil yuma pipyam heekode. 18:2 Putaekhe, ea weng dito dalo tan puonedea, Babel aip dito dalokua hihi dakanhuu! Taukhe, Setan diop hon baee talakae diop hon aipa mum heen balinhiip. Taiphe, aip kapua nal diop dito talaki hel aip neen balinhiip. 18:3 Bakon bakon yum tan u wop hek dameduu mina ok anggur tan pinong uap hep eon tepkia weekodiip. Rajakae mangol hil yuma u hon wop hek damediip. Bungo himon pukon ngol moonkae mangol hil yuma u bungoa dito diop kapu tangmala eukhe, ikaita ihomkae heekodiip. Malaikat kapua weng dalo tan puonede. 18:4 Taekhe, abi dingla tan weng maki hel wenghen kulikhe, puonedea, Ne heme neonkae, u tala heme hemo min hon yol depon min diop hona ipkaita e-hemon pukona, u bali koten unoknehiip. 18:5 Nek, u tala heme hemo min kapua haluk-halukno hemukhe, ngongpano abe dingla ngin wande. Taekhe, Allah tan u tala heme hemo mina kal heen e-lukyekotkode. 18:6 Kauma pukon u tan eenka hemo mina haluk ukel mum uoknehiip. Taen, ukel heme hemo tep mum haluk tok lao ip tan hel uoknehiip. Putaen, ukel ok mila dun heme hemo tep mum tok laoa do puo, dalo tan ok anggur talaki uiphe, u hela weoknehuu. 18:7 Nek, ukel pukon dalo kit min depen, pinong dalo heekoduu. Kauma pukon ip tana kukun hep uiphe, denon mina kauma tep mum uoknehiip. Taiphe, u diplop til bali tana nea dalo kitku pinong daklonukno, ratu heen balinonkuu. Hon nea halipkua do nea dito diplop yolno e-amonku, pinong dakaduu. 18:8 Kauma nek, dingme maki mum yol min ua kaema tep depokneduu: denon hon diplop yolno amon hon enon min hona dedenoknede. Nek, Tuhan Allah Ea dito ngangmelki pen pukon kupa uonki. Kauma pukon angol tana dungop uekhe, ateokneduu. Abi dingla wenga tan puonede. 18:9 Taekhe, mangol hil raja yum u hon wop hek damadiipkae hon wanangku kapu hon mum tep ihom heekodiipkae ua ateukhe, tabunga atmenonipno, u pukon amo diplop yol hep eoknede. 18:10 Taen, ia atmen pononipno, kam bali eten puonoknediipa, Yoe, Babel aip daloku ngangmelku! Aton maki mum hihi kup bali hihi denon mina talenhee. Ikait rajakae tana puonoknediip. 18:11 Taiphe, ikait himon minkae bungoa kaka maki mum tan hel mahona e-hip eoknediip. Kauma pukon bungo abol heen himonkae tan u pukon amonipno, diplop yol hep eekhe, balinoknediip. 18:12 Nek, ikait bungo himonkia kaema; emas hon perak hon tum dito kitki hon mutiara hon kain kitki hon kain merahki hon kain bam hitmolki hon a nenungbom kitki hon gajah ningil himitki hon a kitki hon besi hon tum hon bomonipno himediip. 18:13 Taen, mahon tolong kokbom tep min hon hilbom kit min hon ok anggur hon minyak zaitun hon tepung hon gandum hon sapi hon domba hon kuda hon kereta hon kaka hon himediip. 18:14 Putaen, bungo himonkae tan wanangku kapu pukon kali uoknediipa, Kup hibil heaano putame hemep min yuma e-balinhee. Hon kup kit hemo baline hemep min yum hela dedenekhe, haluk mahona e-depokneheep puonoknediip. 18:15 Taen, bungo kapu tan ihom heen himonkae tan u yol min pukon ia pono kam bali etoknediip. 18:16 Putaen, ia diplop yolno amo kaldoknediipa, Yoe! Yoe! Babel aip dalo ngangmelku! Kupa men kitki merahki hon emas hon tum kitki hon bungle dokyen ngul buukodeepku! 18:17 Nek, aton maki mum kup ihom heekodeep mina dedenhee. I tan puonoknediip. Taiphe, koba ok hit bali abolkae yum hon koba ok hit bali tan manonkae yum hon ok hit bali mum hemonkae yum hona kam bali mum etoknediip. 18:18 Taen, wanangku ateukhe, tabung dalo heekhe atmenonipno, puonoknediipa, doo, aip dokia kita kape tepa dito e-baline hemaa, puonoknediip. 18:19 Putaen, ia abol bali but hoten amonipno, diplop yol hep eekhe, puonoknediipa, Yoe! Yoe! Aip dito dalo kitku, kupa ok hit manon min abolkae ia kup ben ihom heekodiip. Puo, aton maki mum kup min yuma dedenhee. 18:20 Nek, Abi dingla, u daklon pukon pinong yep dakloknehiip! Taiphe, Allah heme aonkae hon rasulkae hon nabikae hon ip yuma pinong yep dakloknehiip! U tana tala hep eeduu. Kauma pukon Allah tana lelap uede. I tana puonediip. Hon Abi dingla tan weng kapu yuma hihi puonede. 18:21 Taekhe, malaikat dito ngangmel maki tan tum dito daloki, gandum naton tepki, dun ok hit til bali dokyen puonedea, Aip Babel dito kit daloku wen dakbit kotekhe, mahon tibuk e-atmoknediip. 18:22 Nek, kup balia baa paklo musika mahon e-diiphe, wenghoknediip. Hon hemon minkae yuma kup bali mahon e-atmoknediip. Hon tum gandum natonki alwem hela mahon e-wengoknediip. 18:23 Taen, lampu pipyama kup balia mahon e-mooknede. Hon omtanglo balinon alwema kup balia mahon e-wenghoknediip. Kup bungo himon pukon abol heekodiipkae ia mangol hil pukona dito dalo heekodiip. Kupa bis biledeep kauma ben bakon yum wol talakia kukup eedeep. 18:24 Babel aip balia kaka nabikae yapi hon Allah heme aonkae yapi hon mangol hil yum yendiipkae yapi hona pabaline hemaa. Malaikat dito ngangmelki tan puonede.

Wahyu 19

19:1 Taekhe, nea wenghendia abi dingla tan kaka dito diop tep weng paklo puonediipa, Allah pukon dito yep mum yep hep eon min hon kit min hon ngangmel min hon yuma nup Allah Ekel bali mum baline hemaa. 19:2 Nek, E tan lelap eon mina dito tutum pen pukonki. Kauma pukon wanang wop heku u tala hemeduu ben mangol hil yum wol talaki kukup eukhe, Allah tana kupa uede. Ua Allah tenakae yen pukaduu. Kauma pukon Allah tan u pukon hel wende. Ia kauma tep hemo weng pakadiip. 19:3 Taen, haluk weng pakadiipa, Allah pukon dito yep mum! Aip kapu tabunga dito dalo tan dio ngin wawanoknede. Ia putamo weng dependiip. 19:4 Taiphe, ngolkae laplaokinen ngaama (24 kaka) hon hiikop diop min laplaokae hona Allah Ekel hipnon bali hipnekhe, ia dikbiten heme aenonipno puonediipa, Amin, Allah pukon dito yep mum! puonediip. 19:5 Taiphe, weng maki hel Allah hipnon bali tan puonedea, Ip kaka dalokae hon yambulkae hon Allah pukon podakan heme ae hemipkae ip yum tana dito yep mumo aoknehiip! Weng kapu tan puonede. 19:6 Taekhe, nea kaka dito diop wenga ok alwem tep hon himon dito daloki pakandon tep hemip wenghen kulikhea, Haleluya! Dito yep mum! Nup Tuhan Allah Ngangmelki Ea abol heen, malip ee hemaa! 19:7 Nek, Domba Meoki omtongyon pukona hihi mingitkohee. Taekhe, wanang dokneheeku u hela ngol mookohuu. Kauma pukon nupa dito pinong yep tan yep mumo, aokneho. 19:8 Taen, menopkal kitki pipyama hii bikyonki hon dangdong doki hon omtongyon pukona wanangku kapu uende. Diopkae weng pakadiip kapu tana puonediip. (Menopkal yepki kapu artia Allah heme aonkae yep hemediip min.) 19:9 Taiphe, malaikat keek bomon pukon kalinka nee hemaaki tan kali needea, hep tana kaema boe: Minakae omtongyon pukon weng dip eoknedeekae ia dito yep heoknediip, puonede. Taen, haluk mahon kali needea, weng kapea Allah Weng dito pen pukonki, puonede. 19:10 Taekhe, nea e bali dikbiten hipno heme aano putaakodii. Puo, e tana, doo, nea hep ningki Yesus heme aonki tep mumki. Kauma pukon e-heme neokneheep! Kaka nabi tana balindeek heoknede weng kapu yuma Yesus pukon mum putamdiip. Kauma nek, Allah mum heme aokneheep! Malaikat kapu tana kali neede. 19:11 Taekhe, abi dingla yot biikotiphe, atmendia kuda kolki ding bali hipnedeeki enila Dito E-kotonki, Dito Pen Pukonki atmendii. Ea dito pen pukon tutum lelap een bilonki. 19:12 Nek, E hiikopa a kiki tepki hon E abol balia topi dito diop kitki dak buukode. Hon E kalhil bali enil bookode kapua kaka dokaea lulom, Ekel mum kal heekode. 19:13 E menopkal ngul buukodeekia yapi tabionki hon E enila Allah Weng petkode. 19:14 Nek, E hon ebonki heen, abi dingla tan bilen dakandiipkaea malaikat hon E heme aonkae yum hona kuda kolki bali hipno, men kitki dangdong doki, dito kol himitki ngul buukodiip. 19:15 E (Kristus) bon bali tan bakon bakon yumkae yon pukon tomnok himitki wilu dun buukode. Kauma pukon Allah Buku tan puonedea, Ea ngangmel tan atuk besiki depen malip eoknede, puonede. Hon Ea Allah Dito Ngangmelki kabinon min depenonekno, yon tan tilmoknede. 19:16 E menopkal bali hon E yangul bali hon enila kaema tep bookode: RAJAKAE YUM PUKON EA RAJA HEEKODE HON KAKA ABOLKAE YUM PUKON EA ABOLKI HEEKODE. 19:17 Taekhe, nea malaikat doki aton bali etekhe atmendiia ea weng dalo tan nal manipkae yum pukon kali eede. E tana, nal yum tale dun deeni. Allah tan pesta dalo heoknehee. 19:18 Putaekhe, ip tan raja diop hon panglima diop hon ngangmelkae diop hon kuda diop hon kuda bali hipno manonkae diop hon kaka hamba hep eonkae hon hamba e-heonkae hon kaka yambulkae hon kaka dalokae hon ikait noma enoknehiip. Malaikat kapu tana nal pukon kali eede. 19:19 Taekhe, nea binatang kapu hon mangol hil rajakae yum hon i ebonkae hon kuda bali hipnonki ebonkae hel bilon pukon dun deiphe, atmendii. 19:20 Taiphe nea kopkulik, binatang talaki nganan, nabi moki binatang kapu pukon kit min hemedeeki hela nganandiip. Nabi moki tan binatang talaki pukon kukmii heon min depen, heme aediipkae pukon kit hemede min tan dikip dame eede. Taen, ikaloa kapnim tan angol dito tenonki ok hit bali bihap eediip. 19:21 Taenonipno, kuda bali hipnonki tomnok bon bali balinheeki tan ikalo tenaa yum yende. Taekhe, nal yum tan ikait noma enehiip ngong pande.

Wahyu 20

20:1 Taiphe, malaikat maki etul bali kunci Buk Himitki bion pukon hon nong besi dito daloki hona abi dingla tan dio daekhe, atmendii. 20:2 Taen, malaikat kapu tana enila awot naga edo awot pumonki edo iblis edo baee talakia nganan seribu tahun pukona nong dap aede. 20:3 Putaen, iblisa bakon bakon yum haluk e-mok dap eon pukona malaikat kapu tana Buk Himitki bali bihap aede. Taen, yot ngoen, kunci dak buenonekno, yot ngookode balia haluk mahon e-tibon pukona dito dalo tan hikit deekode. Putakodeekhe, seribu tahuna hihi heekhea, do hel do tap mum pukon iblisa yot bii kolop aoknede. 20:4 Taekhe, Allah tan kaka lelap eon pukon abol hep eedeekae ia hipnon min bali hipniphe, atmendii. Taiphe, Yesus pukon hon Allah Weng pukon hon hemo abol haklip dendiipkae hela atmendii. Nek, ikaita binatang talaki pukon edo e kutua pukon hela e-heme aediipkae. Hon i ebilkal bali hon etul bali hona e pukon kukmii heon mina e-dependiip. Kauma pukon ia deno tibenonipno, Kristus hon mum tep seribu tahun mongol hilkae yum pukona abol heen, malip eoknediip. 20:5 (Nek, dendiipkae puo, dokaea e-tiboknediip mum seribu tahun hihi heekhea, ikait hel tiboknediip.) Kapua hinki denonkae tiboknediip. 20:6 Kauma pukon minakae hin tibonkae domteka, ia dangdong do tan yepkae heoknediip. Nek, tok laoki denon pukon ia e-depe eoknde. Puo, ia Allah hon Kristus hon dakan donkae heenonipno, Kristus hon seribu tahuna abol heen, mangol hilkae yuma malip eoknediip. 20:7 Nek, seribu tahun hihi heekhe, iblis ea nong baa kolop aoknede. 20:8 Taekhe, iblisa tiben, mangol hil tungul tungul yum uno, bakon yum haluk mok dame eoknede. Nek, bakon yum kapua enila Gog hon Magog bali tan bilon pukon dun dep eoknede. Taekhe, dun dep eoknedeekae yum deng hion domteka, okhit bali oknimnim tep diop heoknediip. 20:9 Taenonipno, bakon yum ben uno, Allah tenaa balinon abi dingla tan angola daken ikait yuma yoknede. 20:10 Taekhe, iblis ikait pukon mok dap eonki, binatang talaki hon nabi moki hona ok hit angolki baline hemip bali mum e hela paep aoknede. Putaekhe, aton til hon labun hon dingme yum dito dito pukon ateno yol balinoknediip. 20:11 Taiphe, nea hipnon min dalo kol kitki hon hipnon min kapu bali hipnedeeki hona atmendii. Taikhe, abi hon mangolhil hon E bali koten uno, dito dedendiip. 20:12 Taiphe, denonkae daloki hon yambulki hon hipnon min bali etiphe, buku bukua dun baekhe, kapu yuma atmendii. Taen, buku doki hel baakode. Buku kapu enila "Buku Dito Balinonki". Putaen, denonkae pukona ikel hemediip min tep mum buku bali bomdo, lelap eede. 20:13 Taekhe, ok hit laut bali tan dendiipkae hon deniphe paon bali balinonkae hon angol dito tenon bali balinonkae hona Allah hipnon bali taliphe, ikel hemediip min tep mum lelap eede. 20:14 Taekhe, deniphe paon bali hon angol dito tenon bali hona ok hit angolki bali paep eede. Nek, ok hit angol kapua denon min laoki. 20:15 Kauma pukon kaka enila Buku Dito Balinonki bali e-bookodeekae domteka, i hela angol ok hitki bali paep eede.

Wahyu 21

21:1 Taekhe, abi hon mangol hil uhinki dedenekhe, abi hon mangol hil hon okyanopki okhit doki talekhe, nea atmendii. 21:2 Taen, Aip Kitki, Yerusalem aip okyanopki abi dingla Allah tan dio dakende. Nek, aip kapu dio dakende mum tepa wanangku omtongyon pukon menopkal kitki ngulbuukhe, imkia pinong yep daklon tep heekode. 21:3 Taekhe, Allah hipnon bali tan weng daloki kaldekhe nea wenghendia, petamon Allah balinon balia kaka hon Allah Ekel hon mum tep balinoknehiip. Hon Allah Ea i hon balinekhe, ia E tenaa heiphe, i Allah Ea heoknede. 21:4 Taen, Allah tan kaka hiok yuma dap eoknede. Taekhe, pumon balinon min yuma dedenoknede. Kauma pukon denon hel pinong bil min hel amon hel yol min do tan kaka yum yep mum balinoknediip. Allah hipnehee bali weng kapu tana puonede. 21:5 Taekhe, hipnon min bali kapu hipnedeeki tan kali needea, Ne tana yum mina okyanop min mum kaldik hioknaa, puonede. Taen, mahon puonedea, weng dito pen pukonkia kaema, hep tan bookneheep, puonede. 21:6 Taen, mahon kali needea, yum mina hihi heekohee. Kauma pukon Ne muma Hinki hon Tungulki hon, Nea Hin Ngol Moonki hon Tungul Daklonki, minaki ok alolnonki domteka, Ne tan ok abol dito balinonki lulan, hion do tan aoknehii. 21:7 Nek, minaki tan pinong yep daklo, koton do tan tutum hemonki domteka, kali ee min kape yuma depoknede. Taekhe, Nea e Allah heikhe, ea Ne miikia heoknedee. 21:8 Kaka tan yep min hemni tep heekhe puo koten, Allah pukon e-hemonkae hon diplop til bali dangdong diop hemonkae hon kaka yen puklonkae hon wop hekae hon alut kuplo bis bilonkae yum hon kutu min pukon hemonkae hon mok damonkae yum hona angol ok hitki bali kolop eoknede. Kapua denon laoki, hipnon min bali hipnedeeki tan puonede. 21:9 Taekhe, malaikat petnen kapu tan okmil bali yol min petnen paen dio talendiipkae makia ne bali talen kali needea, hepa pema tale. Taephe, Domba Meoki aboku wanangku kapu pukona, kukup heokne. Malaikat tan kali neede. 21:10 Taen, Allah Baee tan malip neekhe, malaikat kapu tan abenong dito dalo himitki bali dio uno, Aip Kitki kapu, enila Yerusalem aip, Allah Ea abi dingla tan dio dakenheeki kukup neede. 21:11 Nek, aip kapua Allah kitoka tan mum pipyam heekode. Pipyam heekode min kapua tum dito mangop kitki enila baiduri tum apom belel tepki heekode. 21:12 Aip kapua tum pila dito daloki yot muma hiongnen hon yot kapua malaikat hiongnen tan betadiip. Yot ding balia Israel donkae hiongnen enila yuk yuk boen, paediip. 21:13 Taen, yot pakwediipa wii makia aton tibon yingila, wii makia selatan yingila, wii makia utara yingila, wii maki hela aton dake unon yingila pakwediip. 21:14 Taen, pil tum daloki kapu balia ap kulol tumki hiongnen Domba Meoki E rasul hiongnenkae enila pukon yuk yuk ap kulol kapu bali bookodiip. 21:15 Nek, malaikat, ne hon weng dependeeki a tuk emaski tan aip kapu pukon hon yot pukon hon dala pukon hona himok hiikode. 21:16 Aip kapua dalo hon himit hona mum tep heekode. Taen, malaikat kapu tan himok hienonekno, kal heekodea aip kapu himit muma dua ribu dua ratus kilometer heen, dalo hon himit hon moopaona mum tep heekode. 21:17 Putaen, e tana dala pukon himok hiikodea dala mum 65 meter daloa heen, kaka tan deng hime hemip tep mum heekode. 21:18 Nek, dala kapua tum baiduri tan hetmoenonekno, aip kapu yuma emas dito yepki okutu tepki tan mum hetmookode. 21:19 Pil aip kapu ap kulol bali paediipa tuma diop puo, hiona dito dalo kopkulona kitki tan pil pakookodiip. Ap kulol hin bali tum paediipki enila baiduri, laoki balia tum nilam, wiiki balia tum yakut, laplaoki balia tum zamrud, 21:20 elki balia tum baiduri sepah, bangupki balia tum delima, petki balia tum ratna sempaka, pahiki balia tum pirus, tiiki balia tum topas, dangolki balia tum krisopras, kumki balia tum lazuardi, hiongki balia tum enila kecubung paediip. 21:21 Nek, pil ngaen ap himinon bali domteka, kukmut kukmut hiongnen mutiara tan hetmookodiip. Taen, wol daloki aip til himinon domteka, emas dito kitki tangmal tan tangmal yingila kopkulonki tan hetmookodiip. 21:22 Nek, Tuhan Allah Ngangmelki hon Domba Meoki hona Allah ikaloa Allah ap kapu heekodiip. Kauma nek, aip kapua Allah Ekel heme aon pukon abea e-atmendii. 21:23 Aip kapua Allah kitoka tan mum pipyam hep aekhe, Domba Meoki Ea lampu aip kapu pukon heekode. Kauma pukon aton edo ukol edo pipyam heon pukona mangop do heekhe, e-balinde. 21:24 Taekhe, bakon yuma pipyam kauma ben baliniphe, Yahudi don dokae raja yum kit mina aip til bali kapu buo taloknediip. 21:25 Nek, aip kapua labun e-heoknede. Kauma pukon dingme yum yota biikoton mum balinoknediip. 21:26 Yahudi don dokae bakon yum tana kit min hon pinong yep daklon min hon buo tale aip kapu himinoknediip. 21:27 Nek, Domba Meoki heme aiphe, E buku dito balinonki bali enila bookodeekae ikait mum aip kapua himinoknediip. Kauma pukon aip kapua tala min dito maki mum hela e-himinoknede. Hon kaka tala hemo, mok dap eonki hel e-himinoknede.

Wahyu 22

22:1 Putaek nea kopkulikhe, malaikat kapu tan ok dito balinonki ok wola kukup neede. Ok kapua dito kitki tum hon maki bulul nek, Allah hon Domba Meoki hon hipnon bali tan tiben dake, 22:2 aip kapu wol dito daloki til bali dio wande. Ok kapu bali ok yingil tangmal tangmala a dito balinonki Tibende. Taen, ukol yuma lop hilmekhe, akon kapu tan bakon yumkae pukon yep heme eekhe, balinoknediip. 22:3 Dingme kapua Allah tan kabol hin mangol hilkae pukon kuplo bat dokop eede mina daa kolop eoknede. Taekhe, Allah hon Domba Meoki hipnon balia aip kapu til bali balinekhe, Allah heme aonkae tana dun deen, heme aoknediip. 22:4 Taen, ia Allah kamoa dingme yum kopka aiphe, ikait ebilkal bali E enila bop eoknede. 22:5 Putaen, Tuhan Allah tan pipyam min eoknede. Kauma pukon ia pipyam mina lampu pukon edo aton pukon hel e-pinong dakloknediip. Nek, aip kapua labun hel e-heoknede. Putaekhe, ia raja mum heen, dito pukon balinoknediip. 22:6 Nek, malaikat kapu tan kali needea, weng kape yuma pen pukon mum heekohee. Kaka nabikae baee i Allah tan E heme aonkae pukon balindeek heoknede mina kukup een, E malaikata dun paep aede. Malaikat kapu tan kali neede. 22:7 Nek, Yesus tan puonedea, Kopkulni, Nea hapetnek taloknehii. Kauma pukon minaki tan balindeek heoknede mina buku kape bali bookodeeki pukon hemoknede domteka, ea dito yep heoknede, puonede. 22:8 Taekhe, ne Yohanes tan kape yum atmen, wenghenonikno, malaikat yum min kapu kukup needeeki e yon bali heme aon pukon dik bitkodii. 22:9 Puo, e tan kali needea, ne pukon e-heme neokneheep. Kauma pukon hep hon hep pikyelki nabikae yum hon buku kape hemonkae yum hon nup yuma Allah heme aonkae. Kauma nek, hep tan hel Allah mum heme ae! Malaikat tan kali neede. 22:10 Taen, mahon kali needea, tungul heon dinga heoknehee. Kauma pukon buku kape tan balindeek heoknehee weng bookoheekia e-deemokneheep. 22:11 Nek, minaki tala hemonki domteka, tala mum pahemoknehee; hon minaki e diplop til bali dangdong min diop heme hemaaki domteka, dangdong mum pa hemo balinoknehee; hon minaki tan yep mum hemoknehee domteka, yep mum hemo balinoknehee; hon minaki diplop tila dangdong hemon do tan balinonki domteka, ea kauma tep mum balinoknehee. Malaikat kapu tan kali neede. 22:12 Taekhe, Yesus tan puonedea, Kopkulni! Nea hapetnek taloknehii. Nea talenonikno, Ne heme neonkae pukon ban min ikel mangolhil bali hemediip tep mum dio tale eoknehii. 22:13 Nek, Ne muma Hinki hon Tungulki hon, Nea Hin Ngol Moonki hel Tungul Daklonki. 22:14 Minakae tan Ne wenga pukon hemona e-kotoknediip domteka, ia dito yep hep eikhe, a dito balinonki lopa eno, hibil heen, ap yot kapu ben aip uno, hibil heoknediip. 22:15 Taiphe, aip dumla kaama pabalindiip, kapua alut min hemo bis bilonkae hon wop hekae hon, kaka yen puklonkae hon, kutu min hemonkae hon, mok min damo dikip damonkae hona aip kapu pil dumla balindiip. 22:16 Kauma pukon Ne Yesus tan Ne malaikat dun paikhe, weng kape yum hepa kukup heekhe, gereja yum kalinka eokneheep. Nea Raja Daud kan talona hon Ne enila Piimu ngalum yingila pipyam heonki. Yesus tan puonede. 22:17 Taekhe, Allah Baee hon wanang dundeeku (kapua gerejakae pukon) i tana, Talni! puonediip. Taiphe, minaki tan wenghoknehee domteka, e hel tale, puonoknehee. Hon minaki ok alol aoknehee domteka, wol bop aona kotiphe, taloknehee; hon minaki ok dito balinonki pukon weaano domteka, yep tan helee paep aoknehiip. Taiphe, ea hion do tan ok dito balinonki kapua ban dun enoknehee. 22:18 Nek, minakae tan balindeek heoknedee wenga buku kape bali bookodeekia kalheoknediipkae pukon ne Yohanes tana kaema tep kali eokne; kaka maki ea buku kape bali weng doki haluk buoknede domteka, buku kape tan yol min pukon bookodeeki Allah tan hel kaka kapu pukon yol mina haluk bup aoknede. 22:19 Mum tep minakae tan balindeek heoknede wenga buku kape bali bookodeeki pahik makia daen kotoknediip domteka, aip kitki kapu dito balinon pukon hon alop dito balinonki pukon hona buku kape tan kukup een bookodeeki, Allah tan ikait kapu hibil heon pukona kolop eoknede. 22:20 Nek, buku kape yum kukup eedeeki tana, Pen pukon Nea hapetnek taloknehii, puonede. Amin. Ne Tuhan Yesus Hepa tale. 22:21 Nek, Tuhan Yesus E ban eon mina Allah heme aonkae yum bali balino, malip eoknede. Amin.